CI toutt) n BMERISKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY ^WooMeviNa AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 185 CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 10, 1939 LETO XLII. — VOL. XL1I. Japonska vojaška stran ne dobi podpore za zvezo z diktatorji Tokio, Japonska. — Notranji kabinet japonske vlade, ki sestoji iz vojnega mornariškega, tu-jezemskega, finančnega ministrstva in ministrskega predsednika, je zelo hladen napram zahtevi japonske vojaške stranke, da se Japonska pridruži rimsko-ber-linskemu osišeu. Zlasti se tej trozvezi upira vojni minister Itagaki, katerega smatrajo pristaši mogočne vojaške stranke za preveč mirnega ter bodo skušali doseči njegovo resignacijo. Enako se upira trozvezi mornariški minister, ki trdi, da bi morala nositi v tej trozvezi v slučaju vojne vse breme japonska mornarica. Rim, Italija. — Japonski poslanik za Italijo je sporočil v javnosti, da se potrebuje samo še »ekaj podrobnih formalnosti in trozveza med Nemčijo, Japonsko in Italijo bo sklenjena. Napol slepi je dal svoje oko drugemu Denver, Colo. — Avery E. Davis, ki je do nedavnega časa delal pri WPA, je imel desno oko Pokvarjeno, toda punčica je bila še dobra. Zdravniki so mu rekli, da se mora to oko odstraniti, ali °°T>a izgubil vid rte na drugam očesu. Zvedel je, da išče mlad odvetnik, William Lewis koga, ki bi dal sv;oje oko brez posebne škode, katerega bi zdravniki vcepili mesto njegovega slabega. Pa sta se zmenila. Davis je moral oko itak odstraniti, Lewis ga je Pa potreboval. Lewis je iskal človeka, ki bi mu dal oko, po vsem svetu z oglasi. Od vseh strani so prihajale ponudbe, toda Lewis ni hotel sprejeti takih Ponudb, kjer bi kdo žrtvoval svoje zdravo oko. Na Davisovo ponudbo je pa takoj pristal, ker je imel ta še zdravo punčico v očesu, pa mu ni k vidu nič pomagala, ker je bilo oko drugače poškodovano. Oba so pripeljali v bolnišnico, kjer je zdravnik v eni minuti iztezal desno oko Davisu, vzel iz njega punčico in nato izrezal oslabelo punčico na Lewisovem kvem očesu in všil punčico Da-Visovega očesa. V dveh minutah sta bili obe operaciji gotovi. Da-vis bo šel danes iz bolnišnice, za Lewisa se pa še par tednov ne bo vedelo, če je operacija v polnem uspela. -—o-- "Levo krea!" Policija v Clevelandu že dolgo Študira, da bi vpeljala novo prometno postavo, ki bi dovoljevala avtomobilistom, da bi lahko krenili na levo pri zeleni luči, ne da bi jim bilo treba čakati ob strani ceste na zeleno luč. Vsa večja niesta v Zed. državah imajo tak sistem in se prav pohvalijo ž njim. Vzelo bo več mesecev, Predno bo policija to natančno Preštudirala in priporočila nov Prometni sistem. Pobiranje odpadkov Mestna administracija nazna-nia, da se bodo pobirali odpadki Po hišah redno vsak teden. Kar Se pa. tiče smeti, pa ne morejo °bljubiti, da se bodo pobirali red-no vsak mesec. Odpadki morajo biti zaviti v papir in posoda ne Srne imeti več kot 27 galon prostornine in ne sme tehtati več k°t 20 funtov. $50.00 na mesec pokojnine v Ohio Volivcem v državi Ohio bo predložen predlog k državni ustavi, da dobiva vsaka potrebna oseba nad 60 letom $50 mesečne pokojnine. Toda za to bo treba nove davke. Columbus, O. — Po državi Ohio pobirajo podpise, ki so potrebni, da se predloži volivcem v državi Ohio amendment k državni ustavi, ki bi določal, da dobi vsaka potrebna oseba, stara 60 let ali več, po $50.00 starostne mesečne pokojnine, če bo nabranih dovolj podpisov in če bodo državljani ta predlog odobrili, potem bo treba vpeljati nov davek, da se ta pokojnina financira. Davek bi znašal 2 odstotka na zemljiščih, ki predstavljajo najmanj $20,000 vrednosti na aker. Dalje bi se za to pobiral davek od posameznikov in korporacij, ki bi znašal eno četrtino federalnega davka prejšnjega leta. Do pokojnine bi bila opravičena vsaka oseba, ki je izpolnila 60. leto in ki se sama ne more več preživljati z delom. Zakonski par bi pa dobival skupno $80 na mesec. Taka oseba bi morala biti v državi Ohio najmanj 10 let., ali če državna postavodaja drugače odloči. Tak denar bi se ne smel porabiti zunaj države Ohio. Taka predloga bi potrebovala samo 50,000 podpisov, da bi prišla na glasovnico, pa pravijo, da so nabrali že 253,000 podpisov. Roosevelt se vedno trdi, da bo kongres odgovoren, če bodo ljudje lačni Hyde Park, N. Y. — Predsednik Roosevelt je dospel domov na oddih. Tukaj zdaj študira pogorišče, ki ga je pustil kongres v Washingtonu, predno se je podal na počitnice do januarja. Republikanci in tisti demo-kratje, ki so se bili združili z republikanci proti Rooseveltovim priporočilom, bodo morali vzeti vso odgovornost nase, če bo narod trpel radi tega, je rekel Roosevelt. S tem, da je kongres porazil Rooseveltov predlog za posojilni sklad, za sklad, iz katerega bi se dajalo denar za izboljšanje stanovanjskih hiš, in da bi se posojevalo državam za gradnjo cest in mostov po deže- li, bo prizadetih najmanj 1,500,-000 delavcev in potom njih do 20,000,000 oseb. Kongres, je rekel Rtoosevelt, je stavil z'usodo naroda v dveh točkah, v katerih lahko izgubi. Ena je nevtralitetna postava, druga pa je, če bodo delavci dobili zaposlitev v privatni industriji, ko ne bodo dobivali več dela pri WPA. če bi bil pa sprejet Rooseveltov predlog, bi lahko dobivalo relif kakih 3,000,000 oseb, kakih 2,000,000 pa delo pri WPA in teh 5,000,000 oseb, za katere bi skrbela vlada, če bi bil kongres dovolil denar, bi skrbelo za nadaljnih 20,000,000 oseb v družinah. Federalni uslužbenci smejo na konvencijo, pa ne kot delegati Washington, D. C. — Justični oddelek vlade je podal danes mnenje glede nove politične postave, po kateri se ne sme noben vladni uslužbenec udejstvovati v politiki. V Pittsburghu se vrši konvencija mladih demokratov in nastalo je vprašanje, če se smejo konvencije udeležiti federalni uslužbenci. Justični oddelek vlade je razsodil, da se smejo udeležiti, toda samo kot poslušalci in ne kot delegati, ako hočejo obdržati svoje federalne službe. -o- Bilo srečno V soboto 12. avgusta ob 9:15 se poroči v cerkvi Marije Vne-bovzete na Holmes Ave. gdč. Olga Novak, hčerka Mr. in Mrs. Anton Novak, 451 E. 156th St. z Mr. Rudolf Jelerčičem, sinom Mr. in Mrs. Frank Jelerčič iz Waterloo Rd. Prijatelji in znanci so prijazno vabljeni k sv. maši. Naše čestitke mlademu paru! Pozor, lovci! Vsi člani St. Clair Rifle kluba naj pridejo v nedeljo na farmo in t6 takoj zjutraj. Pripravljeni naj bodo, da ostanejo tam ves dan. Dopoldne se mora urediti za otvoritev, popoldne bo pa kratka seja, streljanje in zabava. — Leo Kushlan, predsednik. Avgustova razprodaja Firma Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave. in 819 E. 185th St. ima ta mesec izredno znižane cene na vsem pohištvu, radijih, pralnih strojih in drugih hišnih potrebščinah. Korist pretepanja San Francisco, Cal. — Mrs. Anita Martin je ležala bolna v postelji. Na mizici poleg so bili uspavalni praški. Ko je za trenutek zatisnila oči, je videla, da so praški izginili. Pobasal jih je v usta njen dveletni sinček. Mati je s težavo skočila s postelje in začela mikastiti in pretepati fantka, dokler ni prišel zdravnik Srce jo je bolelo, ko je morala tepsti sinkota, toda samo to je pomagalo, da ga je obdržala pred spancem, ki bi bil za dečka usoden. -o--- CIGARETA IMA MOč Pittsburgh, Pa. — 16 letni Norman Whitehouse se je pripravljal, da skoči z mostu v reko Allegheny, 175 čevljev doli. To je opazil nek železničar in odgovarjal fantu namero. Končno mu je ponudil cigareto. Fant jo je vzel in opustil samomor. Fant je rekel, da mu je mati umrla, oče je brez dela in on sam da je pa bolan. "Sed,eč,i štrajk" na dimniku Kingston, Ontario. — V tukajšnjih zaporih je nek jetnik zlezel na 100 čevljev visok dimnik jetnišlce elektrarne, se vsedel na- rob in mirno jedel kos kruha. Zraven je pa prilival iz steklenice. Kadar se je hotela straža liribli^ati dimniku, je zagrozil, da bo skočil na tla. Na "sedečem štrajku" je bil vse popoldne in pozno v noč. Zjutraj je pa izginil z dimnika. Ravnatelj jetni-šnice je rekel, da je jetnik zopet v celici, toda ni hotel povedati, kako je prišel doli, če je šel po "bližnjici," ali po lestvi. --o-- Stavka v klavnici Cicago, IH, — 500 stevardov pri Armour & Co. j,e odglasovalo za stavko. Unija spada k CIO in komitej klavniške unije je dobil nalogo, da določi čas stavke. Za stavko se je