447
se je pa vdal cesar prošnjam rodoljubnih Poljakov, in sklenil, da se Wawel restavriia. Piiredili bodo v njem umetniški in zgodovinski muzej, en del bo določen za stanovanje cesarju, kadar pride v Krakov. Cesar in gališka dežela dasta na leto vsak po 100.000 K za restavracijo. Zgradbo Wawela je pričel Boleslav 1. 1245., nadaljeval jo je Kazimir Veliki. Od 1. 1510 do 1533. ga je prezidal Zigismund I. Jagelo v italijanskem renesančnem slogu in je bil do leta 16! 0. stolica poljskih kraljev. Wawel je velikanska zgradba z dvema utrjenima stolpoma.
oS2
Fran Lcvec.
Letos je bil zopet izvoljen za predsednika ,,Slo-venske Matice" g. Fr. Leveč, c. kr. deželni šolski nadzornik.
slovstva" IV. 207). Omenjamo le, da si je pridobil posebne zasluge za našo književno zgodovino kot življenjepisec. V mlajših letih je bil tudi pesnik. Leta
1881.  je ustanovil »Ljubljanski Zvon", ki ga je urejeval deset let. Izdal je tudi dela odličnih pisateljev, n. pr. Levstika in Erjavca, in se bavil tudi z jezikoslovjem in domačo zgodovino.
V odbor »Slovenske Matice" je bil izvoljen leta
1882.  in je postal po Marnovi smrti leta 1893. njen predsednik, kar je zdaj že dvanajsto leto.
dS2
„Slovenska Matica". Letošnje volitve v odbor „Slov. Matice" so nam donesle neljubo presenečenje. Doslej smo bili navajeni, da smo smatrali „Slovensko Matico" kot splošno narodno, v strankarskih ozirih nevtralno društvo. Zato so bile volitve ponavadi mirne; izstopivši odborniki so se zopet volili, in le za nove odbornike so se potegovale razne liteiarne stranke. Zato tudi udeležba pri volitvah ni bila ponavadi velika. Letos je pa stranka „mladih" s tajno agitacijo vrgla nekaj starih odbornikov, in sicer smo čitali v listih, da so se namenili, najprej pometati duhovnike iz odbora in se potem polastiti društva popolnoma. To je seveda   taka  stvar,  h   kateri  ne smemo
a
JAPONSKA PEHOTA V MOTJENSKEM SEDLU.
Rojen je bil 4. julija 1846. na Jezici pri Ljubljani. Po končanih modroslovskih študijah v Gradcu je bil suplent na realki od I. 1873.—1877., in profesor do 1. 1901. Potem je deloval kot c. kr. okrajni šolski nadzornik v Radovljici od 1. 1886.—1889. in od 1. 1892. do 1895., v Ljubljani od 1. 1889.—1901. Kot ravnatelj je bil na c. kr. učiteljišču v Ljubljani od 1. 1901. do 1903., in od 1. 1893. dalje je c. kr. deželni šolski nadzornik.
Ni naš namen, da bi naštevali vse Levčeve spise po raznih listih (pr. Glaser : „Zgodovina slovenskega
molčati V listu nismo hoteli ravno zato nikdar »Slovenske Matice" kot društva kritizirati, ker smo se izogibali vsake polemike, dobro vedoč, da je vsaka kritika pri takih „nevtralnih" diuštvih jako delikatna stvar; povedali smo svoje mnenje odbornikom vsikdar osebno, a nismo o tem pisali. Da po tradicionalnem načinu volitev niso prišli v odbor vsikdar slovstve-niki, ki bi bili društvu v korist, je res, in vsaj delno pomlajenje odbora bi bilo umestno. A to se naj doseže na ta način, da se v „Matici" sami po dogovoru vseh literarnih struj določijo kandidati, ki se