To ž ivo p re p le ta n je lahko zasledu je zarad i h itrega povo jnega indus trijske g a razvoja SAP Kosovo. G re za tip iče n razkro j fe vda ln ih in p a tria rh a ln ih s is tem ov v družb i, ki se odraža v vsakd a n ji p o k ra jin sk i podobi. Š tu d ija je deležna ve likega zan im an ja dom a in v tu jin i, čeprav je več ji del nap isana v a lb a n šč in i. Uvod, ki je izšel izpod peresa m entorja v s lovenšč in i in obš iren povzetek, ki je nap isan v fra n c o š č in i, p rispeva ta k razum evan ju teksta tud i t is tim , ki a lba n sk i jez ik ne obv lada jo . O b istem času je s pe tle tno zam udo izšla publikacija s prispevki z mednarod­ nega simpozija o manjšinah, ki ga je ju lija 1974 p rire d ila tržaška p rov inca . Č lanki osrrah a v to rje v so z d isku s ijsk im i p rispevk i razš irjen i re fe ra ti tega posve tovan ja , oz irom a š tir ih kom is ij, ki so de lova le v okv iru kongresa. Za geogra fa so zan im iv i predvsem sestavk i, ki so b ili p reds ta v lje n i v okv iru kom is ije za soc ioekonom ska vp rašan ja razvo ja m an jš in . A v to r ji K l e m e n č i č , S t r a s s o l d o i n L o k a r o b ravnava jo p o p u lac ijske in ekonom ske p rob lem e in jih uvršča jo s p rim e ri p red ­ vsem v p ro s to r ob ju g o s lo va n sko -ita lija n sk i m eji. Pri tem upošteva jo za ko n itos ti p rehoda iz ag ra rne v u rbano družbo, ki tud i m an jš ino ne m ore ob iti, a se tu po­ ja v lja za rad i sp e c ifičn e nac iona lne , p o litičn e in obm e jne lege v d rugačn i, posebni luči. Pom em bnost p u b lika c ije in n jenega osredn jega dela je v tem , da je m an jš in ­ ska p rob lem a tika ob ravnavana kom p leksno in ne le z aspekta sk rb i za zašč ito ku ltu re m an jš insk ih narodov. Posebna pozo rnos t je nam en jena p ros to rsk im prob lem om , posegan ju v p ros to r in soc ioekonom skim de javn ikom , ki neposredno in posredno p re o b liku je jo p o k ra ­ jin o ob d ržavn ih m ejah, k je r žive raz lične na rodnosti. A n ton G osar Iz poljske in sovjetske geografske književnosti Stanislav Leszczycki, Nad mapq Polski. G eogra ficzne Studium ekonom iczno- -p lan is tyczne . Seria »Prognozy-P erspektivy«. O ikl: Nad m apq Polski. W ydaw n ic tw o »Ksigžka i W iedza«, W arszaw a 1980. S tran i 501, 149 ka rt in d iagram ov. Prof. Leszczycki, ki se nami je v zadn jih dese tle tjih p reds tav il že z več s in te ­ tič n im i kn jigam i in p riro č n ik i o ekonom ski g e o g ra fiji Poljske, o a p lik a c iji geogra ­ fije , o v lo g i g e o g ra fije v p rosto rskem p la n ira n ju te r o vp rašan jih va rs tva o ko lja (o neka te rih med tem i kn jig a m i sm o po roča li tud i v GV), nam je zdaj postrege l še z eno s in te tič n o in e n c ik lo p e d ičn o zasnovano kn jigo o Po ljsk i, k i je — kako r vse dosedan je — plod n jegove d o lg o le tn e de lovne sm eri; to sm er je razv ija l tako kot us ta no v ite lj in d o lg o le tn i up ravn ik G eogra fskega in š titu ta P o ljske A kadem ije zn a ­ nosti (PAN), ki se je pred nekaj le ti z n a č iln o p re im enova l v » In š titu t za g eogra fijo in g o spoda rjen je s p ros to rom PAN«, ko t vod ja K om ite ja za gospoda rjen je s p ro s to ­ rom pri P redsedstvu PAN, ko t podpredsedn ik D ržavnega sveta za zadeve gospo­ da