odglasovalo, ko je bilo odpuščenih 15 delavcev, ki so odšli z dela radi neke pritožbe. Unijski voditelji pravijo, da bi stavka prizadela 6,600 klavni-ških delavcev v dveh čikaških delavnicah Armour & Co. Do stavke pa ne bo prišlo, če kompanija vzame nazaj na delo onih 1.5 delavcev in če je pripravljena pogajati se za novo pogodbo. ■-—o- Amerikanci na Kitajskem so v veliki nevarnosti Šangaj, Kitajska. — Nobene vesti ni o ameriški misijonski koloniji v Kajfengu, kjer so se vršile velike proti-amerišk^ demonstracije. Poroča se, da so se misijonarji pripravljali, da za-puste ta kraj, vendar ameriško poslaništvo ne more dognati, ali so že odšli ali ne. V Kajfengu je bilo 30 ameriških misijonarjev med temi 15 žensk, ki pripadajo protestantovskim misijonom. -o-- Poroka V soboto 12. avgusta se poroči gdč. Mary Leveč, hčerka družine Mr. in Mrs. Charles Leveč, 1073 Addison Rd. "Ženin je Mr. John Brodnik Jr., sin Mr. in Mrs. John Brodnik, 6207 Carl Ave. Poročna maša bo v cerkvi sv. Vida ob desetih. Prijatelji in sorodniki so prijazno vabljeni, da se udeleže. Naše iskrene čestitke in želje v novem stanu! Važna seja Danes zvečer ob 7:30 se vrši seja Slovenskega demokratskega kluba 32. varde v Slovenskem domu na Holmes Ave. Seja je važna, ker se bo indorsiralo enega izmed kandidatov za council-mana. Obenem bo zaprisega uradnikov za leto 1939. JUGOSLAVIJA PRAVI - NE! Belgrad, Jugoslavija, 9. avg. — Nemčija in Italija sta zahte- j vali od Jugoslavije, da bi rabi- -li njih železnice in jugoslovan- j sita vojaška središča v slučaju vojne, in da smeta iti preko Ju- j goslavije do Romunije ali Bol- j garije. Jugoslavija je na te • zahteve rekla odločno: Ne!" Danes se odpelje jugoslovanski ministerski predsednik j Cvetkovič z letalom v Rim,' kjer bo povedal Mussliniju, da ostane Jugoslavija absolutno nevtralna v vsaki vojni. To svojo nevtralnost je pripravljena tudi braniti z orožjem. Kakor se poroča iz zanesljivih virov, so se vsa pogajanja s Hrvati prekinila za nedoločen čas. To pa radi napete situacije z sosedi, to je z Nemčijo in Italijo. Lokalni republikanci bi radi dobili podporo demokratov Cleveland, O. — Ker cleve-landski demokratje nimajo še svojega županskega kandidata, upajo uporni republikanci, ki bodo kandidirali John 0'Donnella proti županu Burtonu, da bodo volili demokratje ž njimi. Računajo tako, da bi združeni republikanski glasovi in z nekaj demokrati prav lahko poslali župana Burtona na čakalno listo. Republikanci so že poslali demokratskim vardnim vodjem prošnjo, naj podpirajo republikanca 0'Donnella. Iz demokratskih krogov je pa izšel glas, da demokratje ne bodo podpirali nobenega republikanca in da bodo na vsak način preskrbeli svojega kandidata. Nekateri demokratje skušajo pregovoriti Petra Witta, da bi kandidiral. Na vsak način bo to zelo škodovalo drugim demokratskim kandidatom, če demokratje ne bodo šli na volišče, ako ne bo demokratskega županskega kandidata. Nemci bodo prodajali češke izdelke v latinskih republikah Južne Amerike Diktatorska vlada je vpeljana v Španiji Madrid, Španija. — V torek zvečer se je general Franco razglasil kot diktatorja z neomejeno močjo nad Španijo. S tem je dobil general Franco polno moč, da izdaja postave in povelja, ne da bi se prej glede tega posvetoval z ministri. Obrambna junta, ki sestoji iz armadhega, mornariškega in zrakoplovnega ministrstva, ima kontrolo nad vsemi vojaškimi oddelki. Z novim odlokom se bo general Franco mnogo bolj udejstvoval pri vladi, kot se je pa prej pričakovalo od njega. Prej se je mislilo, da bo Franco prepustil vse vladne posle kabinetu, toda ko je prišlo do ostrih nasprotstev med fašisti in monarhisti, je vzel sam vajeti v roke in postal diktator. --o-» Usmrtitev s kroglami Safe Lake City, , Uitah. — George Hayes je obsojen na smrt, ker je umoril nekega sta rega prospektorja samo radi tega, ker Hayesu ni bilo po volji, da je prospektor vedno imel odprt svoj radio. Hayesu je bilo dano na izbiro, da bo obešen, ali pa ustreljen. Izbral si je slednje. Pet mož se bo postavilo preden j z nabitimi puškami, štirje bodo imeli ostre naboje, eden pa slepega. Noben izmed strelcev ne bo vedel, kdo ima slepo patro-no in si bo lahko vsak mislil, da njegova krogla ni ubijala. -o- Nemci zaprli univerzo v Salzburgu Rim, Italija. — Sem se poroča, da so nazijci zaprli katoliško univerzo v Salzburgu, bivša Avstrija. Univerza je priredila vsako leto v poletju "mednarod ni teden," katerega so se udeležili odlični katoličani iz vse Evrope. Mesto tega so zdaj nazijci vpeljali "znanstveni teden." Rio de Janeiro, Brazilija. — Nemci so začeli v Južni Ameriki z nove vrste trgovino. Kakor se je dognalo, nameravajo Nemci ustvariti tukaj dober trg z češkim blagom oziroma češkimi izdelki. V to svrho bo Hitler osebno izbral posebne trgovinske komisarje iz zasedenega ozemlja. Ti bodo prideljeni nemškim poslaništvom po raznih mestih Južne Amerike. Toda odgovorni bodo naravnost Hitlerju. Ti komisarji bodo nastopali Berlin, Nemčija. — Nazi j ska vlada je ukazala splošno registracijo vsega prebivalstva, v starosti od 5 do 70 let. Izvzeti so samo aktivni vojaki in rezervisti. Popisovanje je ukazano z namenom, da bo Nemčija pripravljena do srede avgusta za obrambo dežele. Med 13. in 19. avgustom morajo biti vse registracijske karte v Berlinu. Tudi židje morajo izpolniti registracijske karte. V nekaterih krajih so vzeli v vojaško službo tudi vse privatne avtomobile in truke. Ray T. Millerj a silijo, naj bi kandidiral Cleveland, O. — Demokratje še vedno iščejo kandidata za župana. Potem ko sta sodnik Lau-sche in senator Bulkley zavrnila ponudbo, so' začeli pritiskati na Ray T. Millerja, bivšega župana in na William C. Reeda, sedanjega councilmana, da bi eden ali drugi sprejel kandidaturo. Komitej, ki je bil imenovan od Mil-lerjeve stranke demokratov, da poišče dobrega kandidata sporoča, da ni imel uspeha. Temu ko- miteju načel ju je senator Bulk-ley. Stvoril se je nov komitej, ki naj potiplje pri okrajnih uradnikih, če bi ti podpirali Mr. Millerja ali Mr. Reeda, če bi sprejela kandidaturo. Oba, Mjiller ip Reed, sta se že prej izjavila, da nista kandidata. Toda čuti se, da bi bila voljna sprejeti, če bi jima bila obljubljena podpora. Pri zadnji seji odbora, ki išče kandidata, je bilo predlagano, naj senator Bulkley prosi predsednika Roosevelta, da bi ta nagovoril sodnika Lauscheta, da bi sprejel kandidaturo. Bulkley je rekel, da tega ne bo storil, ker ve, da sodnik Lausche pod nobenim pogojem ne bo kandidat za župana. Omenjeno je bilo tudi ime bivšega policijskega inšpektorja Andrew J. Hagana in bivšega kongresnika Mosiera, toda se o teh ni podrobneje razpravljalo. kot samostojni zastopniki svojih dežel, ki so pod nemškim pro-tektoratom. Njih naloga bo samo to, da bodo prodajali češke izdelke, za katere je bila čehoslo-vaška tako slavna, kot steklo, na-kite, zlatnino in drugo tako blago. Predvsem pa municijske izdelke iz Škodovih tovaren. Glavno pri tem je pa to, da bo šel izkupiček naravnost v nemško malho. Pa t'o tudi še ni vse. Nemčija bo dobivala sirovine iz Južne Amerike in jih prodajala čiahom z lepim dobičkom. Nemčija se pripravlja! Ukazana je splošna egistracija vsega prebivalstva, vojaki izvzeti Vsaka teh registracijskih kart bo kazala poklic vsakega posameznika, treniranje, znanje tu-jezemskih jezikov, znanje v zdravilstvu, training v letalstvu in če je izpolnil svojo vojaško ter delovno pomoč državi. Naznanilo glede tega popisovanja pravi, da bodo morale žene in oni moški, ki ne morejo nositi orožja, podpirati vojskujočo armado v slučaju vojne in to celo v večjem obsegu kot v zadnji svetovni vojni. Ne pusti operacije Hanford, Cal. — Grocerist Cardwell si je pognal kroglo v prsa. Krogla se je ustavila pod srcem. Zdravniki pravijo, da bi ga rešili, ako ga operirajo. Card-well pa tega ne pusti, ker pravi, da bo moral čin ponoviti, ako ga rešijo sedaj. Po postavi države Kalifornije ga ne smejo operirati, če tega bolnik ne dovoli. -o-— 14 letna mati Pennsboro, W. Va. — Mrs. John Stackhouse, stara 14 let, je povila 8 funtov težko hčerko. Lanskega julija je dala življenje sinkotu, ki je pa kmalu zatem umrl. Mlada mamica se je poročila z 12 leti. -o--— Razprodaja ta teden Rožance Dept. Store na 406 156th St. ima razprodajo letnega blaga samo do sobote. Cene so zelo znižane. Zadušnica V petek ob osmih se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Mary Romih. Prijatelji in znanci so prijazno vabljeni. Pozdravi iz domovine Franc Mrgole pošilja z Bre-zij pozdrave vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Ohio se nagiblje bolj k republikancem Princeton, N. J. — Država Ohio je dala že sedem predsednikov Zed. držav. Zato se pričakuje, da bo Ohio igrala tudi drugo leto eno glavnih vlog pri volitvah. Nedavno je Ameriška institucija javsega mnenja priredila poskusno glasovanje po državi Ohio, ki je pokazalo, da bodo državljani volili drugo leto v večini za republikanskega predsednika. Ohio je dala pri zadnjih predsedniških volitvah večino za Roosevelta. To poskusno glasovanje je izpadlo tako, da je bilo oddanih 52%, glasov za republikansko stranko in 48'/' za demokratsko. Državljane se je tudi vprašalo, če bi glasovali za Roosevelta, ako bi kandidiral v tretje. Za je glasovalo 35ft glasov, proti pa 65%. —..