iPJIllHlIlllHIHlH)! res; •i ali eče :, ki i ti J»f , res' učen deva odniS: iki. ič.) nanj' i vsle poči S AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ; BM LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. li CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, JANUARY 14, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. Jugoslovanski četniki pritiskajo za umikajočimi Nemci Cetniki so zasedli kraje, ki so jih zapustili naciji. — Cetniki imajo zdaj tudi bojna letala, ki so z uspehom napadla nemške tanke in oklopna vozila. — Jugoslovanske avijatičarje smatrajo za najboljše v Evropi. Angora, Turčija. — Jugoslovanski četniki so v zadnjih dneh izvedli več skrajno drznih napadov na nemške zadnje straže, ki ,jeJo umik nemške armade proti Belgradu, kjer namerava pre-limiti. Armada generala (sedaj vojnega ministra) Draže Mihaj-°viča je zasedla vse kraje, katere je izpraznila nemška armada ln armada premierja Nediča. Naj novejša izvirna poročila zatriujej0> da je stopila v akcijo a.l tudi jugoslovanska zračna sicer majhna, toda toliko sila H' Predrzna in učinkovita. Pi-lotl so zleteli iz dobro skritih Zrakoplovnih pristanov v zahod-J1 i" srednji Srbiji ter napadli s mbami in strojnicami nemško olono severno od Kraljeva, -^ijatičarj i so pogodili z bom-nemške tanke in oklepne e> nato pa s strojnicami ob-, 1 truke, na katerih se je vozi-nemško vojaštvo. Avijatičar-0 se vrnili brez vsake izgube. ]uil ^°Jska tudi zračno silo, je bi Vs • ne£°vana tajnost. V gjej tajnosti so dospela v Jugo-vav|jo letala. V teh letalskih in .. so angleška, nemška Dejstvo. da ima jugoslovan- 0sPela zadnjo jesen v Jugo- bila pred nemškim vpadom me seča aprila, smatrana kot ena najboljših v vsej Evropi. Piloti so bili večinoma Slovenci. Trenirani po francoskih in angleški ekspertih so jih primerjali enako dobrim kot so najboljši avijatičar j i v angleški zračni sili. Jugoslovanski vojaški izvedenci v tujini trdijo, da ima jugoslovanska zračna sila dovolj ga-zclina in olja, bomb in streljiva v tajnih skladiščih do spomladi. Jugoslovanska armada, ki se z vsakim dnem veča, je zopet zasedla pozicije, ki jih je imela v septembru. Armada četnikov zdaj poseduje na stotine štirja-ških milj v osrednji, zahodni in južni Srbiji, vključno zahodne kraje kot čačak, Užice, Valje-v;Q, Kr upanj in Zvornik na Drini, zahodno do Šabaca ob Savi ter Mitrovico in okolico južno od Kragujevca. Nemci imajo še vedno v posesti N:š, toda četniki tudi te ri,ska letala ter bombniki, ki »O (| -j ' slovijo. slov° na^noveJŠega časa so jugo. avijatičarji opravljali (]a .6c 'e poizvedovalno službo, Je bil tako general Mihajlovič, kraje vedno napadajo kljub no dobro poučen o gibjanjuI vsakdanjim eksekucijam talcev v yažnika: ! Belgradu. Vsa,u?;oslovanska letala so brez. -o- let ' 1 znakov identitete ter po-' 'in i lJ° na-'več v slabem vreme-ku' 2 ni sovražnih letal v zraslo ak°plovni pristani so v (jj,^1 kritih krajih in zakriti z Jem in irrmcvjem, da jih ni a*Ui z zraka. Jo Lep nastop v čitalnici članice mladinskega oddelka podružnice št. 10 SŽZ so imele sinoči lep nastop v narodnih ple. sili v Carnegie Library, kjer se je vršil lepo izbran mednarodni | program; Plesalke je spremljal 'Soslovanska zračna sila je na harmoniko Frank Kapel *ratke vojne in druge vesti ^ WASHINGTON. — Predsednik Roosevelt je vprašal kongres PIok! $5,001),'000 kar se potrebuje za vzdrževanje ameriških di-djpj( °v> ki se nahajajo v osiški deželah in za vzdrževanje osiških °niatov( ki so internirani tukaj. « * * WASHINGTON. — Predsednik Roosevelt je imenoval svoje. °db ",e^sedniškega protikandidata Wendell L. Willkie-a v pomoč kio°ru ^ mož, ki tvorijo takozvani "vojni delavski odbor." Will-®e še ni izjavil, če bo sprejel. L°NDON. — Iz Stockholma se poroča, da Nemčija rekruti- 25 Gzervo- Iz Zuricha, Švica se pa poroča, da se je odpovedalo jf^mških generalov vojaški službi, ker je Hitler odstavil feld- 'a von Brauchitscha. » * * Več ^'^^IGRAD. — Nemčija zahteva od Madžarske in Romunske k^i^'^tva, poroča tukajšno časopisje. Zato bo v teh deželah v ern napovedana mobilizacija. # * * — Na povabilo predsednika Roosevelta bo kmalu '»Kal Zed. države grški kralj Jurij II. toOSKV A, 14. jan. — Rusko poročilo s fronte javlja, da so V^.^ete vzele Nemcem Kirov v okraju Smolensk in Gorokovo H l '!1® Možajska. Pojavile so se vesti, da je Hitler zapustil Smo- ln premestil svoj glavni stan nekam drugam. ai, Washing rON. — Predsednik Roosevelt je imenoval Dollop . -^elsona načelnikom vsej industrijski produkciji za časa vojne. j0vlrna absolutno zadnjo besedo v obrambni produkciji in je od-°ren edino predsedniku Rooseveltu. K * * * žil Washington. — Urad za obrambno produkcijo je odlo repoved za prodajo novih avtov in trukov do 2. februarja navit, °ian,-,arja- Izdal je tudi ukaz, da se odslej ne sme posta-n(>benih novih gazolniskih postaj več. Zavezniki še niso v redu za ofenzivo v Orientu Washington. — Mornariški tajnik Knox je govoril pred župani iz raznih ameriških mest in poudarjal, da je zdaj prva naloga zaveznikov streti Hitlerja. "Hitler je naš glavni sovražnik in ko enkrat pade ta, bo z drugimi člani osišča lahko obračunati," je rekel Knox. Dalje je povedal Knox, da bodo zavezniki na Pacifiku na de-fenzivi toliko časa, da bodo imeli tako bojno silo, da bodo ž njo lahko nastopili povsod z uspehom. Ameriška bojna mornarica ni brez dela, toda z japonsko mornarico se ne bo še sprijela v odločilni bitki. In dokler ne bodo prešli zavezniki v ofenzivo, bomo morda doživeli še kaj porazov na Pacifiku. Hitler si lahko prihrani trud Hitler odstavlja svoje ge- • nerale kot bi lesnike otre-sctl. Bolj nevarni uporneži bodo dobili najbrže kroglo nekega lepega jutra še pred zajtrkom. Nam se čudno zdi, da se hoče Hitler ukvarjati s takimi stvarmi. Mar naj bi malo počakal, pa bi Rusi to opravili zanj, pa še radi! Najemnino zvišujejo, da bi se rešili najemnikov Mestni odbor, ki ima nalogo, da preiskuje neupravičeno zvišanje najemnin, pravi, da nekateri gospodarji zvišujejo najemnino samo zato, da se na ta način rešijo neljubega najemnika. Tako jim ni treba hoditi na sod-nijo. Ako se stranka pritoži, pravijo lastniki hiš, da so pripravljeni znižati najemnino drugim strankam. V takih slučajih skuša odbor pregovoriti lastnika h "'še, naj zviša najemnino za primerno ceno in najemnik pa obljubi, da »e bp. izselil do l.a p rila. Odbor ne stori nobenih korakov za stranke, ki se pritožijo radi zvišanja najemnine, ako take stranke niti sedanje najemnine ne plačajo. Euclid Rifle klub Euclid Rifle & Huting klub je izvolil za letos sledeči odbor: Predsednik Jim Sepic, podpredsednik Krist Mandel, tajnik in blagajnik Frank Kastelic, 19300 Shawnee Ave., nadzorni odbor: Frank Sober, John Dolenc in Charles Lampe. Zastavonoša je Anton Gubane (kadar bodo dobili zastavo od Barbertončanov). 'Seje so vsak 1. torek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave., poleti pa vsako 1. sredo na Močilnikarjevi farmi. Delniška seja Vodstvo North American banke vabi vse delničarje in delničarke na letno sejo nocoj točno ob osmih v Knausovo dvorano. Podružnica 14 SMZ Nocoj se vrši redna seja te podružnice ob navadnem času v Turkovi dvorani na Waterloo Rd. Anglija bo dajala manjše porcije živil London. 11. jan.—Začenši v pondeljek bodo začeli Angleži dobivati manjše porcije živil. Tedenska količina sladkorja bo osem unč, mesto 12. Ravno tako bodo zmanjšane porcije sirovem maslu, siru in maščobam. Vzrok tej odredbi je, da se kolikor mogoče hranijo zaloge, ker je prišla nova zahteva po trgovskih ladjah v Pacifiku. -o--— Avtne znamke v prodaji Vsak avto mora imeti do 1. februarja prilepljeno znamko, ki predstavlja federalni davek. Te znamke so že v prodaji in stane, jo po $2.09. Veljavne so do 1. julija, nakar mora dobiti vsak lastnik avta novo znamko za $5, ki bo za eno leto. Te znamke lahko kupite na vseh poštah, in tudi na sledečih naslovih: Auto Club. 2605 Euclid Ave.; main postoffice, W. Prospect Ave.: Public Square branch in Federal Building, 6600 Lorain Ave., 1970 E. 57th St.. 630 E 105th St.. 5602 WtocUana Ave., 3370 E. 55th St.. 4160 Pearl Rd., 869 E. 185th St.. 976 E. 152nd St.. 8745 Broadway, 13930 Euclid Ave., East Cleveland, 1384 W. 117th St.. Lakewo3d. 20965 Euclid Ave., Euclid. 2037 Lee Rd., Cleveland Heights, 1435 Warren Rd., Lakewood, 19203 Detroit Rd.. Rockv River. 