rje n ja s p ros to rom in ko t č lan po ljskega D ržavnega sve ta za za šč ito p rirode . Pri tem se je razen na svo ja lastna p roučevan ja oprl na bogato lite ra tu ro in na g rad ivo , ki ga je p rip ra v ila in obde la la Kom is ija za p lan pri M in is trskem svetu Poljske. V kn jig i so podrobno in vses transko obde lane s tru k tu re Po ljske in n jene geo­ g ra fske , zgodov inske , p o litične , d ružbene in gospoda rske pogo jenos ti s posebn im oz irom na razvo j po d rug i sve tovn i vo jn i; za risane pa so tu d i p redv idevane sp re ­ m em be v p rihodn je , v p e rspek tiv i do leta 2000. B ogati s ta tis t ič n i poda tk i te r š te ­ v iln e ka rte in ka rto g ra m i še s to p n ju je jo en c ik lo p e d ičn i znača j kn jige . B ogastvo in vse s tra n sko s t vseb ine nam pokaže že k ra tek preg led g lavn ih pog lav ij. Uvodno pog lav je ima naslov »Posled ice geogra fskega po loža ja Poljske«, s led i pog lav je o sestav inah in v red n o s ti geogra fskega o ko lja , s k a ra k te r is tik o p o k ra jin in raz ­ d e litv ijo Po ljske na fiz ičn o g e og ra fska obm očja . N a to se zv rs te pog lav ja o p re b i­ va ls tvu (od podpog lav ja o b io lo šk i s tru k tu r i do tis tega o p ro s to rsk i in soc iodem o- g ra fsk i s tru k tu r i), pog lav je o tra jn ih p ro s to rsk ih sestav inah gospodars tva , pog lav je o m inera ln ih su rov inah ko t osnov i za razvo j ruda rs tva , o ene rg e tik i ko t tem elju gospodars tva , obsežno pog lav je o in d u s tr ia liz a c iji s pe rspek tivam i p rosto rskega razvo ja do le ta 2000, pog lav je o p ro s to rsk i d ife re n c ia c iji km e tijs tva in n jegovih panog, v k lju čn o z označbo km etijsk ih reg ij in oskrbo p reb iva ls tva s p rehrano, pog lav je o p rodukc ijskem in družbenem pom enu gozdnega gospodars tva , obsežno pog lav je o vodnem gospodars tvu , v k lju čn o h id roene rge tiko , onesnažen je voda, vodne m e lio rac ije , o skrbo z vodo in v logo vode v re k re a c iji in tu rizm u . S led ijo še pog lav ja o po jav ih in obm očjih odd iha i'n tu rizm a , o zašč iti č lovekovega oko lja z vsem i vp raša n ji p o litike oko lja , pog lav je o p ro s to rsk ih nesorazm erjih v gosp od a r­ stvu, o p roces ih u rb a n iza c ije in nase lb inskem om režju, k je r se ob ravnava jo tud i reg iona lna razvo jna sred išča vsedržavnega pom ena, pog lav je o in teg rac ijskem pom enu tehn ične in fra s tru k tu re (osebnega in tovornega prom eta, energetskega prom eta, in fo rm a c ijske povezave), pog lav je o p ro s to rsk i d ife re n c ia c iji s to rite v in uslug (te rc ia rn ih in kva rta rn ih de javnosti), pog lav je o pom orskem gospodarstvu ko t pos led ic i po loža ja ob B a ltiku te r za k lju čn o pog lav je o vp livu zunan jih č in i- te ljev na ob liko va n je p ro s to rsko gospodarske s tru k tu re P o ljske (gospodars tvo na obm e jn ih pod roč jih , sode lovan je v okv iru Sveta za vza jem no gospodarsko pom oč, z la s ti s sosedn jim i d ržavam i, sode lovan je z o b b a ltišk im i državam i, vp liv i evrop ­ skega in sve tovno m ednarodnega gospodarskega sode lovan ja ). Ta k ra tk i p reg led vseb ine nam pokaže, da na jde b ra lec v knjiga in fo rm a c ije p rav o vsem, ka r ga zan im a g lede p ro s to rsko