—o- Seja čričkov Starši mladinskega zbora Črički imajo v petek večer po cerkveni pobožnosti sejo. Seja je j ako važna, zato se prosi vse starše, da gotovo pridejo. Pozdravi iz New Yorka Rose Chandek in Antoinette Skok pošiljata najlepše pozdrave vsem prijateljicam in znankam iz največjega svetovnega mesta. r v AMERIŠKA DOMOVINA" !AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER RU7 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio fL _ Published dally except Sunday« ind Holidays NAROČNINA: Ea Ameriko In Kanado, na leto 15.50. Za Cleveland, po poiti, celo leto 17.00. E* Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poitl, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznaftalclh: celo leto $5.50; pol leta >3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. —.................—•— i BESEDA IZ NARODA i ••»»»»»»»»»»»»»»»■»»»»»»■■■»■k SUBSCRIPTION BATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 0JS. and Canada, $3.00 far S months Cleveland, by mall, $3.50 for S months Cleveland and Euclid, by carrier«, $5.60 per year, $3.00 for 0 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c Entered as second class matter January 6th, ISO«, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 83 No. 185, Thurs., Aug. 10, 1939 Novice iz Euclida Ohijski demokratje za Roosevelta Če bo predsednik Roosevelt hotel kandidirati v tretje, je lahko zagotovljen, da bo dobil vseh 52 ohijskih elektoral-nih glasov, kar že precej šteje. Tako sodijo ohijski politikar-ji, ki pravijo, da nekaj vedo. Oni dan so se bili namreč zbrali v Columbusu vsi vplivnejši demokratje iz Ohio k sestanku. Govoril jim je senator Lee iz Oklahome, ki je naglašal pred skupščino, da je edina rešitev za demokrate, ako kandidirajo Roosevelta v tretje. Navzoči demokratje so navdušeno vzklikali tej ideji. Ako je bil senator Lee poslan, v državo Ohio izrecno za to, da otiplje, kako stoji Rooseveltova stvar v državi Ohio, potem Lee lahko poroča svojemu bossu, kdor je že, da Roosevelt lahko računa na Ohio. Niti nova politična postava bi ne vplivala na Roosevel-tove prilike v Ohio, ker niso Rooseveltovi privrženci samo v federalni službi, ampak jih je veliko tudi po okrajnih organizacijah. Saj je znano, da se je Burr Gongwer že davno izjavil, da bo podpiral Roosevelta, če kandidira v tretje. Se-ve, pri tem igra veliko vlogo imenovanje Mrs. Pyke za col-ninsko ravnateljico. Bivši državni demokratski načelnik, Francis Poulson, je izjavil, da je prepričan, da je sentiment v Ohio, kar se tiče demokratov seveda, v veliki večini za Rooseveltov tretji termin. Poulson je rekel, da je govoril z več kot 80 okrajnimi načelniki po Ohio in so povedali, da je v njih okrajih velika večina državljanov za Roosevelta. Poulson je rekel, da je trdno prepričan, da bo kandidiral Roosevelt za predsednika in Paul McNutt za podpredsednika. Proti tretjemu terminu so večinoma samo republikanci, je rekel Poulson in ti pa tako ali tako niso za Roosevelta. ,Torej pri njih nQ igra vloge "tretji termin," ampak kandidat. Sedanji državni načelnik demokratov, Arthur L. Lim-bach, je pa rekel, da ne verjame, da bi Roosevelt kandidiral v tretje, ampak če pa bi, bi pa gotovo dobil ohijske demokrate zase. V velikih mesrih bi demokratje radi videli, da bi Roosevelt kandidiral v tretje, ker upajo z njegovo listo zmagati tudi z kandidati v lokalne urade, ker je narod v splošnem za Roosevelta še vedno. Brez Roosevelta na čelu liste pa nimajo dosti upanja za zmago. In kadar gre pa za zmago, pa beseda "tretji termin" ne igra glavne vloge. Splošno se ohijski demokratje pripravljajo za narodno konvencijo tako, da bodo glasovali za Roosevelta ali senatorja Donaheya. Ako bo Roosevelt kandidiral v tretje, bodo podpirali njega in senatorja Donaheya za podpredsednika. Taft kot kandidat Republikanski senator iz države Ohio, Robert Taft, je prvi kandidat, ki se je izjavil za predsedniško' kandidaturo na republikanski listi. Splošno se sicer sodi, da bi ostal Taft raje senator, ker prihodnji predsednik ne bo imel ravno nebesa v Beli hiši. Toda udati se je moral pritisku iz Ohio in je postal predsedniški kandidat. Taft je star 50 let, ni premlad, ni prestar, ravno pravi. Taft je zelo naobražen in odvetnik po poklicu. Že leta 1936 bi bil rad postal predsedniški kandidat, pa je politična sapa pihala proti Kansasu in pobrala Landona. Taft je služil že v obeh državnih postavodajah. Kot novinec v Washingtonu je bi! imenovan v važne komiteje. Je dober govornik in velik nasprotnik novega deala. Zasebno je bogat človek. Pripoveduje se, da ga je stala izvolitev senatorjem nič manj kot $100,000. Izvoljen je bil za šest let in bo zaslužil v tem času $60,000. Če bi bil Mr. Taft izvoljen, bi bil to drugi aktivni senator poslan v Belo hišo iz države Ohio. Prvi je bil senator Harding. V senatu je Taft zelo deloven in se kot novinec ni držal stare tradicije, da morajo novo izvoljeni senatorji in kon-gresniki prvo leto le poslušati. Taft je takoj planil v debate, kar mu je pridobilo mnogo ugleda. Do narodnih konvencij in nominacij je še daleč in dosti se še lahko spremeni. Vendar toliko je gotovo, da se Taft ne bo umaknil izlepa od kandidature, kar bo dovedlo do ostrega boja. Republikanci bodo med tem časom pridno snubili zapadne države, ki bodo drugo leto odločevale izvo-litevfpredsednika Zed. držav. >■«,„« . . . . .—.............—'«'»»»<# j Kaj pravile! Bartender j i, ki na društvenih in enakih veselicah opravljajo hvaležno delo napajanja žejnih, navadno to delo opravljajo zastonj. Delati morajo v potu svojega obraza tistih par ur, ko pritisne vse k "jaslim" in bi bili vsi radi takoj postrežem. Zato smo se pa čudili Jožetu Jalovcu, ki je bil štabni natakar pri zadnji proslavi konvencije SMZ. Delal je za baro, da mu je tekel pot z obraza, vrhu tega je pa še skočil na mednarodni prostor med goste, kadar je bilo treba dati pomoč s svojim lepim glasom. Tista skupina, pri kateri je pel on, ni bila nikoli žejna. • * • • Neka varčna žena je oni dan vzdihnila: "Veš, Jera, samo to se bojim, da ne bi mož prej ozdravel, kot bo p^ porabil vsa zdravila, ki me toliko stanejo! Kaj hitro se vrstijo razni dogodki, kakor razne prireditve, delavski boji, prihod ene ali druge osebe iz starega kraja itd. Vse to nas zanima in zanima nas tudi napredek ene ali druge vrste. Slovenci smo že tako rojeni, da smo vedno pripravljeni storiti kaj dobrega in pomagati drug drugemu. Če se hoče človek udejstvo-vati na narodnem in verskem polju, ima tukaj v Ameriki vedno dovolj prilike biti za-posljen. Pri nas v Euclidu smo tako obloženi s pikniki, da so si članice Oltarnega društva na zadnji seji zamislile, da se bodo na prihodnji seji 27. avgusta kar lepo po domače zabavale, imele bomo nekaj ta sladkega in tudi za prigrizek bo kaj. Tudi sreča bo hodila ta dan okoli in pet jih bo deležnih in srečnih. Katere bodo neki sedaj, kajti to se kar vrsti enkrat se eni nasmeje sreča in drugič zopet drugi. Ker ob takih prilikah navadno pridejo vse članice, zato smo se to izmislile, ker smo se bale imeti s piknikom preveč dela in navadno pa še vreme nagaja in je rajši izguba kot dobiček. Tako članice naredijo kar same med seboj zabavo in pri tem je tudi nekaj dohodkov. To društvo oskrbuje vse potrebno za oltar in poleg tega pa ima shranjenih nekaj sto-takov za novi oltar in če ga me ne bomo dočakale, ga bodo pa naši mlajši. Lahko bodo