Stran 342.
Politični  pregled.
*
Notranji položaj. — Te dni je vlada razpustila dež. zbor češki in razpisala nove volitve, ki se bodo vršile že v najkrajšem času. Zgodilo se je to po dolgih pogajanjih in sicer v namen, da bi se omogočilo sklicanje državnega sbora v mesecu novembru. Državni zbor bo po zadnjih dispozicijah zboroval od meseca novembra pa tako do konca meseca te-bruvarja. Na češkem je pričakovati pri deželnosborskih volitvah hud boj, ker se ni dosegel kompromis mej Mladočehi na jedni strani in mej   Staročebi in agrarci na   drugi   strani.
Ogrska. — Takoimenovana liberalna stranka je s Szi-lagvjem izgubila svojo prvo glavo. Stranka podpira sicer sedanjega ministrskega predsednika Szella, smatra ga pa sa svojega nasprotnika in bi se ga rada odkrižala. V to svrho hoče zopet vzdigniti na ščit nekdanjega ministrskega predsednika Szella in ta je tudi že izjavil, da je pripravljen, se povrniti v javno življenje.
Balkanska zveza. — Nemški in madjarski politiki so zelo v skrbeh zaradi balkanskih držav. Mori jih skrb, kaj nastane iz tega, da se je Eusiji po tolikih letih posrečilo ustvariti nekako balkansko zvezo, namreč zvezo mej Srbijo, Bolgarsko in črno goro, katera zveza stoji pod pokroviteljstvom Rusije in je seveda naperjena zoper avstrijske aspiracije na Balkanu.   Zdaj poročajo nemški listi, da začne Rusija
Stran 343
delati tudi na pridobitev   Rumunske za to »vezo.   če se ji to posreči, izgubi Avstrija zadajo prijateljico na Balkanu.
Potovanje ruskega carja. — Tekom prihodnjega meseca pojde ruski car na politično velevažno potovanje. Najprej pojde k vojaškim vajam v Gfdansku na Nemškem in ruski listi pravijo, da je to dokaz prijateljstva in solidarnosti mej Eusijo in Nemčijo. Koj potem pojde car na Francosko, kar se smatra kot novo potrditev rusko francoske alijance. čuje se mnenje, da se na tem potovanju položi temelj rusko-fran-cosko-nemški zvezi, kar bi bilo za vso Evropo velikanskega pomena.
Francija in Turčija. — Mej Francijo in Turčijo je nastal tak razpor, da je francoski poslanik zapustil Carigrad ter s tem takorekoč pretrgal diplomatično zvezo mej rečenima državama. Vzrok konfliktu ta-le: V Carigradu obstoji francoska družba, ki je zgradila tamošnja obrežja. Ta družba vživa za to razne privilegije, zlasti pobiranje pristaniških pristojbin. V smislu pogodbe, ki obstoji med to družbo in turško vlado, je bila ta poslednja začetkom tega leta dolžna podaljšati družbi dosedanje privilegije, ali pa odkupiti obrežja, ki pa so — mimogrede rečeno — mnogo stala. Turška vlada pa se je hotela izogniti jednemu in drugemu. Po svoji stari navadi je je zavlačevala stvar z vsemi možnimi izgovori, obljubljala, pa zopet iskala novih pomislekov, tolažila itd. Da navedemo jeden drastičen izgled. Ko je francoski poslanik hotel nekoč radi te stvari pred sultana, so pa še silno obžalovali, da ne morejo Costansa pustiti pred sultana, ker poslednjega — zobje bole! Ni čudo, da je Francija slednjič zgubila potrpljenje in začela energično pritiskati na turške navihance. To je pomagalo v toliko, da se je sultan obvezal, da turška vlada odkupi obrežje. Ali tudi mogočni padišah ima glavno lastnost svojih sople-menjakov — v zadnji hip je zopet požrl slovesno dano besedo. Neko pogodbo je hotel pač skleniti, ali brez — jamstva za poplačanje. To je izbilo sodu dno in Costans je prijavil prvemu tajniku sultanovemu, da pretrže vse diplomatske zveze.
Vojna v južni Afriki. — Ves boj je zdaj premeščen na kaplandsko ozemlje, torej na angleški teritorij. Vsak dan se čuje o kakih praskah. Te so sicer le majhne, pa zadostujejo, da se angleška armada ne more ganiti. Angleži so že sami začeli obupavati, češ, da s sedanjo svojo armado ne do-ženo boja. Vsled tega so tudi angleški trgovci in posestniki jeli zapuščati južno Afriko Boje se prihodnosti, boje se, da bodo začele burske puške kmalu tudi na južni obali pokati. Zajedno se čuje, da hoče ruski car osebno posredovati pri kralju Edvardu v prid Burom, oziroma da se bo skušal dogovoriti z nemškim cesarjem in s prezidentom francoske republike, če bi ne kazalo intervenirati v korist Burom. Nekoliko se torej hrabrim Burom na vse strani jasni.