4077 Mayfield Rd.. Scuth Euclid, 2801 E. 130th St.. 1950 E. 101st St., 1810 E. 13th St.. 3401 Warrensville Center Rd., War-rensville Heights, and 13101 Lorain Ave. Znak patriotizma Podružnica št. 25 SŽZ v Cleve. landu se je pokazala, ko je kupila za $400.00 obrambnih bonT dev. Vsa čast našim zavednim ženskam. Seja gl. odbora SMZ Redna seja gl. odbora Slovenske moške zveze v Ameriki bo v nedeljo 18. januarja na 925 Ho-pocan Ave., West Barberton, Ohio. V bclnišnico V Lakesdie bolnišnico je bil odpeljan John Pire iz 6305 Glass Ave. Upamo, da se mu zdravje kmalu povrne. K vojakom Al Grdanc iz 5520 Carry Ave. je odšel k marinon1 na Paris Island, S. C. Amerikanci so odbili napad Japoncev Nemci se pripravljajo za napad na Malto London. — Vesti, ki so prišle iz Rima v Madrid javljajo, da bodo nemške udarne čete napadle angleški otok Malto v Sredozemskem morju v 10 dneh ali v treh tednih. Nemške čete se zgrinjajo v ogromnem številu vse od Brindisi do Syracuse in ladje neprestano dovažajo muni. cijo za te čete. Vsa koncentracija nemških čet je obrnjena proti Malti. Najbližje čete so 60 milj od Malte, najoddalnejše pa komaj 100 milj. Ves napad na Malto bo izvajala izključno nemška zračna sila. Vedno pogostejši zračni napadi na Malto kažejo na splošen nemški napad na to angleško trdnjavo v Sredozemlju. -o- Novi uradniki Društvo Jugoslav Camp št. 293 WOW je izvolilo za leto 1942 sledeč odbor: Predsednik John Tavčar, podpredsednik Frank Zalokar Jr., tajnik Anthony Za. krajšek, 7603 Cornelia Ave., blagajnik in zapisnikar William Candon; nadzorni odbor: Antho. yn Sraj, John Znidaršič, Jack Selan, zastopnik kluba dr. SND Anthony Zakrajšek, za delniško sejo SSD Wm. Candon, za prosvetni klub SND Anthony Zakrajšek;' zdravnik dr. F. J. Kern; društvo podpira slovensko narodno čitalnico in slovensko šolo SND; seje so vsako 2. soboto v mesecu v SND staro poslopje soba št. 4. Sklep društva je bil, da kupi za $500 obrambnih bondov. K molitvi K molitvi za pokojno sestro Jchano Blatnik naj se zbero v hiši žalosti, 1026 E. 71., članice sledečih društev: članice Oltarnega društva fare sv. Vida in članice društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ danes popoldne ob dveh, članice podružnice št. 25 SŽZ pa nocoj ob osmih. Vežbalni krožek te podružnice ji bo izkazal tudi zadnjo čast. V četrtek naj se pa vse udeleže po možnosti pogreba. V bolnišnico odpeljana V Huron Road bolnišnico je bila odpeljana z želetovo ambu-lanco Mrs. Helen Tivodar iz 18328 Marcella Rd. Prijateljice jo lahko obiščejo v sobi št. 434. Operacijo je srečno prestala, želimo, da bi se zopet kmalu zdra. va vrnila domov. Dr. Jovanovič je novi premier Jugoslavije London, 12. jan. — Jugoslovanska vlada v Londonu je napravila sledeče spremembe v vladi : Vojnim ministrom je bil imenovan Dragoljub (Draža) Mi-haljevič, vodja jugoslovanskih četnikov v priznanje njegovih uspehov v boju proti Nemcem. V istem času je pa vlada naznanila, da je bil imenovan ministrskim predsednikom dr. Slobodan Jovanovič, ki je nadomestil generala Dušana Simoviča. Sprememba v vladi je bila narejena, da se ojači vladni kabinet za povojne probleme. Novi premier je politik in kot tak bo lahko uspesnejše izvrševal vladne probleme, kot pa vojak Si-movič. Dr. Jovanovič je eden najod-ličnejših jugoslovanskih juristov in znan kot velik prijatelj An- umverze, predsed ik Jugoslovanske akademije znanosti in profesor diplomatske zgodovine ter ustavnih-zakonov. Jugoslovanska vlada je izdala sledečo izjavo: "Z ozirorh na Atlantsko deklaracijo, vstopa Zed. držav v vojno in najnovejših uspehov zaveznikov proti osi-šču v Evropi in Afriki, je nastala potreba za zavezniške vlade, da obrnejo svojo pozornost bolj in bolj vprašanju politične in ekonomske organizacije Evrope po tej vojni. "Z oziroma na ta vprašanja ima kraljevina Jugoslavija va žno, toda težavno vlogo, zato je potrebno, da jugoslovanska vlada ni samo prava zastopnica vse dežele in da govori v imenu Srbov, Hrvatov in Slovencev, ampak mora biti popolnoma zmo- gli je. Bil je rektor belgrajske žna udeleževati se političnih raz- prav, ki se morajo vršiti na važnih došlih problemih. "Problem Jugoslavije je bil v letu 1941 popolnoma vojaškega značaja. Danes je pa potrebno, da je vodstvo vlade v političnih, raje kot v vojaških rokah. "Dr. Jovanovič, bivši podpredsednik vlade, uživa popolno zaupanje ostalih ministrov in onih, katere zastopa. "Nova vlada bo nadaljevala delom za polno sodelovanje med Srbi, Hrvati in Slovenci ter za pobijanje vztrajnega in zvitega napora osišča, ki hoče zasejati razdor med njimi. "Generalu Simoviču pa je bilo ponudeno zelo važno in odlično mesto za nadaljevanje in razvoja vojnih naporov Jugoslavije.'' Dr. Milan Gavrilovič, bivši poslanik v Moskvi, je bil imenovan justičnim ministrom. Ogenj iz ameriških topov je razbil enajst japonskih baterij, razgnal kolono bojni tankov in pognal pehoto s krvavimi buticami nazaj. Washington, 13. jan. — Ameriške in filipinske topovske baterije so se danes izkazale, da so boljše od japonskih, poroča vojni oddelek. V bitki za polotok Batan, kjer se je postavil general MacArthur proti ogromni premoči Japoncev in ki je trajala celih 24 ur, so ameriške baterije prisilile k molku enajst japonskih baterij. Obenem so ameriški topničarji razpršili kolone sovra- žnh tankov in pehote. ---- Ostale japonske topovske baterije, ki jih niso razbili Ameri. kanci, so bile prisiljene umakniti se na varnejšo razdaljo. Ker obstoja navadno vsaka baterija iz štirih topov, se sodi, da so Amerikanci razbili Japoncem 44 topov, kar je zelo velik uspeh, če se računa, da je bojna linija primeroma kratka. % Japonci so imeli težke izgube, medtem ko so imele ameriške in | filipinske čete primeroma malo' izgub. Japonske baterije so podpirali težki bombniki, toda brez uspeha. Danes ni bilo nobenega napada na trdnjavo CorVegidor. V istem času se pa poroča iz Tokia, da ima japonska armada kontrolo nad polotokom Batan in da se ustavljajo čete generala MacArthurja v zadnjem brezupnem boju. Po Daljnem vzhodu so se včeraj razširile vesele vesti, da je na potu ameriška in angleška pomoč v vojno 30no. A1),deške, vesti javljajo, da bo prišla vsak čas v .javnost važna novica, glasom katere se bo položaj na Ma-laji popolnoma spremenil in sicer na stran Angležev. Vsa znamenja kažejo, da bodo zavezniki kmalu pričeli ofenzivo na celi črti. Japonci so zasedli nizozemski otok Tarakan, toda nizozemska garnizija jit) je zadrževala toliko časa, da so inženirji uničili vse oljne vrelce in opremo. Potem šele se je preostala posadka predala Japoncem. Japonski napad na nizozemski otok Celebes kaže, da nameravajo Japonci udariti proti Avstraliji in spotoma zasesti otok T:mor, ki leži na pol pota med Avstralijo in Celebesem. Singapor je imel danes zopet obisk japonskih bombnikov. Bombe so padale v pristanišče in ne na mesto. Angleži so napadalce kmalu pregnali. Angleške čete so se ustavile na novi obrambni liniji, 150 mil j severno od Singapora. Mesto Kuala Lumpar, ki so ga včeraj Angleži zapustili, so pred odhodom zažgali. -o- V Nemčiji primanjkuje zdaj živeža Berlin. — Urad za prehrano je dal v javnost, da mora dežela storiti vse v svoji moči, da se bo preživela letošnjo zimo! Upanje, da se bo Nemčija preživljala s pridelki iz Ukrajine, se ni uresničilo. Krompirja bo začelo kmalu primanjkovati, zlasti v Berlinu. Veliko-količin ga je zmrznilo na potu na trg radi pomanjkanja prevoznih sredstev. -o- Listnica uredništva F. P. — Kot smo izvedeli pri Mr. Kollandru, navadna pisma ne gredo Več v Jugoslavijo aii v kako drugo zasedeno ozemlje. Pač pa gredo še vedno pisma, ki so odposlana z zračno pošto. To se sodi iz tega, ker navadna pisma pošta vrne, onih z zračno pošto pa ne. Najbrže so pa kje pregledana od cenzure. Pozdrav! Nov grob Včeraj zjutraj je po kratki bolezni umrl Casimir Bober, stanujoč na 15804 Calcutta Ave., rodom Poljak. Zapušča soprogo Julijo, hčer Sophie in sina Nikolaja. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:30 iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzete in na Kalvarijo. Prva obletnica Jutri ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojno Mary Merhar v spomin 1. obletnice njene smrti. AMERIŠKI KONGRES ZDAJ POPRAVLJA NAPAKE GENERALNEGA ŠTABA Washington, D. C. — Senatna zbornica je sprejela predlog, da se vrne vojaško dostojanstvo umrlemu brigadnemu generalu Williamu Mitchellu, ki je pred 17 leti pripovedoval ameriškemu generalnemu štabu, da se bo prihodnja vojna bojevala v zraku. Senat je obenem odglasoval, da se Mitchella zdaj, šest let po njegovi smrti, poviša v general-ma. jorja ter se mu tako popravi storjeno krivico. Mitchell je še leta 1928 pripovedoval generalnemu štabu, da moramo popolnoma spremeniti našo zračno silo in jo modernizirati. Vsled tega ga je generalni štab degradiral in suspendiral iz službe za pet let. Toda razžaljeni Mitchell je raje izstopil iz armade in je umrl 19. februarja 1936. To, kar je Mitchell svetoval za ameriško zračno silo, je izpeljal Hitler pozneje v nemški avijati-ki in prav radi tega dosegel take uspehe. Ameriška in angleška zračna sila je dobila mnogo teh naprav šele potem, ko se je vide- lo, s kakšnim uspehom jih uporablja Nemčija. Mitchell je svetoval vpeljavo parašutarjev, katere je Hitler s takim uspehom uporabil pri zavzetju otoka Krete. Mitchell je svetoval prevoz vojakov z letali, kar je Hitler uporabil pri napadu na Norveško, Holandsko in Kreto. Mitchell je svetoval rabo zračnega torpeda, katerega je Hitler s takim uspehom rabil pri napadih na angleška mesta. Mitchell je svetoval za bojna letala avtomatične topove, katere je dal Hitler na svoja letala. In končno je Mitchell nasvetoval gazolinski tank za letala, ki se avtomatično zapre, če ga prebije krogla. Angleška in ameriška letala so začela uporabljati take tanke šele po padcu Francije, do-čim je imelo tak tank že takrat vsako nemško letalo. Če bi bil ameriški generalni štab takrat poslušal dalekovidne-ga Mitchella, mesto da bi ga bil degradiral, bi bila ameriška zračna sila danes mnogo bolj izpopolnjena. 2 AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 14, 1942 i r 6117 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio. NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland. Do DOšti. celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, doI leta $3.50. Za Cleveland, uo pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $7.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, bv mail. $7.00 per vear U. S. and Canada. $3.00 for 6 months: Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year. Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. --»83 No? 11 Wed., Jan. 14, 1942 U. S. kongres je slišal lepe besede o Jugoslaviji Kongresnik Sol Bloom, načelnik tujezemskega odseka poslanske zbornice, je ob priliki 23 letnice ustvaritve Jugoslavije govoril pred poslansko zbornico zelo lepe in značilne besede o Jugoslaviji. Poudarjal je, da je sejanje kake dežele z grobovi mučenikov samo rojstvo za osveto. In ko pride dan rešitve, bodo zasužnjeni narodi zahtevali pravico, "da poravnajo račune s sovražnikom." Sol Bloom je rekel pred vso zbornico: "Kjerkoli vdihavajo Jugoslovani zrak svobode, ga vdihavajo z namenom, da pomagajo domovini. Težki časi, skozi katere gre danes njih dežela, še bolj podžiga k narodnem edinstvu, ki je potrebno bolj kot kdaj prej. Močno jugoslovansko edinstvo je bilo vedno poudarjano od jugoslovanskih patriotov kot edina obramba proti tradicionelnem nemškem gibanju proti jugovzhodu. Poveličujoč jugoslovanski duh odpornosti, je nadaljeval kongresnik: "Dočim so se drugi, enako močni narodi, pohlevno vdali napadalcem, ne da bi dvignili niti prst v samoobrambo, je jugoslovanski narod, kot njegovi prijatelji in zavezniki na jugu, plemeniti Grki, izbral pot k časti. Izjavil je, da se je odločil braniti svojo neodvisnost za vsako ceno. "In tako so se Jugoslovani, slabo preskrbljeni z vojnim materialom, toda oboroženi z ščitom hrabrosti in neomajne volje, borili brezupno in desperatno proti ogromni premoči sovražnika. Kaj se je potem zgodilo na boljnih poljanah, kjer so jugoslovanski vojaki napadali z golimi rokami oklepne edinice in tanke, spada na zlate strani junaške poezije. "Potem je sledila delitev in okupacija Jugoslavije. Nobena druga okupirana dežela v Evropi ni postala plen tako številnih napadalcev, nobena druga dežela ni bila razsekana na toliko kosov. Nad deželo je padla noč in strahovlada." Potem je kongresnik Bloom povedal zbornici o nazijski "pravičnosti, polni osvete," v kateri so pomorili v Kragu-jevcu 2,300 civilistov samo zato, da maščujejo smrt 26 nemških vojakov. "Kljub vsemu temu," je nadaljeval, "raste odpor napram napadalcem z vsakim dnem. Vse, kar se je posrečilo Hitlerju in rimskemu šakalu je bilo, da sta vsejala v jugoslovansko zemljo seme sovraštva . . . armada 80,000 mož, žena in mladih dečakov napada iz gorskih skrivališč in v neštetih bitkah so okusile nazijske in italijanske čete to moč . . . Pod spretnim vodstvom udarjajo na važne nemške prometne zveze . . . prostrani jugoslovanski gozdi so polni vojakov. "Tudi na Hrvaškem tli odpor proti tlačiteljem. Ponovno prihajajo poročila, ki kažejo, da so tam pridno rla delu domoljubi, ki izpodkopujejo moč hrvaške osiške vlade, ki je prodala svojo nesrečno domovino nacijem in fašistom. "Dokler bo živel tak duh odpora v zasedenih deželah, so civilizirani narodi lahko prepričani, da je končna zmaga nad hordami kljukastega križa zagotovljena," je končal kongresnik Bloom. BESEDA IZ NARODA f j, Za slučaj bombnega napada Fašistična stranka je poslala na vse občine poziv, naj se pri dajatvi krstnih imen ravnajo po zgledu tržaškega re-gistrarja. Od tega časa je bila vzeta slovanskemu očetu in materi v Julijski Krajini in Zadru pravica izbirati krstna imena svojim lastnim otrokom. Na 12. januarja 1927 je govoril tržaški državni pravdnik Ben ussi, da kljub odloku apelatnega sodišča z dnem 25. decembra 1925 so še vedno starši, ki želijo dati svojim otrokom tuja krstna imena ter tako demonstrirajo proti italijanskemu karakterju in narodu. Toda registrarji zaduše vse te poskuse že v kali ter da je v stanu napovedati zakon, ki bodolo-čeval krstna imena v strogo narodnem (italijanskem) duhu. In res je izšla 8. marca 1928 postava, kri prepoveduje dajati otrokom kaka "smešna" ali "nemoralna" imena, ali imena, ki bi povzročila "javno žaljenje." Ta zakon je imel oči-viden namen preprečiti, da bi dobivali otroci v Julijski Krajini slovanska krstna imena. Odslej je bil registrar ne samo pooblaščen zavrniti vsako slovansko krstno ime, ampak je imel oblast zapisati otroku katerokoli italijansko ime, najsi tudi proti volji staršev. Obenem so dobili registrarji tudi pravico, da so smeli spremeniti že postavno vpisana slovanska krstna imena. Naslednji korak tržaškega registrarja je bil, da je se stavil listino vseh za šolo godnih otrok, ki so imeli slovanska krstna imena. Poklicalo se je v urad starše ter jim ukazalo, naj "prostovoljno" dajo otrokom nova, čisto italijanska ali rimska imena. Če so se starši branili, je spremenil ime registrar sam. Vsako ime, ki so ga starši izbrali, je bilo predloženo državnemu pravdniku za odobrenje. Na ta način je bilo spremenjenih v enem samem slučaju 60 slovanskih imen. Ime-nr ko': Milan. Slava, Danilo, Ljudmila, Miroslav, Slavko — so bila spremenjena v: Emilio, Faustina, Giordano, Lu- Starši otrok, ki pohajajo v šolo sv. Vida ste prejeli sledeče pismo, ki pa je bilo pisano v angleškem jeziku in zato vam ga tukaj prinašamo tudi v slovenščini, da boste bolje razumeli. V pismu vam je pojasnjeno, kako šolske oblasti skrbe za varstvo otrok v slučaju bombnega napada, da ne boste preveč v skrbeh za svoje otroke, če bi ke-daj prišlo do tega. Upamo, da do takih napadov v našem mestu ne bo prišlo, vendar pa je bo je, da smo pripravljeni za vsak slučaj in da se držimo angleškega pregovora, ki ki pravi "Safety First!" Tako so pripravljene tudi naše šolske oblasti in v tem oziru tudi vadijo otroke kako se obnašati, če bi slučajno res prišlo do takega napada. Te vežbe se vrše prav tako kot za slučaj ognja. Glavne točke teh vežb so sledeče: "1.) V slučaju takega napada bodo dana znamenja že vnaprej in pravočasno (rumena znamenja v razdalji od 25 do 30 minut) otroci bodo v takem slučaju takoj izpuščeni iz šole z naročilom, da gredo naravnost domov. Da se pa čim manj otež-koča promet, se bodo take vežbe vršile v opoldanskem in popoldanskem času, ko se otroci redno vračajo iz šole. 2.) Za slučaj nenadnega napada, katerega bi bilo nemogoče vnaprej naznaniti, pa bodo otroci ostali v šoli in se jih bo nastanilo v prostorih, ki so najvarnejši v takem slučaju. V vseh slučajih pa so starši prošeni, da se ne vmešavajo pri takih vež-bah in naj nikar ne poskušajo vzeti svojih otrok iz vr^te, ker tak način bi ne bil prav nič v pcmoč šolskim oblastem. Pač oa bi povzročil zmedo in izgubo časa ter bi se izpostavilo še otoke resnični nevarnosti." V slučaju, da živite v kraju, ki je oddaljen več kot 25 do 30 minut od šole, tedaj naročite svojemu otroku, kam naj gre v takem slučaju in prav tako mu tudi naročite, kam naj gre, če bi vas slučajno ne bilo doma za '"•asa napada. Prosimo vas, da v takem slučaju sporočite tudi nam. če mogoče kateri izmed vaših otrok hodi v prvi ali drugi razred naše šole in nima nobenega brata ali setsre v višjem razredu, bomo