ponosni na nas pionirke, ki ne mislimo samo za danes, ampak tudi za jutri. Naša fara prav lepo napreduje in dr. J. Šeliškar mi je nekoč rekel: "Ali se zavedate vi farani v Euclidu, da imate v resnici dobrega duhovnika?" Resnici na ljubo povedano sem mu odgovorila, da se prav dobro zavedamo tega. Tudi se zavedamo, da bi bili že lahko zgubili tudi našo cerkev, da nam ni škof pravočasno poslal dobrega duhovnika in dobrega gospodarja Rev. A. Bomibacha, celo nasprotniki molčijo in jih ni mnogo slišati. Nekoč je eden teh nasprotnikov rekel: Tako sem da leč bežal od cerkve in sedaj je pa cerkev prišla za menoj. Siromak se je umaknil in kam — v grob! Tako se umikajo, pa se nikakor ne morejo umakniti. Veseli nas, da North American banka lepo napreduje, seveda, kar ljudem manjka je zaupanje. Mr. A. Grdina je že večkrat pokazal, da je cel mož, on ne pozna sebičnosti, kjer vidi, da narodne naprave pešajo, se takoj poda na delo in ga tudi častno izvrši. Veliko dobrega je storil in vzgled naj nam bo njegovo delo pri KSKJ. Koliko je on storil za to organizacijo in ko ji je postavil trdno podlago, se je umaknil. Ravno tako pri JKV je skoro težko reči, da bi kdo drugi napravil toliko dela kot ga je on. Čutil je, da potrebujemo tesnejših zvez z našo staro domovino in koliko je on napravil v tem pogledu. Kako nas poživljajo krasne slike, ki so neprecenljive vrednosti. Tudi pri gibanju za nov samostan v Lemontu, katerega potrebo je uvidel on, je takoj vedel, cla se vse to lahko naredi, samo, če bi se Slovenci v resnici zavzeli za kaj tako potrebnega. Vesela je tudi novica, da bodo društva Najsvetejšega Imena iz vseh štirih fara imela piknik 20. avgusta na špelko-tovih prostorih. Ta piknik bodo posetili tudi čč. gg. duhov- niki, ki so prišli na obisk iz stare domovine. Razveselila nas je tudi novica, da pride p. Kazimir Zakrajšek, kdo si ga ne želi videti in slišati! Kljub temu, da je imel precej trnje-vo pot tukaj v Ameriki, vem, da se ga bo vsak Slovenec spominjal, koliko dobrega je naredil on za nas Slovence tukaj. Njegovo delo je tudi samostan s šolo v Lemontu. (Kar nazivljemo: Marija Pomagaj z Brez ji v Ameriki.) Sam pokojni škof Jeglič je izpostavil sliko dobljeno iz stare domovine, da ne bomo Slovenci razkropljeni po Ameriki brez nebeške matere, da se tudi tukaj lahko zatečemo na hribček v Lemont. čitala sem tudi razne slavo-speve pokojnemu L. Pircu. Tukaj ne morem reči drugega: Polagajmo cvetke na pot v življenju in ne po smrti. To naj se tiče vsakega človeka in mnogo bridkih uric bo prihranjenih. Edino upanje imamo, da nam bo Bog pravičen sodnik, ker drugače bi ne mogli vztrajati pri svojem poklicu. Vse za dom, Boga in narod, to naj bo naše geslo. Pozdravljeni! J. I. --o- Za dan 20. avgusta Ves Cleveland se pripravlja, da 20. avgusta pohiti tja doli v Euclid na Špelkotovo farmo. Tam bo piknik vseh piknikov, kar jih je bilo kdaj prirejenih v državi Ohio. Zveza društev Najsvetejšega Imena priredi ta dan piknik za vse Slovence v naši državi. Ni pa tu mišljeno, da bi od drugod ne smeli priti, vsi brez izjeme ste vabljeni, da se nam pridružite ta dan. Pri nas v Newburgu so že naročili bus, da bo peljal na piknik naš mladinski zbor. Gotovo se bodo tudi drugi pevski zbori udeležili. Za ta slavnostni dan so se zavzele tudi naše žene Oltarnih društev iz vseh štirih slovenskih fara v Cleve-landu. članice Oltarnega društva fare sv. Lovrenca so že sklenile, da bodo napekle eno tono štrukljev in to bo že precej kup, če pomislimo kolikšen je kup, ko nam pripeljejo eno tono premoga. Od sv. Vida in Marije Vnebovzetja bodo kupile pa kar celega vola in ga spekle in razrezale ter nam postregle z njim. Od sv. Kristine bodo pa skrbele, da se bo vse to res izvršilo. Prodajalci pive bodo pripeljali toliko pive, da se nam ni treba" bati, da bi kdo žejo trpel. Mogoče bo kdo vprašal; zakaj toliko pripravljanja? Naj vam povem, da vse to pripisa vi j an je je samo zato, ker pričakujemo, da boste 20. avgusta prišli vsi v Euclid na Špel-kotove prostore. Mi katoliški Slovenci skrbimo za svoje cerkve in kaj bi nam koristile cerkve, če bi ne imeli tudi svojih duhovnikov. V Lemontu sedaj zidajo novo semenišče v katerem se učijo mladi slovenski fantje za du-hovski stan. Vsi vemo, da take zgradbe stanejo velike vsote denarja, da bomo tudi mi po svojih močeh pomagali kriti nekaj teh stroškov, se je Zveza društev Najsvetejšega Imena namenila prirediti ta ogromni piknik 20. avgusta. Vidite cenjeni rojaki in rojakinje kako plemenita ideja je to. Zato pa upamo, da gotovo pridete na naš piknik. Tukaj ne bomo samo jedli in pili, ampak bo tudi nekaj lepih in vzpodbudnih govorov, poleg tega bo tudi petje, saj so vsi pevski zbori povabljeni k sodelovanju. Upam, da ste se že odločili, če boste le pri zdrav-' ju, da boste gotovo navzoči in prav je tako. Sprejmite prav lepe pozdrave in na veselo svidenje 20. avgusta na špelko-tovi farmi! J. Resnik. -o- Kako smo balincali Balincarska tekma med društvom Danica št. 34 SDZ in društvom Naš dom št. 50 SDZ se je končala z zmago društva Danica. Prav zanimivo je bilo gledati kako so metali krogle in si vsi na tihem želeli, da ja bi bila njih krogla najbližja balin-čku. France s hriba je pripeljal s seboj vse najboljše moči, da bi ja dobil zmago. Res so se dobro postavili, a kljub temu so zmagali člani društva Danica in s tem pokazali, da bodo sedaj za nekaj časa oni "čempini." Pa ni bilo nobene zamere, kar se je najbolje videlo po končani tekmi v spodnjih prostorih pri ječmeno^Čku, kjer so se zbrali člani obeh društev in veselo prepevali. Želeti bi bilo, da bi naša bratska društva kaj večkrat priredila kaj enakega. Pozdrav vsem čitateljem tega lista. Vincenc Bubnič. -—o-- Wiener Roast Če verjamete alf pa ne »»»»»»»»»mtmffimmmffinfflnt Tako sem lepo ležal in kar fletno mi je bilo. Skoro tako kot doma pod jablano. Bilo je prvo dopoldne, da sem lahko po dolgem času lenaril in da me niso naši stavci nadlegovali za rokopis in prav nič me ni skrbelo, kaj bom dal jutri v časopis in brez skrbi sem bil, da bi dobil po telefonu kak prijazen poklon češ, kdo je pa zopet tiste kavke postavil v cajtenge. Poskušaj sem misliti na vse, samo na uro ne. Samo prav od strani sem včasih poškilil na urico, ki je tiktakala na mizici poleg postelje in vselej mi je šlo nekaj skozi mozeg in kosti, ko sem videl, kako ti trapasti kazalci galopirajo okrog števnika. Le kam se jim tako mudi! Kmalu se me je pa začela oprijemati nekaka omotica, ali kakor bi rekel — lenoba. Kar nekam trd sem postal in brezbrižen za vse okrog mene. Zdelo se mi je, da bi hotel spati, pa vendar nisem časi se spreminjajo, včasih smo delali tudi v soboto. Sedaj imamo navadno v soboto xin ponedeljek praznik. Torej ker imamo praznike ob sobotah, zato se je društvo Bled št. 20 SDZ domislilo, da imamo lahko v soboto večer piknik pri pr. Zornu na Bradley Rd. Vabljeni ste vsi čla^i in članice, kakor tudi cenjeno občinstvo, da nas obiščete v soboto pri Mr. Zornu. Malo se bomo pogovorili in zabavali in tudi katerega zavžili. Razume se, da bo vsega dovolj za lačne in žejne in tudi za tiste, ki se radi zavrtijo ob zvokih lepe godbe je tudi preskrbljeno in vse pripravljeno. Le pridite vsi in se bomo prav po domače zabavali. Da bomo šli lahko malo prej spat bomo pričeli z na šo zabavo že ob šestih zvečer. Vendar pa vam ne morem povedati kdaj se bo končalo, ker o tem boste sami odločevali. Naše društvo že dolgo ni imelo nobene veselice, zato bomo poskrbeli, da bo v soboto bolj veselo. Včasih se sliši, da je "wiener roast" samo za ta mlade lin če jet to dobro za mlade pa pridimo še mi starejši. Ko bomo videli, kako se raduje mladina, se bodo tudi v nas obudili mladostni spomini. Le pridite vsi od blizu in daleč, vsi ste dobrodošli. Vinarc je naročenih toliko, da jih ne bo zmanjkalo in pekle jih bodo naše žene, da si mi moški ne opečemo svojih prstov, kakor si jih je naš blagajnik Tone škufca, ko jih je nekoč sam pekel. Vas vse prav lepo pozdravljam in kličem na veselo svidenje v soboto večer pri Zornu na Bradley Rd. J. Resnik. Skupni koncert T 1 11 Oče, mati, brat, sestra, sin in hčerka — vse se pridno pripravlja in uči pesmi, ki jih boste slišali na skupnem koncertu vseh slovenskih pevskih zborov, odraslih in mladinskih. Upamo, da ta velikanski trud ne bo zaman. Slovenski dan bomo praznovali v nedeljo 