247
Letošnja sviloreja v Boštanju na Kolenskem.
Veselo je brati po časnikih, kako marljivo se se tu in tam na Kranjskem kmetovalci in tudi drugi po-prijeli sviloreje. Pa tudi pri nas nismo držali križema rok. Pridelali smo trije 240 funtov zdravih kokonov. In sicer po tej poti: gosp. Lojze Dermelj je dal meni in Francetu Planincu semena brez plače, kolikor sva ga zahtevala. Jez sem napravil svojo galeto kar v šolski sobi. Vsa reja črvičev se je tedaj godila pred očmi šolarjev. Otroci so veselo ogledovali, kako se čr-viči redijo in svila pridobiva. Radi so tudi pomagali črvičem murbovo listje polagati, in jim lese snažiti. Dajal sem tudi nekterim otrokom po nekoliko črvičev na dom, da so jih sami izredili. In res so se jim prav lepo v kokone zapredli. V vsaki vasi imajo zdaj nekoliko semena za črviče. *) Pa tudi murbovih dreves se jim ne manjka, ker je naša fara dobro previdena ž njimi. Sam gosp. Lojze Dermelj jih je posadil 500; Anton in Janez Planinec vsak po 200; v šolski drevesnici jih raste še zdaj čez 600, akoravno smo jih že letos čez 300 razdelili med naše farane. Tako se je nadjati, da bo sčasoma pri nas sviloreja dosegla visoko stopinjo. Ko smo pri nas osnovali šolsko drevesnico, n smo pričeli murbovo seme sejati1, so se nam nekteri kratkovidneži zelo posmehovali in nam svete dajali, naj bi se raje kaj druzega sejalo na vrt, kakor pa ta prazna reč. Al zdaj, ko 30 culi, da smo za pridelane kokone lepe denarce dobili, ne čislajo zdaj nobenega drevesa bolj, kakor murbo. Vsaki si želi murbovih dreves nasaditi, in tako začeti koristno svilorejo. Bog daj srečo!                        Florijan Kaligar, učitelj.
*) To je očitne hvale vredno početje.                             Vred,