mi z veseljem poskrbeli za njegovo varnost in dali spremstvo enega izmed učencev iz višjih razredov. V takem slučaju, ste straši prošeni, da obvestite učiteljico. Kadar se bo pričelo s tak mi vežbami, boste starši pravočasno obveščeni in zato pa ste prošeni, da natančno pazite, kedaj bo prišel vaš otrok domov v takem slučaju. Pazite na vsako minuto in ne dopustite, da bi se otrok kod potikal na poti domov. Bodite pri tem z otroci strogi, čeprav bodo to samo vežbe. Dovolite ot- i'"1 8 tem pokažemo naš6 hvalež-roku ene tri minute, de zapusti nost za njih delo in trud. V na. žele, ki skrbe za varnost v slučaju sovražnih napadov. Bodite brez skrbi za svoje otroke, če bodo ubogali in se ravnali po danih navodilih. Vam udana, Sister Mary Philothea, SND. Fantje se dobro učijo •Ta dopis naj velja, da ne bo mo pozabili za dan 25. januarja, ko bo godba fare sv. Vida priredila svoj četrtletni godbeni koncert. Ravno prav je bilo, da je bil ta koncert prestavljen iz prve na zadnjo nedeljo tega meseca, to zato namreč, da se fant je toliko bolj nauče novih komadov, za katere se trudi novi ka-pelnik, da jih nauči, da bodo po slušalce naravnost iznenadili z novimi komadi. Kaj pomeni godba za naselbi no in za kulturno, ni treba še znova posebej poudarjati. Taka naselbina in tako obširna fara ne more obstojati brez godbe! Tcda, godba je žrtev, vzdržati godbo pomeni žrtvovati. Godba presega vse druge kulturne ustanove v pogledu žrtvovanja. Ako hoče godba vztrajati in napredovati v duhu časa, je za to potreba sledeče: Fantje morajo redno hoditi k vajam: drugič morajo imeti najboljša godala, ki stanejo nekatere veliko denar-jh. Dalje uniforma. Pri vajah, ki se vrše redno vsak teden, se fantje trudijo s kapelnikom vred z vsemi napori. In kaj je potem rezultat? Ne vem, če rojaki sploh razumete kaj je vredna godba za narod in pa za tiste, ki se zanjo trudijo. Mi vsi vemo, da se nikjer v nobeni državi ali v oficijalni upravi ničesar ne završi brez godbe. Godba je ki uradno otvarja in zatvarja najvišja državna določila. Godba je tako vzvišena kulturna ustanova, da bi se ji moral vsak odkriti v priznanje« za trud in za delo, ki ga izvršuje. Kdor godbe ne odobrava ali jo omalovažuje, nima pojma o pravi kulturi. Godbe so na čelu najbolj važnih praznovanj in slovesnosti in v največjih dogodkih sveta. Godba dviga ljudstvo k zavesti na-rednega življa, godba je umestna tudi v cerkvenih praznovanjih, celo ob času, ko se spremlja k večnemu počitku zaslužene narodne ali državne delavce. Godba je vsak čas in povsod za to, da dviga narod k oživljenju in navdušenju za obstanek in napredovanje v obstoječih ustanovah. Godba ima toliko prednost in toliko veljavo, da se isto niti dovolj po vrednosti popisati ne more. Za to naj ne bo nikogar, ki bi ne bil godbi naklonjen. Ker je pa godba, kakor rečeno žrtev, obstoječa iz naših domačih fantov, ki so se vpisali v godbo in se trudijo, je od naše strani potreba, da smo za njimi moralno in jih podpiramo s tem, da se udeležimo njih koncertov šolsko poslopje in potem pa ra čunajte v koliko minutah je lahko doma. če pa vaš otrok ni vsta-nu hitre hoje domov, mu dobite kakšen dem v bližini šole, kamor naj se zateče v takem slučaju. Oskrbnik naše šole ima vsa potrebna navodila za slučaj zračnega napada. Prav tako so po-dučene tudi vse naše učiteljica za slučaj prve pomoči. Ponovno poudarjamo, da ne pričakujemo zračnih napadov, pač pa hočemc in sodelujemo 100'/t z vsem; odbori širom de- sprotnem slučaju bi niti ne bili vredni, da imamo svojo domačo godbe. O programu bo še pozneje poročano, ki bo nekaj iz-vanrednega. Danos naj opozorim le še na to, namreč, da bodo fantje in možje ta teden nab'rali za program pri prijateljih godbe tako zvane "PATRONS" podpornike. Kdor podari en dolar v ta namen bo njegovo ime na programu, istočasno pa bo imel vstopnico zastonj k koncertu. Lahko pa tudi sami prinesete v ta namen. Anten Grdina, organizator. -——-----!_ Srnjak na Jutrovem Mr. Louis Hočevar iz Elizabeth Ave. se je bil pred božičem podal v Pennsylvanijo. To pa ne vem ali je bil šel na počitnice, ah na medvede ali pa celo mogoče na srnjake. Vem pa, da je Louis strasten lovec in tudi dober strelec in zato se mi zdi, da ga je gotovo to gnalo tja v tiste hribe, da bi si malo ohladil tisto lovko strast. In glej, kako se je pa Louis postavil, ko se je peljal skozi razne naselbine proti Clevelan-du z lepim rogačem privezanim na prednjem koncu njegovega avta in da ste ga videli kako se je moško držal za volanom. Samo tako strašansko pa se le ni smejal kot se je Mr. Fortuna pred leti, ko je troskal lepega srnjaka iz Pennsylvanije ter se spotoma ustavil pri rojakih v Warren, Ohio, kjer so ljudje občudovali krasno žival, še bolj pa so občudovali lastnika, ki jim je piipovedoval, da je upihnil življenje dvema srnjakoma z eno kroglo. Ko so ga pa vprašali, kje ima še enega, je pa rekel, da ga kar tam pustil, ker posta va ne dovoljuje več kot enega srnjaka vsakemu lovcu. Rojaki so mislili, da je strašansko jezen, a v resnici pa se je smejal prav iz srca, ko je videl, da mu rojaki vse verjamejo. Mr. Fortuna bi bil prav izvrsten za nad Japonce. Najbolj pa me ima sedaj, ker ne vem, če je Mr. Hočevar sam upihnil tistega srnjaka, ali ga je kupil, ali ga je mogoče dobil kot bežično darjlo od kakega penn-sylvanskega lovskega kluba. Pa naj bo že kakor hoče, Mr. Hočevar je pa le pripeljal srnjaka v Cleveland k Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. Tedaj so pa ravno imele članice našega Gospodinjskega kluba sejo in ko so videle, da je nekdo pripeljal srnjaka, so pa takoj naredile ofenzivo , ter zahtevale srnjaka. Pogodba je bila takoj sklenjena, da klub plača vse stroške in napravi srnjako večerjo v soboto 17. januarja 1942. Srnjakovo glavo pa dobi tisti, ki mu je upihnil luč sveta, čisti preostanek pa gre v korist Slovenske delavske dvorane. Kuharce bodo začele s kuhanjem že na vse zgodaj v soboto jutro, da se bo lepi duh po počen-ki razširjal po vsej naselbini in da bo že samo ta duh pritegnil marsikaterega lovca v SDD. To ni samo za lovce, ampak opozarjam tudi druge; da si preskr-b te vstopnice pravočasno, ker drugače se vam lahko primeri, da boste morali iti brez večerje demov. Vstopnice do! ite lahko pri vseh članicah kluba, če pa vam mogoče še niso bile ponu-dene, pa se lahko zglasite pri oskrbniku F. Bubniču v SDD ali pa pokličite Ančko Travnovo pa vam bo z veseljem postregla. Pridite v Niles, Ohio Podružnica Slovenske ženske zveze v Niles, Ohio, prav prijazno vabi vse sosednje podružnice na veselo plesno zabavo, ki jo priredi naša podružnica 24. januarja v nemški dvorani na Bell Ave. Zagotavljam vam, da boste v vseh ozirih izvrstno postreženi in za plesalce pa smo najele še posebno godbo iz Clevelanda in sicer bodo igrali Johnny Pecon in njegovi fantje. Pravijo, da bodo tako igrali, da se bo vse vrti-lo — staro in mlado. Preskrbele pa bomo tudi, da ne bo nihče trpel žeje ali lakote, ker bo vsega pripravljeno. Le pridite in se beste sami prepričali. Na svidenje, Johanna Prinz. -o- Jože Grdina: Čast junakom v borbi za domovino ciana, Libero in Mario. S tem se je nadaljevalo in spremenjena imena javno objavljalo. To postopanje se je razlilo na vso provinco Julijske Krajine, kjer so učitelji kar na svojo roko spreminjali slovanska krstna imena in v šolski zapisnik zapisovali nova, čisto italijanska. Kcžuhova godba bo skrbela za poskočne polke, ziben šrit, valčke itd. Pa tudi petja ne bo manjkalo in tudi pijače in jedače bo za vse dovolj. Oh, pa še nekaj bi bil skoro pozabil zapisat, pa tako mi je bilo naročeno. Veš. France, daj malo podrezaj Jakata in mu povej, da se boš tudi ti udeležil srnjakove večerje, morda se bo pa le enkrat cmehčel in pride vsaj na večerjo. Pa še tole poved', da bo na m'zi župca z domačimi nudelci, srnjakova prata pečena ali po-hana, za spremembo, če bo kdo Selel bo pa tudi kurja pečenka, tri vrste krompir, solata z oljem ali špehom, krofi, potica, hren grah, fižol, koren in ne vem kaj še vse. V Statler hotelu bi stala tak-a večerja najmanj dva dolarja, a v Slovenski delavski dvorani pa boste dobili tako večerjo v soboto, 17. januarja, za samo en dolar. Torej ne zamudite te lepe prilike in pridite od blizu in daleč, da bo bolj luštno. Eden, ki bo navzoč. -o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE že dolgo, več mesecev, zasledujem te boje junaških četnikov tam v Srbiji; čitam o njih pač le v srbskih listih, v naših so začeli pisati že zadnje čase, ko že ves svet ve kaj se godi tam v jugoslovanskem Pijemontu, v Šu-madiji junaškem delu Srbije. Ves svet