20. avgusta, kar bi lahko nazivali tudi "Dan slovenske pesmi" in sicer pod pokroviteljstvom organizacije Slovenskih narodnih domov. Pokažimo ameriškemu narodu kaj zmoremo mi v pesmi, dramatiki in plesu. Slišali boste več slovenskih zborov in posameznih pevcev, ki bodo zapeli same naše slovenske pesmi. Dajte jim poguma in privabite tudi svoje ameriške prijatelje. Ne sramujte se svoje izobrazbe. Ameriški narod rad posluša pesmi in pesem v enem ali dru-egm jeziku je vendar, bi rekli, mednarodni jezik. Torej povabite in pripeljite svoje prijatelje. Taki koncerti se ne prirejajo vsak dan in nimamo prilike poslušati stotine pevcev, kadar bi kdo želel, in vse to brezplačno. Torej zapomnite si dan 20. avgusta in dajmo pevcem vse priznanje za njih požrtvovalnost. Dramsko društvo Ivan Cankar bo vprizorilo štiri pristno slovenske plese. Vaje so vse vprek. Vaje v petju, v sanjah, pri pijači in med jedjo, saj pevci in plesalci skoro nimajo časa za kaj drugega kakor za vaje, da nam in splošnemu a-meriškemu narodu v pri zore Slovenski dan in dan slovenske pesmi. Nastopile bodo tudi godbe sv. Lovrenca, sv. Vida in godba Bled. Podrobnejše poročilo boste še lahko čitali v časopisih. Za organizacijo Slovenskih narodnih domov, Frank V. Opaskar, preds. IZ DOMOVINE — Požar povzročil 100,000 din škode. Ob 1 ponoči je začelo goreti gospodarsko poslopje g. Ivana Gorseka, ki ima vi-lo na Vrhanski cesti v Mariboru. G. Grosek ima v Rošpohu veliko posestvo, ki si ga je vzorno uredil ter je tudi poslopja lepo prenovil. V gospodarskem poslopju se nahaja tudi stanovanje oskrbnika, pri katerem so v petek popoldne pekli kruh. Domneva se, da je bila v dimniku kakšna napaka. Podstrešje, skozi katerega je izpeljan dimnik, je bilo napolnjeno s slamo. Zaradi silne vročine, je bilo že itak vse razgreto, pa je verjetno, da je potem zadostovala še vročina, ki je prihajala od slabega dimnika, da je začela slama tleti. O požaru so bili obveščeni mariborski gasilci o pol dveh ponoči. Nenadoma so se podali z avto-turbinko na kraj nesreče. Kmalu so prispeli za njimi z motor-kami še gasilci iz Studencev in iz Kamnice. Vodo so morali napeljati iz 400 metrov oddaljenega ribnika ter jo z motor-ko spravljati na hrib. Posrečilo se je obvarovati hišo, v kateri sta stanovali mati in sestra g. Groseka, dočim je ogenj uničil dve velika objekta — gospodarsko poslopje in živinske hleve. Hlapci so iz hleva še pravočasno rešili 20 glav goveje živine. mogel. Nekako zadovoljnega sem se počutil in čeprav sem se zavedal, da bodo kmalu prišli pome, mi je bila ta misel kar nekam prijetna. Pozneje sem zvedel, da so to stanje povzročili tisti pilni in vbrizgavanje. Torej jako pametna odredba. Če tako pripravijo obsojenca, ki čaka, da ga cvrejo na električnem stolu, potem se pač prav nič ne boji gorkega stola. Pa če ga prav preparirajo na ta način, vendar bom jaz skušal gledati na to, da ne bom sedel na kak tak stol. Saj mi ni za drugo, samo bojim se, da bi ne dobil mehurjev, če bi se vsedel na zakurj en stol. Meni se najbolj dopadejo taki navadni stoli, ki se jih lahko prav poceni kupi pri slovenskih trgovcih s pohištvom. Tisti pa, ki rad sedi na gorkem, naj gre pa v Columbus. Še kar nekam dobro se mi je zdelo, da sem tukaj. Računal sem, da me bodo zdaj malo obx*ezali, potem bom pa tukaj lepo ležal nekaj tednov in stregli mi bodo na vse pre-tege, pa cartali kot otroka. Jej, kako bo to prijetno! V takem sladkem premišljevanju se je približala enajsta ura in v sobo priživžga rej en možak prijaznega obraza. Pred seboj je rinil nekake tra-ge na koleščkih. Tako lepo potiho so tekle, da ni bilo prav nič slišati. V hipu sem te trage precenil in dognal, da bi ne bilo napek, če bi jih človek imel doma okrog hiše za prevažanje plevela ali kaj drugega. Možak je bil oblečen ves v belo kot kak brivec. Zapeljal je trage ali ambulanco, ali kakor se že pravi, poleg moje postelje, potem mi je pa prijazno velel, naj se zavalim na to pripravo. Štrama, saj bi šel lahko peš tistih par korakov, sem si mislil. Ampitk če so me začeli že zdaj carta- ■ ti, pa naj me. Prevalil sem se torej z mojega ležišča na trage in mož me je lepo pokril z belo rjuho. Potem je pa pognal in u-darila sva jo doli po hodniku. Nekaj časa sem gledal, potem sem pa oči zaprl, da ne bi videl škodoželjnih obrazov, ki so me srečavali in si mislili: aha, ali te peljajo! Možak je lepo počasi rinil voziček, zraven pa brundal neko popevko. Se reče, saj nisem ravno želel, da bi jokal pri tej vožnji, ampak za petje mu pa tudi nisem bil preveč hvaležen. Kaj pa misli, beštja, da se peljamo na Pin-tarjevo farmo na piknik? Prav tedaj sem sklenil, če bom jaz kdaj prišel do take visoke stopnje, da bi ljudi vozil po bolnišnicah, da si bom kupil boben in rene in bom razbijal, da bo vsak vedel, da se peljamo na operacijo. Dolgo, dolgo smo se vozili, kot se mi je zdelo. Računal sem, da moramo biti vsak čas doli na St. Clairju, ali pa vsaj v Žužemberku. Končno se pa moj ekspres ustavi. Nekaj zarožlja in začutim, da se dvigamo. Aha, proti nebesom jo režemo, si mislim. Da bi le ne šli predaleč, sem hitro popravil, ker za med angeljčke nisem bil še pripravljen, ker sem fantom zagvišno obljubil, da gremo na srnjake to zimo. Naj torej sv. Peter še malo počaka, lepo prosim. Jakobova lestvica se ustavi, ekspres se zopet premakne, pa kmalu zopet obstane. Odprem oči in vidim veliko dvorano vso v strašno lepi svetlobi. Vse je bleščalo in žarelo okrog mene. Z'aslišim globoko mrmranje moških glasov in visoke soprane nežnega spola. To bodo zdravniki in bolničarke, si mislim. Prav majčkeno me je stisnilo nekje tam za srcem, ko mi je šlo skozi glavo: Japček, zdalje si pa v kaši! (Dalje prihodnjič) p»itmiHniiiiiii»iiiinitiiiniii»i:i:iiiii»ii»ii»in»iti»i»i»m»nn>nn!»i»iitmtg wnum»m»»>»»tni»»»»»»:n»»n»!n»»t»mHnHm»»ntnn»»i»»ttn»»tttwtm WINNET0U Po nemikem iirlrmlka K. M»y» iM»inmum:ii:i»»i:i:it::;iiiutmumununi'»tiiiiii»»iniii»iiiii»iniitiiin»i»i»»i JJ02E GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU "Cul sem nocoj pri njiju in se boril s sami mseboj. Maščevanje mi je prigovarjalo, šepetalo mi je veliko, junaško misel. Zbral bi bojevnike vseh rdečih rodov in jih peljal v boj nad bele. Podlegel bi. Pa nocoj v boju s samim seboj sem zmagal —." "Torej si opustil tisto veliko misel?" "Da! Vprašal sem za svet tri osebe, ki jih ljubim, dve mrtvi in eno živo. Vse tri so mi svetovale, naj tisto misel opustim. In sklenil sem, da bom ubogal." Nisem ga glasno vprašal, le pogledal »em ga. Razumel me je. "Moj brat ne ve, katere tri osebe mislim. Kleki petra, Nšo či in ti so tiste tri osebe. Vse tri sem poprašal za svet. In dobil sem tri odgovore. Vsi trije so se enako glasili." "Da! ičia bi Kleki petra in Nšo či še živela in bi ju vprašal za svet, prav tako bi ti odgovorila, kakor ti jaz svetujem. Tvoja misel je bila res velika in junaška in ti si mož, ki bi jo uresničil. Toda —." "Moj brat naj skromneje sodi o meni!" me je prekinil. "Recimo tudi, da bi bil kak poglavar bolj nadarjen za tako veliko nalogo, pa tudi znan in ugleden pri vseh rodovih. Toda vse življenje bi se moral truditi, da bi zbral pod svoje vodstvo bojevnike vseh rdečih ljudstev. In ko bi to dosegel, bi bil prestar in bi ne mogel več začeti velikega boja. Eden sam, pa če bi tudi bil najslavnejši in najmogočnejši poglavar, bi ne bil kos taki ogromni nalogi — in po njegovi smrti bi ne bilo naslednika, ki bi prevzel veliko dedščino." "Veseli me, da moj brat Win-ftetou tako trezno sodi. Njegove toiali so pravilne. Edeii sam ne zmore tega dela, vrednega naslednika pa bo težko našel. In če bi ga tudi našel, — boj rdečega plemena zoper belo pleme bi bil brezuspešen in brezupen." "Vem. Le pospešil bi naš konec. In če bi tudi v vseh bojih zmagali, belo pleme je številnejše, nadomestili bi izgube, mi pa bi vse huje pešali. Zmagovali bi, pa zmage bi nas uničevale in Uničile. Tako sem si govoril, ko sem nocoj čul pri svojih dragih rajnih. In sklenil sem, da bom opustil to veliko maščevalno misel. Zadovoljiti sem se mislil s Santerjem in se maščevati na tistih, ki mu pomagajo in ki me mislijo napasti. Pa tudi to mi Old Shatterhand odsvetuje. Zato bom samo Santerja prijel in ga kaznoval, Kiowe Pa izpustil." "Ponosen sem, da imam takega plemenitega prijatelja,! Tega ti nikdar ne pozabim! Prepričana sva torej oba, da bodo Kiowe