gospodarske s tru k tu re Poljske. Pri tem še sam naslov kn jiga »Nad zem ljev idom Poljske« in njen podnaslov »Eko- nom isko -p lan is tičn i geogra fsk i š tud ij« dokazu je ta , da želi a v to r pri tem o s ta ti p red ­ vsem geogra f, ki gleda na gospoda rs tvo dežele »iz p tič je perspektive« in p os tav­ lja v ospred je tis te pojave, ki jih je m ogoče v n jihov i p ro s to rsk i d ife re n c ia c iji p r i­ kaza ti ka rto g ra fsko . Pri tem je za av to rja , ki se je že dosle j v e liko ukva rja l tud i s te o re tičn im i po jm i »geogra fskega oko lja« , znač ilno , da že v uvodu opozarja , kako je g eogra fsk i znača j n jegovih razg lab ljan j pogo jen že s tem, da družba s svo jo de ja vn os tjo s ta ln o p re o b liku je p rvo tn o prirodm o o ko lje in ga — ne vedno ko ris tn o — p rila ga ja svo jim 1 po trebam ; za to je treba pri ob ravnavan ju p ros to rske d ife re n c ia c ije vedno upošteva ti tud i d ife re n c ia c ijo in s to p n jo teh »an tropogen ih p reob likovan i« . Tudi, ko v posebnem pog lav ju obravnava t. im. »geogra fsko okolje«, navaja med n jegovim i sestav inam i ko t zadn jo tud i »sta lne tvo rbe č loveške de jav­ nosti«. K n jiga Leszczyckega je hva levredno s tva rna , ko n kre tna in p ra k tičn o uporabna. N ik je r ne za ide v nepotrebno gostobesednost a li odvečno fraza rjen je , čeprav po­ sega tud i v perspektive . Že le li bi si ka j podobnega tud i za S loven ijo in Jugos lav ijo . Sve tozar Mešič N. N. Baranskij, Izbrannie trudi. R edakcionna ja ko leg ija : V. A. A nuč in , K. N. B aransk ij, S. N. R jazancev, J. G. S auškin . K om en ta rji V. A. A nuč ina . Izda te l's tvo »M isl'« , M oskva 1980. Dve kn jig i: »N aučn ie p rin c ip i geogra fii« , s tra n i 240; »S tanov- lenn ie sove tsko j ekanom ičesko j geogra fii« , s tran i 288. Ob s to le tn ic i ro js tva g lavnega pobudn ika sov je tske ekonom ske g eogra fije N. N. Baronskega (1881— 1963), so na jdos ledne jš i nas ledova lc i n jegovega dela p rip ra v ili izbo r n jegovih n a jznač ilne jš ih p rispevkov, foi se u kva rja jo z znans tven im i nače li g e o g ra fije te r posebej z osnovam i in nastankom sov je tske ekonom ske geogra fije . Prva kn jiga vsebu je p rispevke o nače ln i p rob lem a tik i g e o g ra fije vobče. Med njim i je na prvem m estu znana razprava »Stranovedenie i geografija fizičeskaja i ekonomičeskaja« (iz leta 1946), pa p rispevk i o genera lizac iji v k a rto g ra fiji in v geogra fsk ih op isn ih besedilih , o izkušn jah geogra fsk ih op isov, o p ro jek tu dosle j ne izdane »Velike geografije ZSSSR«, recenz ija A n u č i n o v e kn jig e »Teoreti- čestike problemi geografii«, predgovor k ruskem u prevodu H e t t n e r j e v e kn jige »Geografija, njena zgodovina, bistvo in metode«, uvodna razprava h kn jig i »Ame­ riška geografija«, recenzija razp rave H enrija B a u I i g a o obči in reg iona ln i geo­ g ra fiji, p rispevek o am erika n sk ih de lih o ekonom ski g e o g ra fiji La tinske Am erike, recenzija kn jige S. F. M a r k h e i m a o k lim i in n a c iona ln i ene rg iji te r prispevek o učn ih n a č rtih 'in o sp lošnogeogra fskem oddelku na geogra fsk i fa k u lte ti MGU. K n jiga vsebu je tud i osnovne podatke o ž iv ljen ju in delu B aronskega, b ib lio g ra fijo