ve, pravim, o tem in Nemci, radi ali ne radi priznajo, da so tam silne težkoče in da pade veliko Nemcev od "komunistov" in da se vrše srditi boji Saj so morali Nemci poslati tja cele divizije vojaštva, poslužiti se topov in stuka bombnikov, da zatrejo nevidno vojsko novodob nega Kara Djordja — Draža Mi-hajloviča. Pomislite; v tem času, ko Hitler tako krvavo potre, buje svoje vojaštvo na Ruskem, ko mu tam grozi popoln polom. Torej vidite kako veliko in važno ulogo igrajo Jugoslovani Naš predsednik je zadnjič omenil v svojem govoru po radiju o junaški borbi Srbov, ki ta ko pomagajo tudi nam v skupni berbi proti sovražniku. Ko sem poslušal ta Rooseveltov govor, mi je prišlo na misel tisto, kar je zapisal o Jugoslaviji naš rojak, da ga je bilo sram, ko ni Roosevelt nič omenil Jugoslavije. Well, pa zdaj utegne morda večkrat imenovati Jugoslavijo kot pa njene pogažene tovarišice, kate. "c je pogazil Hitler, ki pa takega odpora n'so nudile kot ga je Tugoslavija. Edina, ki je nudila res še nekaj odpora je bila Poljska; pri Norvežanih, Čehih, Francozih in še drugih je pa bolj reklama, dasi res brez- odpora ni. če bi pa bil v vseh pogaže-nih deželah tak odpor kot je v srbskem delu Jugoslavije, bi pa rlo že nemške brutalnosti konec. Zato Jugoslovani, le kar ponosni bodimo na tak odpor Jugoslovanov proti Nemcem in Italijanom. Tudi Amerka zdaj vidi v Jugoslaviji junake. O bojih v Jugoslaviji je torej že domala znano celemu svetu; le nekaj pa mnogim.ni znano in to je, da so v armadi Draža Mi-hajloviča tudi Slovenci. Sicer je moralo že izprva marsikomu biti jasno, da morajo biti tam tudi naši rojaki; sedaj pa je prišlo to cd prav zanesljive strani, da je sam poveljivk te armade, Draža Mihajlovič, ko je poročal na pristojno mesto, da je v njegovi armadi kakih štiri tisoč Slovencev, ki se izredno hrabro bore, ter v gotovem oziru prekašajo celo Srbe. To je pa v;dite, še posebno važno za nas in na to smo vsi brez izjeme lahko ponosni. Doma v Jugoslaviji je bilo poleg mnogih nergačev tudi veliko število takih slovenskih rodoljubov, ki so, ko so videli kaj se je zgodilo z njih domovino, pograbili puške, pa se pridružili hrabri četi polkovnika Draža Mihajlovi-ča, ki je zdaj general te junaške 'vojske, podpoveljnik pa je baje Slovenec. Tem rodoljubom so se gotovo pridružili pa še taki, katere so Nemci takoreko(- do turn," da je bil "half patriot, half bandit." Tako utegne imeti kdo kasneje mnenje tudi o naših Slovencih, ki pa vsi vemo, da m' so prav nobeni banditje, kot nil bili banditje Srbi, ki so se bol le za svobodo. Zdi se mi, da J1 tu vmes tudi malo kazni m samim. Naši ljudje nerazumivši srbf11 ske zgodovine pa njih trpljenji in vednih bojev so imeli o Srbi! J jako čudne pojme, še več, nelt»ae teri tudi prav dosti neslani^ psovk, da često prav robatih; H so Srbe obkladali z priimki, niso za dostojnega in pa zlas' * izobraženega človeka kot se štf. jemo Slovenci. Pravim: dosti.' bilo krivega tolmačenja in fl toleovanja napram Srbom M01 njih hajdukovanja, v katerega bili absolutno primorani, da šijo in osvobodijo svojo rodil grudo, katero so ljubili z vso d'- ° šo in srcem. Pa so radi tega Qas ostali, ker ni bilo mogoče niis'1 na izobrazbo, ko se je bilo trri skrivati z puško po gozdovih1 k preganjati Turke. Zdaj so rali to pot nastopiti naši roj^ ^ doma, da si tako rešijo golo ž> v ljenje in rešijo rodno zemljo *Sa 0 pari U vsako ceno, tudi za ceno krvi trpljenja. Ali se jim ne bo g0^ la vnebovpijoča krivica, da ser bo čez več let imenovalo za "L . pol tolovaje? Prav gotovo! P' več je bilo oholosti pa razne-zafrkavanja napram Srbom i1 ( tem se jim je godila krivica. Z<1 (( se to utepa Slovencem, najt" pa Hrvatom, ko okušajo na sj ji lastni koži, česar prej pri bih niso hoteli razumeti. Ven' lastne izkušnje kako sem se V; sih zameril mnogim rojakom,! sem se v tem oziru potegnill„ ' Srbe, ker sem vedel, da se j1 ^ M "S bi "Z Hs oc Z "K atc m; Zdaj bodo Slovenci kot ^ pfi vatje razumeli Srbe in njih ^ ilg0* za svobodo in njih obnašal1 ^ Jaz pravim, da je to zelo i bora vse Jugoslovane, ko so P i(ja 1 morani, da se rama ob rami , H jo za svobodo svoje domo^te\ Nobena reč, vse knjige i", irnj, profesorji in ne vem kaj S® "j^ >o tako ujedinilo Jugoslov*.?., kot skupna prostovoljna sl{ zaničujoča borba za domo^ « dober si! Ostala lil z desnico šest osem krepkih ojaf^ M vam ne bilo ljubo. i i« » nl . Ničesar ne bom storila, zaušnic pa ga vrgel, da je daleč • (■H.1* Ki ______I cdletel in obležal. Indijanec je bil, puška mu je zdrknila iz rok, pobral sem jo in se vrnil v kočo. Tovariši so seveda čuli, kaj sem zunaj počenjal. Winnetou je ostal resnoben, Emery in Vogel pa sta se režala. Tudi! "Tudi ta se ne povrne več!" ar bi a žLZa^niI sem vhod Tudi toya_ jo: Sa sta segla po puškah, malo-rVi smo posedli ob ognju g" -i V°gel se je boječe stis sej !,v k«t. " ibn6dite' prosim!" sem ga po-"7 jn§ ^a nobeno ceno ne! is Prosim za božjo voljo, da je dejal Anglež. Zdf odmaknete od ognjišča!" ift „:.akaj neki?" Klofutanje je bilo res smeha vredno, še sam bi se bil smejal, Nekaj zgodovine Belokrajine | zvezi s Turki razlaga tudi Ma-j line, češ, da so Turki svoj čas ! tam tekočo vodo zaprli, vas po-j žgali in tako uničili "malence", I po katerih ima vas ime (Semi-ška kronika, str. 7). Na Turke (Konec.) Staro slovensko belokranj-, sko prebivalstvo se je zaradi; Sp0nimjajo imena Straža Pri turških roparskih napadov ter i Smj'em V1'hu in Stražnji vrh, pustošenj tekom 15. in v prvi i kjer 80 zazlgali kresove — stra-polovici 16. stoletja zelo skrči-;2nje °gnje- 0 velikem trplje-lo. Pa temu ni čuda Saj so nj'U Preblvalcev za časa turških Turki od leta 1408, ko so prvič napadov nam Priča Pismo, ki ~ , ____i fro lo monii.nl vim-inj.. 1 irnn vdrli v Belo Krajino, ravno skozi njo imeli svojo glavno ga je napisal o napadu l. 1523. deželni komtur nem. vit. reda. njem piše : "V Beli Krajini bo pot v smeri proti Ljubljani.," , P / r-i • I Turek kmalu vse posekal ali lioTnTot8^"111 V letm:°dpeljal v sužnost Svoja po-J?08"1,1'. 0609' 70' 71. 74, 75, 77. j sestva bi rad poprodal za po-1511, 22, 23, 27, 29, 43, 47 iovično ceno, a zanj nihče ne 57, 59, 75 in 1578. Zaradi izpostavljene lege so prvotno Metliko od Treh far preselili na varnejši pomol h gradu nad Obrkom ter jo obdali z močnim obzidjem. Belokranjci so se pred Turki zatekali v gozdove in jame ter zlasti v gradove, ki so jih obdali z obzidjem in tako spremenili v tabore. Glavni tabori so bili grad v Poljanah, v Gradacu, Pobrežju, Metliki, na Krupi in Semiču, kjer je tabor oklepal cerkev in župnišče. Kako zelo je bila Bela Krajina izpostavljena Turkom, se vidi iz i vas bodo tamle zadele da ni bil položaj precej resen. „ "Ker ri' Yume bodo ^prilezli k I Luknja v stropu je bila kma-ec1 in vas vse postrelili!" lu dovolj velika. Emery se je rf 0,„° Je Prav tisto, kar si želi- razkošatil pod njo, zlezlii smp m, iil ? j' lin1 "Da na njegova široka pleča in po "Ne h!? ustrelij0 —njih na streho, njega pa smo z itr •». utegnili streljati, združenimi močmi in sopihajoč J si smo ko Yume. In če se — težek je bil! — potegnili kvi- deli ° ^ steni- nas ne bodo šku. Seveda nismo stali na stre itllj }n tudi streljali ne bodo. hi, čepe in plazeč smo vse opra- lrn ^ 1 Se oropali užitka, ki se vili, sicer bi nas bili Yume opa- pr nUdil- ko jim bomo da- žili. Zjasnilo se je namreč med- " Igo V U^nk°vit nauk, ki ga tem, zvezde so sijale b°do pozabili. Razdelili smo se. Sam ,sem . boj^;'no prisedite in nič se prevzel stražo na čelni strani 1(j e- Pazili bomo. Sami se- koče. Winnetou na zadnji Strang smete gledati k vra- ni, Emery je šel na desno, Vogel ,V1 te' t' Jme 2unaJ bi opazili. Se , ak°, da bodete s hrbtom "JJeni k vhodu!" 