prišli, čeprav z Vso gotovostjo tega ne moreva trditi. Treba je le, da zveva za njihov prihod." "Danes bodo prišli!" je dejal prepričevalno. "Odkod veš to tako za gotovo?" "Iz tega, kar si mi pripovedoval. Kiowe so na videz jezdili domov, da bi vas zvabili za 8eboj, prav za prav pa so namenjeni na Nugget cil. Potujejo torej po ovinku in bodo še- danes prišli. Pa tudi neka druga okoliščina jih zadržuje." ['Katera?" "Sam Hewkens. Njega seveda ne bodo vlačili za seboj. Podali so ga domov. In za to so korali poiskati primeren kraj, pa tudi ugodno priliko. Reci-da se jim je prilika sama Ponudila. Sama so odposlali s Selom ali s seli, ki bi naj doma ^Povedali vaš prihod." "Kako — ? Ali misliš, da bi nam naj prišli Kiowe iz vasi naproti in nas napadli?" "Da. Pravil si, da so se tisti Kiowe, ki ste jih našli ob izsušenem potoku, obrnili na jug, proti domu. Pa niso šli domov, le vas so hoteli zvabiti za seboj. Sami pa so namenjeni sem na Nugget cil. Po vas pa bi naj prišla druga četa in po njo so poslali domov, pa dali selom tudi Sama s seboj. Nato so se obrnili na severozapad. To pa se je moralo zgoditi ali na ka-menitih tleh ali pa v vodi, da so vam sled zakrili. Tak kraj pa navadno ne leži na potu, iskati ga je treba. In iskanje pomeni zamudo. Zamudili so se, niso še prišli, pa prišli bodo gotovo." "Kako pa veš, da še niso prišli?" Pokazal je na bližnji vrh. "Tjale gori sem poslal izvidnika sedi na visokem drevesu, sokolje oči ima, opazil bo Kiowe, ko se bodo bližali Nugget cilu." "Previden si! Toda čul sem jih govoriti, da te ne mislijo napasti na Nugget cilu, ampak da ti bodo pripravili zasedo na potu v pueblo —." "In uspelo bi jim morebiti bilo, da me nisi posvaril. Ne bodo me Kiowe zvabili v past, le jaz jih bom. Ne pojdem na jug, proti domu, na sever se bom obrnil in jih zvabil za seboj." "če bodo šli za teboj —!" "Bodo! Poslali bodo oglednika. Radi njega sem dal spraviti konje sem gori. Nad trideset jih je, vkljub kamenitim tlom bo njihova sled dobro vidna. Našel jo bo in šel za njo. Mi pa odidemo na sever v sotesko, kjer jim bom pripravil zasedo. Tja oglednik ne pojde za jiami, opazoval bo sled in se prepričal, da smo res odšli, pa se brž vrnil in javil, kaj je našel. Ali se strinja Old Shatterhand s temi mojimi mislimi?" "Da, Upam, da bodo šli v past." "Pojdejo! Santer bo še nocoj v mojih rokah." "Kaj boš storil z njim?" "Moj brat naj ne poprašu-je,! Ta odgovor mu naj zadostuje!" i "Kje?" "Se še nisem odločil. Upam, da ni tak strahopetnež, kakor je bil Rattler, ki ni prenesel muk in ki smo ga morali ustreliti kakor psa. Pa čuj! Konji prihajajo! Odšli bomo. Pa kmalu se vrnemo s Santerjem in s Kiowami." Pripeljali so konje. Tudi moj sirec in Samova Mary sta bila poleg. Odpravili smo se. Peš smo šli in peljali konje za vajeti. Pot je bila slaba in strma. Winnetou nas je vodil. Krenili smo črez jaso proti severu v gozd ter po strmini navzdol. Spodaj je bil odprt travnat evtet, zajahali smo in jezdili črez trato proti hribu, ki je v strmi steni padal v ravnino. Ozka soteska se je odpirala v steni. "Tale soteska je past, ki jo mislim nastaviti Kiowam. Jezdili bomo skozi." In past je res bila tista soteska. Stene so vstajale skoraj navpično, ni bilo mesta, da bi se dalo plezati po njih. Ako smo zasedli vhod in izhod, nam niti eden Kiowa ni mogel uiti in vsak odpor bi bil poguba za nje. Res slepi so bili, če so šli za nami. Soteska se je vila v ozkih ovinkih skozi hribovje in skoraj četrt ure smo hodili po njej. Ob izhodu smo se ustavili in razjahali. Za nami je prihitel Apač, ki je na višini pazil na prihod Kiow. ^m»»»»n»ttnH»»»»»»>M»»»i»»»mmmimnm»»»:»»»»»nn>»n»»»mmtč Kraj Jezusovega rojstva! Kdo bi ga ne želel videti ter poklekniti na kraju prve svete noči, ko je tu prišel na svet On, katerega so s hrepenenjem pričakovali vsi narodi. Ves svet je razveselila angelska novica, ko je angel Gospodov stopil pred pastirje, ki so čuli pri čredah ter rekel: "Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo, ker danes je rojen v Davidovem mestu Zve-ličar, ki je Kristus Gospod." Tu je potem zaorila prelepa svetonočna himna miru: "Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje," katero so peli angelji ob Njegovem rojstvu. S kakšnim veseljem smo vselej pričakovali svetega večera, ki je bil krona vseh drugih večerov v letu. Nek svečan mir je zavladal, ko je na zemljo legel mrak ter je slovesno pritrkavanje zvonov poveličevalo slovesnost tega izrednega večera. Iz hiš pa je odmevala molitev, ko so ljudje klečali pred jas-licamjjjin molili; vse je zrlo proti Betlehemski štalici, katero so obkrožali pastirčki, ki so hiteli tja, da počastijo novorojenega kralja. Tedaj smo razmišljali in razmišljali so mnogi o Jezusovem rojstvu in borni štalici, kakšna je v resnici ter v duhu hiteli/v votlino Jezusovega rojstva. Zdaj sem zrl pred seboj ta zgodovinski kraj prve svete noči; vsi sveti večeri ne odtehtajo dogodka, ko človek kleči pred zvezdo, ki zaznamuje kraj Njegovega rojstva. Za dragocenimi preprogami pa so one stene votline, ki so nekoč gledale dogodke prve svete noči. Prijetno je biti tukaj in človek ,s,e re^upp,q^ izredno srečnega na tem kraju. Zdaj sem razumel sv. Jeronima, ko je dal slovo svetu, pa se nastanil v sveti deželi in si je predvsem izbral Betlehem, kjer je poleg votline Jezusovega rojstva molil in ondi tudi umrl. Nekaj korakov vstran nasproti temu je kraj jaslic, kjer je nekako v skalo vsekano podobno korito, vse okrašeno z marmorjem. Tja je preblažena Devica Marija položila božje dete, kjer je ležalo na borni slamici. Kako reven prostor si je izbral kralj nebes in zemlje. Njegova zibel so bile borne jasli. Tu je vladala res prava revščina; poleg pa sta v molitev zatopljena klečala Devica Marija in sv. Jožef Prvi ki so prišli pozdravit novorojenega Zveličarja in se mu poklonit, so bili ubogi pastirji, ki so na angelovo oznanilo prihiteli in Ga molili. Najbolj prezirani so bili Iprvi povabljeni. Iz daljne Jutrove dežele pa so prišli Trije modri, visoki kraljevski predstavniki, ki so padli na kolena in Ga ponižno molili, ter Mu darovali zlata kadila in mire. Na kraju, kjer so klečali stoji oltar sv. Treh kraljev, ki stoji poleg oltarja Jaslic. Tam so klečali ti visoki knezi, ki so s tem priznali božje dete za večnega kralja in njim je posvečen oltar. Nek izreden blažen mir navdaja človeka v tej votlini, ko zre pred seboj kraj Jezusovega rojstva, gleda borne jaslice, ter kleči tam kjer so klečali: preblažena Devica Marija, sv. Jožef in sv. Trije kralji ter molili božje dete. Bog ve koliko jih je bilo tukaj, ki so svetniki in koliko raznih mogočnih vladarjev, učenjakov bogatih in preprostih, ki so vsi brez izjeme ponižno klečali tukaj in molili. Težko, da je kak drug kraj razen Kalvarije videl toliko ljudstva iz vseh slojev in poklicev kot ta. In vpliv svetonočnega dogodka, ki se je vršil tukaj pred več kot devetnajst sto leti, kako je mogočen, še danes, ko se bližamo dva tisoč letju tega dogodka ter se svet nahaja v zmedi in sovraštvu, pri nastopu svetega večera kar nekam pozabi na sovraštvo, ki na sveto noč kar otrpne; človeštvo, ki tava v zablodah nehote prisluhne in ob zvoku svetonočne himne miru se tajajo oledenela srca. Mnogi si tedaj zaželijo onega miru, ki ga je prinesel na svet On, ki je bil rojen v betlehemski votlini. Tako je mogočen vpliv prve svete noči, ki še danes prešinja razburkane narode ter jih navdaja z ljubeznijo in mirom. Votlina Jezusovega rojstva je podolgovata, ter meri na širino okrog 3 metre, na dolžino pa 12 metrov; okrašena je z dragimi preprogami iz azbesta za katerimi so stene votline, razsvetljuje jo nebroj sve-tilnic, ki vise od stropa. Gospodarji votline so razkolni ali pravoslavni Grki, katoličani imajo tu malo pravic; na kraju Jezusovega rojstva pravzaprav nobenih in tu katoliški duhovnik ne more maševati. Več pravic imajo katoličani do jaslic in pa oltarja .sv. Treh kraljev, kjer morejo katoliški duhovniki tudi maševati. Nekdaj je bila votlina kakor tudi cerkev, ki je nad njo, katoliška. Lokavi in pa katoličanom sovražni Grki so pa toliko časa spletkarili in rova- Na levo je Jim Farley, vodja deMdkratov v Zed. državah, na desno pa John Hamilton, vodja republikancev. Peljala sta se na isti ladji v Evropo na oddih in lcot se vidi na njiju obrazih, se nista pisano gledala. rili