11 ce bodo navalili na kočo n še >v| srn i vil < C ivj m 'Nisn jjo d neumni! Prav dobro * v istem hipu merile uifrn ,;',' ^ na nje. In brzim štreni ir< itn sedel k ognju, s hrb- 4 ■ bil ° vratom. Pa nemiren ga je in od časa 0i il0 nehote dvignil ramo. Kako Izn pa?" Ie^ada bodo planili k vra- iiiten t- J "Jiiuii sue- akn -, 'ke bi nobeden ne ušel. Steviln, „„ X...J. wVllm pa tudi niso, da bi i?1 »zgube." n< 0. N -Je Pač zelo neprijetno. Y eil°nia sem govoril glas-zunaj bi si naj mi- ili stro ^ ničesar ne slutimo. In opazoval zastor. Veter majal, je 0paz0vanje Ktežkoč'l0.' a Se ■ tjohjoij]" Je P°^asi in previdno astorHH Puškina cev pod ^ob Ov. J^' komaj nekaj centimet-Ze je šinila Winnetouo- srebr Poci]> na puška kvišku, strel ,|ev je"J; zunaj je jeknil krik in Zginil la. 5' "^le « ,jj|i»iejaj pne {pride več!" se je (i n\t cl,( ^mery. "Lopovi so vre- ialt0 Ph natepemo s palicami, neumni! Nad nas se eSati J° Ul nas niislijo tule ob- p \ Nad nas —!" I el0?,; mislite, da jim ne bo ušel "o Je boječe vprašal Vogel. •o ^ebs Lni niti govoriti nočem! i ienj ,nam Je le počakati, da ,!a ,. Pogori, in leči k vratom, bo, če zlezemo na II ■ • Jgega za drugim pos- lJe bo sem omenil. "S strehe M ^U je pokimal. Pogle pa na levo. Porinil sem se na rob strehe 'n poprežal. Dva rdečkarja sta stala trdo pod menoj. Da bi jima ne škodoval, sem na slepo dvakrat ustrelil iz samokresa. Kriknila sta v blazni grozi in skokoma zbežala. Koj nato se je oglasila Win-netcuova srebrna puška in v noč je zadonel njegov jasni glas: "Proč tam od konj! Sicer dobiš kroglo!" Za hišo je namreč bila ograja, kamor smo postavili naše konje. Najbrž so nam jih mislili odbijati. Tudi Emery in Vogel sta streljala. Lopovi so se nas res od vseh strani lotili, pr*#vo obleganje so uprizorili. Seveda so se umaknili, ko s ospoznali, da se ni šaliti z nami. Vso noč je bil mir in ko se je zdan'lo, ni bilo ne blizu ne daleč nobenega sovražnika več. Meltonoma je njun načrt popolnoma izpodletel. Zlezli smo nazaj v sobo. Zu-nijeva žena je še vedno sedela na ležišču, kjer smo jo pustili. Winnetou je stopil k njej in ji rekel: "Zakaj ni šla moja sestra za svojim možem?" Odk'mala je. "Nič več nočem vedeti o njej. Naj bo, kjer hoče! Sencres, dajte mi denarja, da se vrnem k svojemu rodu!" "V Sonoro se boš povrnila?" sem se čudil. "Da, senor!" "Sama boš potovala?" "Ne bojim se. Revna sqwaw nima sovražnikov." "Tisto je res. Nihče ti ne bo nič hudega storil. ;ega, da so se morali kaj hitro iz nje umakniti frančiškani, ki so se vanjo zatekli iz Bosne. Turki so jim namreč leta 1469 porušili samostan v Kloštru, ki so ga leta 1467 začeli graditi brata Jurij in Gašpar Črnomaljski ter metliški glavar Andrej Hohenwart. Frančiškani so se rešili najprej v metliški grad, odkoder so po odhodu Turkov odšli v Novo mesto k cerkvi sv. Lenarta, kjer so si zgradili samostan leta 1472. mara; -sicer pa je prepovedano pošiljati ali odpeljati denar iz osirotele dežele." (Mitth. d. Hist. Ver. f. Krain 1863, 36.) Nekateri Turkom izpostavljeni kraji so skoraj opusteli. V take kraje so potem od 1. 1530. dalje zemljiški gospodje naseljevali uskoke, ki so se pomešali med staro prebivalstvo, tu v večji, tam v manjši meri v vsem ob-kolpskem sektorju. Kolonizaciji uskokov je posebno pospeševal Ivan Lenkovič, uskoški stotnik in pobrekši graščak, ki je zgradil močan grad nad Kolpo lica. Izjema so Maline in iz Hrvatske priseljeni Pavčiči. O obilnem dotoku novoselcev pričajo poleg zgodovinskih listin mnoga krajevna imena, priimki, dialekt (v Tribučah in Žuni-čih so še sedaj ikavci), običaji, nekatere stare narodne pesmi in druga svojstva ljudstva. No-voselci so se morali socialno in etnično prilagoditi staroselcem, ker so jim ti nudili krepak odpor. Doseljenci so z imitacijo starih prebivalcev polagoma sprejemali njihovo nošo, dialekt, ki so ga pri tem menjali, nekatere običaje, način ponašanja, praznoverje in obenem opuščali mnoge od svojih. Stari prebivalci pa so bili prisiljeni , nekaj popustiti tam, kjer jih je le malo ostalo. Na doseljence je vplival tudi relief zemljišča z njegovimi produkti za življenje, način dela in življenja. K formiranju novega etničnega amalgama pa je največ doprineslo križanje z medsebojnimi ženitvami. V času uskoškega naseljevanja so se izvršila tudi zadnja velika krčenja. označujejo s pridevkom gornji škemu proštu Tobiju Bogudu. ali mali (n. pr. Gornje Laze,! po smrti Ulrika III. Spanheim-Gornji Suhor, Malo Lešče, Ma-^kega jo je leta 1269. podedo-! la Sela). Na mlajši nastanek j val češki kralj Otokar II. Pre-kaže tudi kraj, ki je označen na misl> °d 1276. dalje pa so jo kak poseben način, n. pr. Čud- posedovali grofje Goriški, po no selo. Seveda je pri taki raz-poredbi nastanka krajev paziti na izjeme primere, ker prihaja v poštev starejše in mlajše krčenje, zgodovina v podrob-' katerih so jo podedovali 1374. Habsburžani, katerim jo je za pičlih pet let (od 1809-1814) iztrgal Napoleon. Cerkveno je Bela Krajina iz- nem. ; prva pripadala oglejskemu pa- V naselbinskih jedrih so na- triarhatu — nikoli zagrebški stale prve župnije. Šele 1. 1228. | škofiji — od 1751-1787 goriški zvemo, da so stale cerkve v Čr- nadškofiji, poslej pa ljubljan- nomlju, pri Treh farah v Metliki, na Vinici, v Podzemlju in ski škofiji. Reformacija je našla v Beli , --- ----- , v J. UUiiUlll 1J U ill ----^ J ^ AAMt^lC« v JJC11 Semiču. V onem času je stala Krajini močan odmev. Prote-cerkev tudi v Starem trgu, ki stantski predikanti so prišli 1. se omenja kot župnija že leta 1548- in ustanovili verske obči-1248. Ta župnija je enako kot i r-e v Črnomlju, Metliki in na Kočevsko izprva spadala pod Krupi. Dobili so mnogo prista- pražupnijo v Ribnici, ki je po- šev- Toda 1. 1615. je protirefor Zgodovinsko proučevanje naselij po starosti je našlo nekatera v splošnem zanesljiva vo-okrog 1. 1550. Mnogo novosel-! d!la' ki se kažejo že v krajev-cev se je naselilo zlasti okrog lllh.™enih samih. Tako kažejo Adlešičev, Preloke, Vinice, v mlaJŠo ustanovo kraji, ki so Poljanah in v Prilozju. V času | označevni,P° krčenju (Krč, La-njihovega naseljevanja med i ze> Sečje selo) in gozdu (Do-staroselce, so ustanovili tudi bravice> D rež ni k, Prelesje, nekaj novih zaselkov, ki imajo Sredgora). Na mlajši nastanek ime po ustanoviteljih. Sredi 16. kažej° večkrat tudi kraji, ki stoletja (1548. 1.) so uskoki po-! so označeni po gozdnem drev selili Marindol, konec 16. stol. (1597-98) pa so štiri uskoške zadruge z imeni Mirosavac, Vr- stala župnija leta 1221. Polja ne, ki so imele skozi več stoletij iste gospode kot kočevsko go-, - ____________ spostvo, imajo tudi v mnogo-: venska, pozneje Metliška mar čem ostalem drugačno zgodo- ka, ločeno od Kranjske, svoje- macijska komisija protestantism v Beli Krajini zatrla. Zanimivo je, da je imela Slo- vino nego ožja Bela Krajina. V tem oziru je svojčas igrala vsekakor precejšnjo vlogo pre- linič, Radojčič in Kordič ustanovile Bojance. Po žumber- Spomin na Turke se je pri škem gospostvu so se naselje Belokranjcih v ustnem izroči-1 vali uskoki od 1. 1526 dalje, lu še do danes ohranil. Tako; Skoraj nepomešano od uskokov razlagajo n. pr., da je Krvavčji vrh dobil ime od groznega pre se je ohranilo staro prebivalstvo v semiški občini in ne dosti livanja krvi v bitki s Turki. V manj v obširni črnomelj-oko- ju (n. pr. Brezje, Zabrezje, Gaber, Oskoršnica in obdelanem zemljišču, n. pr. Dalnje njive. Mlajšega nastanka je tudi kraj, ki se razlikuje od starejšega s prilastkom nov (n. pr. Nova lipa, Novoseli). Na mlajši nastanek je sklepati tudi pri takih krajih, ki stoje na neugodnejšem in slabšem terenu tter se v razliko od sosednjega graje in ločitve Poljanska gora (Tanča gord), čeprav je segalo poljansko gospostvo tudi na -vzhodno stran gore do Hrasta j kneza, in Jelševnika. Po naselitvi naših prednikov v Beli Krajini je morda dobil prvo cerkev Semič, kjer je stala prastara cerkev domnevno že v 9. stoletju. Po drugi hipotezi pa je bila prva cerkev v Semiču ustanovljena v zadnji četrtini 12. stoletja. Naddija-kon Ivan Gorički, ki je imenovan po hribu Gorice, onstran Kolpe, kjer je bila župnija svetega Martina, piše leta 1334, v svojem zborniku župnij (Liber ga lastnega deželnega glavarja, ki je imel svoj sedež v Metliki, prav do leta 1556. Šele te- daj je dobila skupnega glavarja s Kranjsko. Deželni glavar je bil odvisen le od deželnega Ivan Simončič. ČAST JUNAKOM V BORBI ZA DOMOVINO (Nadaljevanje z 2 strani) ne pozabijo postaviti na vse meje straže in sicer prav do skrajnih mej, kjer žive Srbi, Hrvatje in Slovenci. To bodo tudi prav gotovo storili, kajti to kar so doživeli Jugoslovani zadnjič, ko so se zanašali na Pariz in diplomacijo, jih bo o tem poučilo. svujem zuuiiuku župnij ^iuer I Tudi na razne resolucije, ki statutorum), spadajočih p o d ; utegnej0 priti od raznih krajev- ■ i____- j v nani'impr i? Amovili-o V.OT Jn^i Vid; „ ' na vse strani.' "met N8°bf?Vbiu!mkomaj dva me- pBefty frlor n8Prodai , strop je bil, kakor . P»-»da fe Beauty parlor, v do- ut>i,*; °rnenn l n n ■■ bn okolici, moderna oprema, 6 i. u» Prsten. Z Zunijevo . , „ v, b; so j t . .. , , . jako zmerna cena. Za naslov W se dala zvrtati luknja « .. , , ,. , ' c> ^ «n5„ ; vprašajte v uradu tega lista. T * i, puske-so nam bi-! ® :le2)i a,ko delo predragocene — (15) zagrebški kapitelj, da je župnijo v Semiču (sub monte Hie-mo) ustanovil ogrsko-hrvatski kralj Bela III., ki je vladal od 1173. do 1196. leta. V te kraje je prišel kralj Bela III. za časa bojev z Albertom Višnjegor-skim, gospodom Mehovega, ki je po Hrvtskem napadal ogr-iske trdnjave ter po Haptmanu i že pred smrtjo tega vladarja | osvojil Belo Krajino. ' Okrog leta 1256, je svetni gospod Bele Krajine koroški nadvojvoda Ulrik III, podelil v Beli Krajini ustanovljene župnije z njih imetjem in dohodki v d i'u š n o-pastirsko (cerkveno) oskrbo nemškim križarjem. Ti naprimer iz Amerike, naj dosti ne dajo. Napravijo naj državo po svojem okusu, pa naj je potem avtonomna, federalna ,ali pa centralizirana. Tisti, ki se bore zanjo, tisti, ki bodo živeli v nji, tist naj jo ustvarjajo. Na morebitne grožnje, da ne bo kake denarne pomoči, naj ne dajo dosti, ker ta pomoč se je izkazala tekom osem mescev prav bera-ška, dočim se o kaki pomoči tem borcem še omenilo ni. Pa bi bila taka pomoč nujno potrebna, da najbolj potrebna, ampak ni bilo smisla zanjo. Naj vsegamogočni Bog pomaga tem četnikom, ki se bore za zopetno osvoboditev Jugoslavije, da z božjo pomočjo, ter junaško borbo jugoslovanskih so pospeševali kolonizacijo inlčetmkov vstane k novemu življenju nova mogočna Jugoslavija. Naj živi borec za svobodo Draža Mihajlovič in njegova jura ška vojska! -o- Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke. MALI OGLASI Gornja slika nam nudi pogled na Ma nilo, katero so pred nedavnim zasedle japonske čete. Mesto so postavili Španci v 16. stoletju, ta del ima 100,000 prebivalcev. V ospredju slike je videti postavodajno poslopje. V napadih na to mesto je bilo.več oseb ranjew'h in tudi precejšnje število mrtvih med razvalinami poslopij. poskrbeli, da so župnijskim j cerkvam hitro sledile številne | podružnice. Iz zbornika župnij i Ivana Goričkega zvemo, da so j leta 1334, že stale podružnice v Rožnem dolu, v katerem je visoki gubernij leta 1818. nameraval ustanoviti kaplanijo (Se-!miška kronika, str. 15), na Ga-| bru, v. Dobličah, na Otovcu, v iBorštu, Jugorju, Bereči vasi, jRadovici, na Božakovem, v Ad-lešičih in Špeharjih. V 14. stoletju je stala cerkev tudi na Plešivici in v Preloki. Cerkev v Preloki je bila v novem veku dolgo pravoslavna, kar priča, k skozi njo na streho in fo^ko,ozrli po sovražniku. ali smo, da je ugasnil mery je vzel Zunijevo I)ve sobi v najem Oddaste se 2 sobi v najem, z gorkoto. Vprašajte na 1449 E. 172. St. (12) Stanovanje v najem Odda se stanovanje 5 sob, spodaj. Vprašajte na 1010 E. 70. St., zgorej. (12) ive. Gornja slika nam kaže kako izgleda nek potniški bus po kolk:ji z nekim avtom.____ sreča se je pripetila, v St. Louis, kjer sta zadela skupaj bus in avto, da je bus odletel v neko zidano poslopje ter udaril s tako silo, du se je vnel gazolin in je pri tem deset potnikov zgorelo. Trgovina naprodaj Proda se konfekcijska trgovi-, na z stanovanjem; jako zmerna da se je tam naselilo mnogojcena, Nahaja se blizu cerkve in | uskokov. šole Pokličite Liberty 9370. j Za Belp Krajino se začne (14) j zgodovina jasniti šele v 13. sto-j-„ r- S let ju, ko so bile ustanovljene i CL STE BOLNI prve župnije. V ranem sred- Ako trpite na nerednosti v njem veku so nad njo vladali j želodcu, jetrih, ledicah, vranci, hrvatski narodni kralji, 1102. revmi, visokem pritisku krvu, pa so enako kot nad Hrvatsko j aij zastareli poškodbi, pridite k tudi nad Belo Krajino zavladali) meni, da vidim, kaj morem sto-ogrski kralji, katerim jo je iz- riti za vas. Imel sem velik (trgal konec 12. stoletja Albert i uspeh v 25 letih v takih sluča-; Višnjegorski ter jo tako prido- jih. Jaz se poslužujem stare bil Slovenski krajini (marki) ; evropske in najnovejše metode in s tem Sloveniji, h kateri je bolnišnic pri zdravljenju, po svojem narodnostnem pore- PriditfT do doktorja, ki razu-klu že od nekdaj težila. Za Vi- me vaš materin jezik in vam šnjegorci so jo po ženitvah de- lahko razloži na razumljiv na-dovali leta 1209. Andechs-Me- čin. ranči, leta 1231. zadnji Baben-beržan Friderik II. Bojeviti in j !. 1248 Ulrik III. Spanheimski, ki jo je obdržal do svoje smrti, čeprav po smrti svoje žene Ag-\ nese Andeške.od leta 1262, da- 1 do 5 popoldne, razen v sredo 11 je v sporu s kraljem Belo IV., 423 Citizens Bldg. j ki je 1263. podelil svoje "go-! 850 Euclid Ave. spostvo na Kranjskem" zagreb-! Telefon: MAin 6016. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: > AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 14, 3942 * * * * Za las je manjkalo ROMAN * * * "Ha, dragi moj," reče sodniku državni pravdnik, "saj nimate niti enega očividca na razpolago za svojo obtožbo. In odkar svet stoji je bila izjava enega očividca več vredna kot pa govorice stotine nezanesljivih ljudi." "Cocoleau je na razpolago," pravi sodnik Galpin, ki je postal že inepotrpežfjiv radi očitanja državnega pravdtjika. "Toda ali so zdravniki prišli do prepričanja, da Cocoleau ni bebec?" "Ne. Tudi dr. Seignebos je istega naziranja." ponoviti svojo obtežilno izjavo?" "In je Cocoleau pripravljen "Ne." "Hm, vraga, potem v resnici nimate nobene priče!" Da, sodnik Galpin je to prav dobro razumel, in od tod je prihajala njegova bojazen. Bolj je študiral svojega obtoženca, tem bolj je prihajal do prepričanja, da se nahaja v strašnem položaju. "Ali ima mogoče kak dober izgovor?" premišljuje sodnik. "Ali pa skriva kako usodepolno razodetje, ki navadno v zadnjem trenutku uniči vso zgradbo obtožnice, tako da postane prose-kutor sam smešna oseba." Kadarkoli so se mu enake misli pojavile so začele padati tež-ne potne srage izpdo prosekutor-jevega čela. In ob takih prilikah je postopal s svojim pisarjem kot s pravim sužnjem. Pa to še ni bilo vse. Dasi je živel bolj sem za sebe kot kdaj prej, odkar MANHATTAN SHIRTS & PAJAMAS POSEBNA RAZPRODAJA 1.85 1.95 2.25 2.25 2.85 2.85 FRANK BELAJ 6205 St. Clair Avenue prej $2.00- —sedaj prej 2.25- —sedaj P^j 2.50- —sedaj Prej 2.95- —sedaj Prej 3.00- —sedaj Prej 3.50- —sedaj Prej 3.95- — sedaj V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNE,G A SOPROGA OČETA, SINA IN BRATA John Paulin Jr. ki je preminil dne 14. januarja, 1940 Dve leti že počivaš v grobu, v kraju večnega miru, duša Tvoja pa uživa zdaj plačilo pri Bogu. Žalujoči ostali: Soproga JUSTINE in sin HAROLD. JOHN in-MARY PAULIN, starši MARY, ANNE. ALMA in ALBERT, sestre in brat. Cleveland, O,, 14. januarja, 1942. se je pojavil Boiscoranov slučaj, pa mu je prišlo na uho mnogo poročil od družini gospoda Chan-dore. Seveda, Galpin ni mogel niti v svojih najbolj divjih' sanjah misliti, da je družina stopila v stik z jetnikom, in to celo potom njegovega lastnega pisarja Me-chineta. Smejal Ibi se na ves glas, ako bi mu kdo povedal, da je Diana celo noč prebila pri Jac-quesu v zaporih. Toda neprestano je slišal govorice, kako družina Chandore upa, da bo zmagala, da dela vse mogoče načrte za osvoboditev jetnika. Sodnik se je tudi spomnil — in pri tem spominu ga je navdal strah, da je ves tresel — da je družina Chandore bogata in mogočna, da ima sorodnike na najvišjih mestih, da je priljubljena in spoštovana povsod. Znano mu je bilo, da se Diana giblje v družbi udanih in prosvitljenih mož, v družbi gospoda Chandore, gospoda Senesehala, zdratvnika Seignebosa, odvetnika Magloire, in končno, v družbi odvetnika, po katerega je gospa markizi-nja poslala v Pariz, Folgata. "Samo Bogu je znano, kaj bodo vse poskusili," je mislil, "da rešijo krivca iz rok justice." Lahko se torej reče, da nikdar ni sledil še kdaj kaki obtožbi z večjo goračnostjo in natančnostjo. Sodnik Galpin je vsako točko, na katero se je zanašal prosekutor, podvrgel posebnim preučevanjem. V manj kot v štirinajstih dnevih je zaslišal v svojem uradu šest in sedemdeset prič! Skoro ena četrtina prebivalstva vasi Brechy je morala ne pričevanje. In če bi se drznil bi pozval slehernega človeka iz v.,ega okraja, kjer je imela sod-nija svoje poslovanje^ Toda vsa njegova prizadevanja so bila brezuspešna. Pretekli so tedni divjega zasliševanja in pre'skovan j a, toda slučaj je os-'it1 na isti točki, kjer se je začel, ~ r tni v ni zanikal nobene obtožbe, ki je bila dvignjena proti, njemu, toda tudi sodnik ni dobil j niti ene same nadalnje trohice dokazov, razven onih, v katerih p^sert je prišel takoj prvi dan. Toda vsake stvari mora biti enkrat konec. Nekega vročega popoldneva v jul ju so meščanke v Sauveterre -pazile, da zgleda gospod Galpin j b: '.j s skrbmi obdan kot običaj-( no. In imele so prav. Po dolgem posvetovanju s proseku^orjem j in predsedovalnim sodnikom, je 1 Galpin prišel do zaključka. Ko je dospel v zapore, je korakal v Jacquesovo celico, kjer je naj prvo potlačil svojo zdrego in dejal: "Moja bolestna dolžnožst se bliža h koncu, gospod. Preiskava. katero so meni poverili, bo