proti frančiškanom, da so jih končno izpodrinili, ter vse prej ko na lep način se polastili tega znamenitega kraja, ki je poleg Kalvarije najbolj svet. Tu je prišlo med pravoslavnimi in katoličani do dejanskega spopada, ko so Grki napadli frančiškane. Da se to prepreči, so potem postavili v votlino Jezusovega rojstva vojaško stražo, ki je še sedaj v navadi, da oborožen vojak pazi, da se Grki v svoji bizantinski prenapetosti ne vdarijo s katoličani. Globoka rana cerkvenega razkola ne zija samo na Kalvariji, pač pa tudi v votlini Jezusovega rojstva. Pač žalostne posledice razkola v Cerkvi! Iz votline Jezusovega rojstva greva še v druge podzemeljske prostore, ki so poleg te votline, ter prideva v kapelo sv. Jožefa, kjer je po sporočilu sv. Jožef dobil povelje, da beži v Egipt, ko je Herod stregel Jezusu po življenju. Obiščeva še kapelo Nedolžnih otročičev, kjer počivajo zemeljski ostanki teh malih mučenikov, ki so prvi prelili svojo kri za Jezusa. Lepa slika ondi predočuje oni pretresljivi prizor, ko Herodovi rablji morijo betlehemske malčke, ter obupane matere z grozo gledajo ostudno dejanje Herodovih rabljev. Zdaj počivajo ti malčki tu blizu votline Jezusovega rojstva. Bolj primernega kraja kot je ta jim pač niso mogli dati. Potem obiščeva kraj kjer je prebival sv. Jeronim, ko je tu živel kot puščavnik. Podzemeljski kraj, kjer je ta veliki spokornik in slavni cerkveni učenik živel, je spremenjen v kapelo. Tu je on pisal, se učil, pa molil in tu je tudi umrl. Njegovo najbolj odlično delo je bilo prestava sv. pisma iz hebrejskega na latinski jezik, še zdaj kažejo tam grob tega svetnika ,toda njegovih telesnih ostankov ni več tam, pač pa so jih prepeljali v Rim, kjer počiva v cerkvi Marije Snežni-ce. Ogledava si še cerkev ali baziliko Jezusovega rojstva, ki je zidana nad votlino. To obširno in veličastno svetišče je v rokah Grkov in Armencev, frančiškani imajo tu-le toliko pravice, da gredo lahko v votlino Jezusovega rojstva. Izgleda pa, da so Grki zelo nemarni oskrbniki tega znamenitega svetišča, katerega notranjost kaže zanemarjenost. Bi bilo pa že lahko veliko lepše urejeno in pa, da bi bilo vsaj snažno. Grku ne manjka samo okusa za lepoto, ampak je tudi glede oskrbe in snage nezadosten. Ko bi bili tu gospodarji frančiškani kot so bil,i nekdaj, bi bilo to svetišče res nekaj krasnega, kar tudi zasluži in se povsem spodobi. Veličastna cerkev Jezusovega rojstva, katero je dala pozidati sv. Helena okrog 1. 330, je še v prvotni obliki. Njo ni zadela tista usoda"kakor je 1. 614 zadela cerkev Božjega groba in še druge cerkve, katere so razdejali Perzijci. Pripovedu-; je se, da je to cerkev rešila slika sv. Treh kraljev, ki je bila | na pročelju cerkve; naslikani so bili v perzijski noši. Ko so Perzijci, ki so že razdejali do-| sti svetišč ugledali sv. Tri kralje, so dejali: "To so pa naši! | Zato tega ne bomo rušili." In tako so odšli. Tako je cerkev j ušla usodi po sliki sv. Treh kraljev. Gotovo je bil to odlok božje previdnosti, da se ne po-j ruši svetišče, ki je obkrožalo kraj, kjer je stopil na svet kralj miru. Zato je to svetišče j ostalo v glavnem v prvotni obliki in lepi mogočni stebri, ki stoje v štirih vrstah so še od časov sv. Helene. Prečna ladja je bila prizidana v 6. stoletju. Pozneje je bila znotraj še prenovljena. (Dalje prihodnjič) —Velik požar v Poljanski dolini. Te dni sta zgoreli hiša in gospodarsko poslopje posestnika Jurija Rihtaršiča v Hobovšah v oselški občini. Domnevajo, da je morala požar zanetiti iskra iz dimnika, ko je padla na slamnato streho. Živino so rešili. MALI OGLASI Išče se soba Boljši moški išče opremljeno sobo pri boljši slovenski ali hrvatski družini, v bližini St. Clair Ave., med 60. in 74. cesto. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v upravi tega lista. (185) Hitremu kupcu se proda hiša, 8 velikih sob, kopališče, ves trd les, 3 garaže, velika klet, furnez in korita za pranje. Proda se radi dediščine. Hiša je vredna med brati $3,250. J. Luschin, 7113 Myron Ave., tel. HEnderson 6054. (186) Sobo s kuhinjo išče ženska. Naj bodo brez pohištva. Naslov naj se pusti v uradu tega lista. (185) ZA NEDOLOČEN ČAS vzamemo North American Bank knjižice za nakup obleke, povrnikov in sukenj. Oglasit«; se pri BRAZIS BROS. 6905 Superior Ave. 6122 St. Clair Ave. 404 E. 156th St. Frank Rich in Frank Klun E. 61ST ST. GARAGE Se priporočamo za popravilo In barvanje vašega avtomobila. Delo točno In dobro. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NIOA NAGROBNIH SPOMENIKOV NAZNANILO IN ZAHVALA V veliki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem ter znancem prebridko vest, da je po hudem trpljenju in dolgi bolezni za vedno v Gospodu zaspal dragi soprog in oče Jožef Brožič in sicer dne 30. junija 1939, v starosti 54 let. K večnemu počitku smo ga položili po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Lovrenca in na Calvary pokopališče. Najsrčnejša hvala Rev. J. J. Omanu, ki so mu podali sv. poslednje olje in pri njegovi zadnji uri molili. Ravno tako iskrena hvala. Rev. Juliju Slapšaku za podeljene sv. zakramente v času bolezni, za obiske, za molitve ob krsti in za spremstvo iz hiše žalosti v cerkev in na pokopališče. Iskrena hvala za darovane sv. maše, za podarjene cvetlice in tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago. Prisrčna zahvala vsem tistim, ki so ga prišli obiskat v bolezni, vsem, ki so ga prišli kropit in ga spremili k njegovemu zadnjemu počitku. Hvala članom društva Naš dom, ki «> čuli in nosili krsto, ter uradnikom za vso skrb in pomoč. Enako zahvala vsem onim, ki so pomagali v teh težkih dnevih. Naša iskrena hvala pogrebniku L. L. Ferfolia za skrb, postrežbo in naklonjenost. Tebi, dragi soprog in oče, pa želimo, da počivaš v miru v tuji zemlji. Do svidenja nad zvezdami. Ida, soproga in otroci Cleveland, O., 10. avgusta 1939. Avgustova RAZPRODAJA MAGIC CHEF PEČI, prej 99.50, sedaj samo- 79.50 MAGIC CHEF PECl, prej 114.50, sedaj samo- 94.50 GRA.ND PECI, prej 149.50, sedaj samo-—---109.50 j MAYTAG PRALNI STROJ, prej 79.50, sedaj— 52.50 i ; MAYTAG PRALNI STROJ, prej 69.50, sedaj— 49.50 i ! Na Philco in R.C.A. radio aparatih do 40r/o popusta. ! Porabite to priliko, ker imamo znižane cene na vsem po-! hištvu, i NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE : 6104 St. Clair Ave. in 819 E. 185th St. J ENdicolt 3634 KEnmore 5700 4 4 __— rxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxixxxxxxxxxxxxxxxxxxi f i nekaj dni pred katastrofo pri Waterloo, silili cesarja, da zapo-ve usmrtiti Fouche-a, bivšega policijskega ministra. Danes je Fouche znal, kdo je dal nasvet za usmrtitev. In Fouche je pod kraljem postal vsemogočen. "Čuvajte se!" so pisali prijatelji Escorvala iz Pariza. Toda Escorval je prepustil bodočnost usodi. Zavedal se je, da je njegova vest čita, kar mu je ustvarjalo notranji mir. Baron je bil še primeroma mlad, ker ni spolnil še petdesetega leta, toda bojazen, delo in dolga leta ko se je boril z največ- Nesrečni mož je bil mrtva- si ško bled, na čelu so se mu po- n javile velike znojne kaplje in č< vse na njem je kazalo njegov vi notranji nemir. Tudi Marie Anne je bila v; enako bleda, toda iz njenih n oči je sijala nepremagljiva odločnost in energija. S] "Ah, prijatelj," začne vojvoda. "Torej mi smo lastniki tr Sairmeuse posestva, kot se trdi." ji Besede so bile izrečene s ta- š> kim zaničevanjem, da je abe r< zardel pri misli, da se napada " plemenitega moža na tak na- ž čin v njegovi lastni hiši. i; Župnik vstane in ponudi no- s vodošlecema stole. ti "Vsedite se, dragi g. Lacheneur," reče abe z milim in d vljudnim glasom, kot bi ho- )< tel vojvodo učiti manire, "in g tudi vi, gospodična, izkažite 11 mi čast — " b Toda oba, oče in hči hvaležno odklonita ponudbo. I "Gospod vojvoda," nadalju- o je Lacheneur, "star služabnik t vaše hiše sem — " r "Menda bo res!" "Gospodična Armanda, vaša v teta je bila tako plemenita, da je na prošnjo moje matere bi- i la meni botra — " 1 "Aha," ga prekine vojvoda, s "Sedaj se vas spominjam. Naša družina vam je skazovala i dosti dobrot, vam in vašim, i In najbrž ste hoteli dokazati i svojo hvaležnost, da ste v vsej naglici kupili naše posestvo." c Bivši hlapec je bil sicer pri- j prostega rodu, toda njegovo ( srce in značaj sta se razvila z ( njegovo srečo; dobro je vedel, i koliko je vreden. Kakor