zaključena. Jutri bodo listine ; skupaj s seznamom obtežilnih j k .k, poslane generalnemu prav. ldn;ku, pa jih slednji predloži j sodniji. Jacques Boiscoran se niti ne gane., "Hm!" je Jacques zamrmral. "Ali imate mogoče še kaj povedati?" vpraša gospod Galpin. i "Nič druzega kot da sem ne-I dolžen." | Sodnik Galpin je komaj zadr. jževal svojo nepotrpežljivost. j Skoro na glas je zakričal: j "Torej dokažite vendar svojo | nedolžnost ! Zavrnite obtožbo, ki >'o bila doprinešena proti vam, in j ki v.i.b sili, da vas smatramo kri. Iv'm. Govorite in razložite svoje obnašanje." Jacques molči. "Torej ste zaključili svojo zadevo," reče sodnik še enkrat. "Govorili ne boste več?" "Nedolžen sem." Sodnik Galpin je jasno videl, da bi bilo brez vsake koristi nadalje siliti v jetnika. "Od tega trenutka," reče Gal pin, "ne boste več v samotni celici. V jetniški čakalnici lahko sprejemate svoje sorodnike. Odvetnik, katerega boste izbrali, bo pripuščen k vam, da se z njim posvetujete." "Končno, končno!" vzklikne Jacques poln radosti, potem pa še pristavi: • "Ali mi je svobodno pisati gospodu Chandore?" "Da," odvrne gospod Galpin, "in ako se vam vidi potrebno, da pišete takoj, tedaj bo moj pisar rad ponesel pismo zvečer tja, kamor bo naslovljeno." Jacques Bo'scoran se je še isti trenutek poslužil svoje svobod-ščine. Pismo je bilo takoj napisano! Notica, katero je napisal in ki je bila izročena gospodu Me-chinetu, je vsebovala samo sledeče besede: "Jutri zjutraj ob devetih bom mM a ^ lil OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. pričakoval prihoda gospoda Magloire. — J." Od onega dneva, ko so prišli do zaključka, da zna imeti napaden korak najbolj usodepolne posledice, prijatelji Boiscorana sploh niso ničesar naredili. čemu naj bi bila vsa brezuspešna prizadevanja? Zahteva dr. Seig-lebosa, je bila deloma rešena; sodn'ja je poklicala iz Pariza izrednega zdravnika, ki naj preišče duševno stanje Cocoleaua. Bilo je neke sobote, ko je dr. Seignebos zmagoslavno prišel sporočit veselo novico. Toda zgodilo se je prihodnji torek, ko je moral poročati o propasti. V divji strasti jfe hitel tolmačiti: "Osli se dobijo v Parizu kot v drugih mestih. Ali bolje povedano, v teh dnevih egotizma in hlapčevstva, se v Parizu ravno tako težko najde neodvisen mož kot v provinci. Pričakoval sem znanstvenika, ki bo nedostopen malenkostim; poslali so mi pa pravega pritlikavca, ki se ne drzne niti z eno samo besedo ugovarjati gospodom pri sodniji. Ah kakšno razočaranje!" In ko si obriše očala, nadaljuje: "Obvestili so me, da je dospel moj učeni kolega; šel sem in ga esebno sprejel na kolodvoru. Vlak je dospel; takoj sem spoznal med množico moža; zanimiva glava s sivkastimi lasmi, plemenite oči, zgovorne ustnice. "Tu ga imaš I" sem zamrmral. Bil je sicer videti nekako gosposki, na prsih je imel obilno odlikovanj, brke skrbno pristrižene. No, nihče ni popolen. Stopim k njemu, mu povem svoje ime, seževa si v roke. Povabim ga k zajtrku, kar je tudi sprejel. Tako sediva pri mizi, in dočim je on hlastno užival vino, za katero sem plačal jaz, sem mu sistematično tolmačil slučaj. Ko sva bila goto- va, je izjavil, da bi rad videl Co-cloeaua. Napotiva se torej v bolnišnico; tam je komaj pogledal na lopova in rekel: "Ta mož je največji idiot, katerega sem še kdaj videl v življenju! Nemalo sem se začudil in mu skušal vso stvar raztolmačiti, toda niti poslušati me ni hotel. Rotil sem ga, da še enkrat preišče Cocoleaua, pa se mi je smejal, čutil sem se užaljenega, pa sem ga vprašal, kako mi bo razložil svedočbe, katerega nam je idiot podal v noči, ko je gorelo. Zopet se je smejal in rekel, da on sploh ne bo tolmačil. Začel sem o zadevi debatirati, pa mi je mož odkuril iz jedilne sobe in se podal proti sodniji. In ali veste kje je isti dan obedoval? V onem hotelu, kjer se nudijo ostali člani moje učene komisije. Tam delajo na načrtu, glasom katerega postane Cocoleau največji bebec, kar jih je še kdaj premogla dežela." Z dolgimi koraki je dr. Seignebos meril sobo, in ker ni hotel nikogar poslušati, je nadaljeval: "Toda mojster Galpin naj nikar ne misli, da bo korakal nad nami. Konec še ni prišel. Dr. Seignebosa se ne bodo tako zlahka znebili. Rekel sem, da je QEUNTIN REYNOLDS ameriški časopisni poročevalec odgovori vsa vaša vprašanja v One Day in Soviet Russia Filmska slika, polne dolžine o pogumnem narodu, ki se sedaj bori poleg demokracij, da stre Hitlerja. Tudi najnovejše slike iz ruske vojne. Kažejo sedaj PENN SQUARE THEATER EUCLID IN 55. ST. Z sodelovanjem Cleveland-ske-ruskim združenim odborom za pomoč Sovjetski Rusiji. Del vaše vstopnine bo šel za zdravniško pomoč Sovjetski Rusiji. Cocoleau zanikern slepar, krivo-prisežnik in to bom tudi dokazal. Boiscoran se lahko zanese na mene." Tu preneha zdravnik z govorom, in ko stopi k odvetniku Fol-gatu, še pristavi: "Ponavljam, da gospod Boiscoran lahko računa na mene, ker imam gotove vzroke za pomoč. Gospodje, jaz neki sumim ,in ta sumničenja so jako izredna." Gospod Folgat, Diana in markiza, vsi so silili v njega, da jim zadevo podrobneje razloži, toda odgovoril je, da pravi trenutek za to še ni prišel in poleg« mora dobiti boljše dokaze n-ja sumničenja. Dr. Seignebos. se zopet ods: ni, rekoč, da je prezaposlen, je pozabil že zadnja dva d® na svoje bolnike, da ga čaka? finja Claudieuse, ker se je; nje njenega soproga močno' slabšalo. Omenjene dneve so zelo $ slišali od Jacquesu. Preiskav samotni celici so se vršile lej redno in z mnogimi presit" Poteklo je nekako pet dni; je Mechinet dospel z novim smom. T dikcvski kupi starih, obrabljenih avtomobilskih obrečev (peumatik) čaka na predelavo za vojaške potrebe'. Prenovljeni obroči ali pneumatike niso tako trpežni kakor so novi, ki so izdelani iz naravnega gumija, zato pa se priporoča vsem voznikom s tako pneu- matiko, da ne vozijo nad 35 milj rut uro. Slika je bila posneta na dvorišču Goodyear tovar. nev Akronu, Ohio. M me. Chiang Kai-shek in njena sestra s ta poslali neivijorškemu živalskemu vrtu dva lepa eksemplarja "pandas" medvedov, kar naj bi bilo v znak prijateljstva med Kitajsko in Ameriko ter v priznanje za vso pomoč, ki jo nudijo Zed. države po vojni prizadetim Kitajcem. Enega teh "pandas" vidimo na sliki, ko ga slika dveletni Bow hum Lee v netv- yorskem, živalskem vrtu. NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nemil8 smrt odvzela iz naše sredine ljubljenega in nikdar po* zabljenega brata John Bradač ki je spreviden s svetimi zakramenti v Mount Sinai bolnišnici po mučnem trpljenju zatisnil svoje trudne oči in za vedno zaspal dne 10. decembra, 1941. Doma je bil iz Marinče vasi, fara Krka na Dolenjskem, p° domače Mišmašev. Po spremstvu iz Josip Žele in Sinovi pogrebne kapele in opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi sv. Vida smo ga položili k večnemu počitku dne 13. decembra, 1941 na Calvary pokopališče. V dolžnost si štejeme, da se tem potom prisrčno lepo zahvalimo Rev. Max Sodji za podeljene svete zakramente in za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede. Iskrena hvala vsem, ki so nam bili v tolažbo v teh žalostnih dnevih, kakor tudi vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba. • Globoko hvaležni se želimo prisrčno zahvalit' vsem, ki so v zadnji pozdrav okrasili krsto s krasnimi venci kakor tudi vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za dušo pokojnega ter vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Enako tudi prisrčna hvala članom društva sv. Vida, št. 25 KSKJ, ki so se udeležili pogreba, posebna pa nosilcem krste, ki so ga spremili in položili k večnemu počitku. Lepo se želimo zahvaliti pogrebnemu zavodu Josip Žele in Sinovi za vso prijazno postrežbo in za lep0 urejen pogreb. Tebi, predragi brat, pa v bridki žalosti želimo, da počivaš mirno v preranem večnem počitku in lahka naj Ti bo ameriški zemlja. Bog Ti je uro odločil i'1 Te poklical k sebi in naj Ti bo sedaj usmiljen sodnik in večna luč naj Ti sveti. Žalujoči ostali: DAMJAN in JOSEPH BRADAČ, brata. MARY PAJK in ALOJZIJA JELNIKAR, sestri. V stari domovini pa zapušča žalujočega brata FRANK BRADAČA, sestro FRANCES GERM i'1 številno sorodnikov tukaj in v stari domovini. Cleveland, O., 14. januarja, 1942. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLO VENSKEGA BERILA "ENliLfSH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA Cleveland, O. 6113 St. Clair Ave. Mi koljemo s koruzo pitane prašiče. Z vsakim prašičem dobite kri, jetra in čreva zastonj. Prodajamo vsak dan soljena čreva. Mi dopeljemo na dom brezplačno, Cleveland in okolico. JOHN TOMPKINS, 3979 W. 25 St., SHadyside