ga sosedje iz nevošč-ljivosti niso hoteli videti in so s ga celo sovražili, toda spošto- \ vali so ga vseeno. i In tu stoji sedaj pred mo- i žem, ki ga je tako sramotno i malenkostno cenil. Zakaj? Kakšno pravico ima? < Ves nevoljen se je že hotel : umakniti iz sobe. Nihče, razven njegove hčere ni vedel resnice; samo molčati mu je bilo treba, pa bi Sairmeuse posestvo ostalo njegovo. Da ,imel je še vedno moč, da ostane gospodar na posestvu. Dobro je vedel, da bi mogel vojvoda le s skrajno težavo priti do nekdanje lastnine. Vedel je, da loči prepad njegove sanje in resnico. Toda mil pogled iz oči njegove hčere ga napoti, da se zopet obrne proti vojvodi. "Če sem kupil Sairmeuse posestvo," reče z glasom, ki je postal hripav radi ganujta, "je bilo to narejeno iz pokorščine in na povelje vaše umirajoče tete in z denarjem, ki mi ga je izročila v ta namen. Da sem prišel sem se je ,to zgodilo le z željo, cla vam vrnem vlogo, ki je bila meni izročena v varstvo." Vsakdo, ki ne spada v skupino pokvarjenih šem, ki obdajajo prestol, bi bil močno ganjen po teh besedah. Toda vojvoda je bil mnenja, da je to dejanje poštenosti najbolj naravna stvar na svetu. "Prav lepo je to, kar se tiče originalne svote," reče. "Sedaj pa govorimo o obrestih. Ce se prav spominjam je prinašalo Sairmeuse posestvo sto-tisoč frankov čistega dobička na leto. Ako je bil ta dobiček dobro investiran, tedaj mora znašati danes lepo svoto. Kje je ta denar?". Ta zahteva, prinesena v tem trenutku, je bila tako zločin- j te os-Veženi z Jumeco Coca-Cola Se servira ledeno-mrzlo iz velike rdeče hladilnice povsod. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je nemila smrt zahtevala življenje in je za vedno zaspal naš preljubi jeni in nikdar pozabljeni soprog in oče CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY PRospect 0333 John Strnisha ki je po enotedenski bolezni izdihnil svojo blago dušo dne 5. julija 1939 v starosti 65 let. Doma je bil iz Toplic pri Novem mestu. K večnemu počitku smo ga položili dne 8. julija 1939 iz Frank Zakraj-šek pogrebne kapele in po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Vida na Calvary pokopališče. V globoki hvaležnosti si štejemo v dolžnost, da se naj prisrčne je zahvalimo Rev. Andrew Andreyu za podeljene svete zakramente za umirajoče in Rev. Matija Jagru za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Iskrena zahvala naj velja Mr. Jos. Brodniku in Mr. Jos. Misichu, ki so nam pomagali v bolezni in družini Mr. in Mrs. Louis Starman, ki so ga obiskovali v bolezni, in vsem drugim, ki so nam bili v tolažbo in pomoč na en način ali drugi v času prevelike žalosti. Enako tudi lepa hvala vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti, se udeležili svete maše ter ga spremili k večnemu počitku. Našo najglobokejšo prisrčno zahvalo naj prejmejo vsi, ki so podarili krasne vence ter okrasili krsto v blag spomin pokojnemu, kakor tudi prisrčna hvala vsem za obilne darove za svete maše, ravno tako tudi iskrena hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Iskreno zahvalo izrekamo članom društva sv. Janeza Krstnika št. 37 JSKJ. za lepo udeležbo pri pogrebu, posebno pa nosilcem krste, ki so ga spremili in položili k večnemu počitku. Prisrčno zahvalo želimo izreči bratu pokojnega Mr. in Mrs. Charles Strnisha in njih sinu in hčeri, ki so prišli sem iz Gowanda, N. Y. in se udeležili pogreba. Naša iskrena zahvala naj velja pogrebnemu zavodu Zakrajšek Funeral Home za vso prijazno postrežbo in za izvrstno vodstvo pogreba. Predragi in nikdar pozabljeni soprog in oče, močno potrti in žalostni nad Tvojo bridko izgubo Ti želimo, da počivaš mirno v zasluženem počitku. Božja volja je bila, da si nas moral zapustiti, toda ostal nam boš za vedno v sladkem spominu. Večna luč naj Ti sveti in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Žalujoči ostali: Katarina Strnisha, soproga John, sin Mary por. Reith, Anna por. Gavaghan, Emma por. Odanovic, hčere Fred Reith, vnuk Zapušča tudi žalujočega brata Charles v Gowanda, N. Y., v stari domovini pa tri sestre. Cleveland, Ohio, 10. avgusta 1939. OD SLOVENSKEGA NARODA PRIHAJA NAŠE BOGASTVO • Že od začetka je Amerika vedno rada sprejemala posebne talente —dragoceno moško moč—od vsakega plemena in naroda na svetu. Ta želja okoristiti se z mnogimi talenti od mnogih ljudi je ravno tako in enako tipično od ameriških trgovskih podjetij, kakor je Standard Oil Company of Ohio. Uradna vrsta SOHIO družine je obogatena z mnogimi slovenskimi imeni, mož in žena, ki so našli koristno in dobičkanosno kariero zase in za naselbino v SOHIO službi. Naš dolg pa ne neha tukaj. Slovenski narod je z njegovo prijaznostjo in naklonjenostjo pripomogel nadaljnemu razvoju posluge in udobnosti, katero moremo nuditi javnosti. V resnici se lahko reče, da je slovenski narod eno velikih bogastev te organizacije. Kar se tiče nas, in upamo, da vi čutite enako, upam, da bodo ti skupni interesi vedno obstojali. (Ena izmed serij standard Oil Company (Ohio) priznavajoč doprinos od Slovencev za uspeh te družbe.) Ohranite ta kupon, je vreden 25^ SOHIO X-70 Ta kupon in 75c je za vstopnino dvem osebam na petkovo zabavo v dvorani cerkve sv. Vida, točno ob pol devetih zvečer. Ohranite ta kupon, je vreden 25Č Za čast in poštenje (ROMAN) ska, da je postal celo Martial p nevoljen. Z roko namigne o- TT četu, toda slednji očividno m n videl znamenja. Toda župnik, ki je nameraval priklicati izsiljevalcu pamet v glavo, je vzkliknil: "Gospod vojvoda! Oh, gospod vojvoda!" ^ Lacheneur skomizgne z ra- ^ meni, udan v voljo božjo. "Dohodke sem rabil za mo- S' je lastne življenske potrebščine in za vzgojo mojih ot- p rok," reče napram vojvodi. "Toda večino dobička sem vlo- ' žil v posestvo, ki se je silno izboljšalo, in ki dane3 prinaša skoro dvakrat toliko kot v preteklih letih." "To se reče," odvrne vojvo- o da, "g. Lacheneur je skozi 20 i: let igral vlogo gospodarja na j gradu. Krasna komedija to! F Mislim, da ste sedaj dovolj r bogati." "Jaz ne lastujem ničesar, b Upam pa, da mi boste dovolili z onih deset tisoč frankov, ka- h tere mi je vaša teta osebno iz- č ročila v darilo." "Ah, deset tisoč frankov i vam je dala? Kdaj pa?'* s "Na isti večer, ko mi je iz- i ročila osemdeset tisoč fran- g kov, da kupim Sairmeuse po- t sestvo." "Fino! In kako morete danes dokazati, da vam je v x resnici podarila deset tisoč frankov?" s Lacheneur stoji pred vojvo- j do nezmožen besedice. Skušal j je odgovoriti, toda ni mogel, j • Ce bi mogel odpreti usta, te- \ ; daj bi izbruhnile iz njih grož- ] , nje in napadi. Tu se približa Marie-Anne. "Dokaz, gospod," reče s či- i stirn, zvenečim glasom, "je j - beseda tega moža, ki je prišel ; iz lastne volje k vam, da vam ■ vrne, da vam podari premože-) nje." ! Ko je stopila naprej skoro skokoma, so se ji vsuli njeni 1 krasni lasje po čelu in vratu, njena bogata kri je pordečila 3 njena lica, njene temne oči so i sijajno blestele, in hkrati si - lahko bral na njenem obrazu - žalost, jezo, strah in ponižanje. , Bila je tako krasna, da si - Martial ni mogel pomagati, da - je ne bi začel opazovati. "Sijajno!" mrmra v angle-!. ščini. "Krasna je kot angelj." Te besede, katere je razumela, so osramotile dekle. To- - da povedala je dovolj. Njen e oče je čutil, da je dobil zadoščenje. e Iz žepa potegne zavoj pa-e pirjev, katere zažene na mizo e in reče: e "Tu so vaše pravice," reče e napram vojvodi z glasom pol-e nim sovraštva. "Obdržite turi di darilo, ki mi ga je podarila e vaša teta. Iz vaših rok ne >, vzamem ničesar. Nikdar več se ne prikažem v Sairmeuse. Brez franka sem prišel tja in i- brez franka odhajam." >- In s pokončno glavo zapu-o sti sobo. Ko sta bila zunaj reče eno samo besedo svoji •t, hčeri: ti "Tako!" "Storili ste svojo dolžnost, oče," odvrne ona. "Usmilje-e nja so potrebni oni, ki so za-.j nemarili svojo dolžnost!" le Dekle ni imelo prilike, da i- bi reklo še kaj več. Za nji-)- ma, namreč prihiti Martial, ki a je hotel najti še eno priliko, k da vidi to mlado dekle, kate-a rega lepota je naredila tako ie silen vtis na njega. "Hitel sem za vama," reče m napram gospodični, "da vas i- pomirim. Vse se bo srečno končalo, gospodična. Tako v (rasne oči kot so vaše ne bi n smele nikdar poznati solz. Vajin zastopnik bom pri mojem ^ očetu—" d "Gospodična Lacheneur ne potrebuje nobenih zastopni- F