Gerkvene zadeve. Prelat Fran Kosar. (Dalje.) Dve najeti nizki pritlični izbici in poleg druge izbice temnica, to bil je skromeu začetek novega zavoda. Prva izbica bila je sirotišče za šest sirotic, druga kapelica in temnica biia je spavnica za štiri sestre. Mizo in mizno orodje imele so na posodo, in ko je treba mizo vrniti, si sestre tako pomagajo, da zložijo štiri male mizice, ki so jim stale pii posteljab, ter tako narede veliko mizo. Večer pred praznikom sv. Terezije 1. 1864. pripeljajo se sestre .v Maribor, in na Terezijino zjutraj blagoslovili so knez in škof kapelico in zavod in služili sv. mašo. Kosar je pa zavod dan za dnevom obiskoval in sestre tolažil, da jim srce ni upadlo. Hvalil je sveto previdnost božjo ter vedno govoril o gorušičnem, najdrobnejšem zrnu, iz katerega bo zrastlo veliko drevo, na katerega prilete ptice nebeške, da se nastanijo v njegovih vejah. Od tistib dob minulo je nad trideset let, in kdor pozna zdaj zavod šolskih sester, mora priznati, da je Kosar imel preroško srce. Doslej bilo je preoblečenih 113 deviških deklet, katerih se je pa 21 že preselilo v nelaeško domovino. Gotovo prelep in bogat venec okoli glave velikega špirituala slovenskega ljudstva! Ne samo iz Štajarskega namreč, nego od vseh stranij, iz Kranjskega, Koroškega in Primorskega oglaša se toliko kandidatinj, da zavod že komaj zadošča. Ravno tako se otroci iz vseh krajev, celo iz Ogerske, Hrvatske in Bosne odgojujejo v tem zavodu. Materin zavod šteje že tudi več podružnic. V Mariboru oskrbujejo sestre otročji vrtec delavcev južne železnice; v Ljubljani oskrbujejo v Marijanišču deško sirotišče; v Repnjah na Gorenjskem vodijo dekliško šolo, istotako dekliško šolo slov. celjske okolice; v Št. Pavlu na KoroSkem imajo na skrbi zavod Sv. Jožefa za gimnazijce. In vedno več prošnjikov trka na vrata "materinega zavoda, tako, da vodstvo vsera niti ne more ustreči. — Samostan šolskih sester bil je ljubljeni vinograd pokojnika, kateregaje ogradil terpobralkamenje po njem in gaobsadilzžlahtnimi rozgami1), on sam bil je pa čuvaj in nadzornik vinograda. 1) Prim. Iz. 6. Ogradil je vinograd s svojimi lepimi nauki in s svojimi navdušenimi govori. Časih imel je osemdnevne, časih tridnevne duhovne vaje za sestre; ravno tako bila je vsaka prva nedelja v meseeu odločena duhovnira vajam, pri katerih je vselej spregovoril spodbudno besedo. Zlasti je pa troje stvarij, katere smo slišali Kosarja vedno in vedno poudarjati v svojih govorih. Pred vsem zbujal je vsestrah duha žive vere. «To je zmaga, kije premagala svet, vera naša.*1) Čejevsamostanu živa vera, ali prav za prav, če v samostanu živijo iz vere, potem je vedno jasno obnebje nad samostanom in v njem veselo življenje; ako pa luč svete vere pojema, in ta jasna zvezda sestram zaide, o potem ni nikjer hujše teme in žalostnejšega življenja, kakor v samostanu. Nadalje jih je navdajal z duhom njihovega svetega očeta Frančiška t :r jih učil njegove priproste ponižnosti, nehlinjene pobožnosti in vesele, serafinske ljubezni. Slednič jim je • riporočal, naj du-hovno svoje življenje krepijo vedno v zdravem in čistem, cerkvenem duhu, tako bo zdiava in Bogu dopadljiva tudi njihova pob »žnost. Njihove duho-me vajenaj bi se vedno tesno naslanjale na eerkveno leto, ki ni druzega, kakor vsakoletno ponavljanje in nadaljevanje odrešilnega dela Kristusa, ki je edini pravi in vredni služebnik božjega veličastva, a mi vsi le nevredni hlapei. Vsak teden zahajal je tudi po dve ali tri ure učit novinke duha sv. Frančiška. In kadar je prišla ura, da so se novinke z obljabami zavezale svojemu nebeSkemu ženinu ter obhajale svojo gostijo, tačas solzilo se je njegovo srce veselja in njegova beseda postajala je šj zgovornejša, in nikdar ni mogel losti nahvaliti sreče mlade neveste Kristusove. A tudi otrokora lomil je vsako nedeljo in o1) zapovedanih praznikih in še pri sto in sto drugih prilikah in svečanostih božjega kvuha, ali jih tudi nadajal z mlekom, kateri še niso bili za tr.lo hrano.2) In toliko lepega vedel je ¦•trokom ) ovedati, da je njegova služba božja časih otrokom predolgo trajala, in je neka deklica v nedeljo za jutra sestro vprašala, ko jo je opravljala: »Ljuba sestra, bo danes zopet tista — dolga maša ? - Najljubši otroci v zavodu bile so mu sirotice. Kako ga je zanimala nesrečna usoda posameznih sint! Ako so se sestre časih pomišljale sprejeti kako siroto, ker so se bale, da jim zmanjka kruha v miznici, osrčeval jih je Kosar, rekši: »Ljube sestre, le jo sprejmite sirotico, Bog bo prav gotovo plačnik, sir jtica je blagoslov božji pri hiši.« V spovednici pobiral je pridno po svojem vinogradu večje in manjše kamenje, kakor to včinijo vsi vrli in modri gospo larji, ker bi kamenje utegnilo biti na kvar rodovitosti vinograda. In če je tudi kak kamen ranil njeg.no blago roko, je to voljno prenašal, če je bilo Bogu v čast in na hasen Ijubega njegovega zavoda. Ako je trebalo semtertje koga posvaiiti ali tu>.!i kaznovati, rekal je Kosar: »Počakajmo — tri dni ali tudi teden duij, da mine prva jeza in se strast uleže in srce pomiri« Kadar |ia je minol čas, djal je: >Sestra je že tako dosti kaznovana, da je osem dnij <'akala kazni, to jo bo gotovo do dobrega spokorilo.« Da je s tolikim zlatom ljubezni in prizanesljivosti si hitro kupil sica vseh sester, je pač lahko verjetno. Kosar bil je angelj varih svojega samostana, da ni škode trpel. Če je zavodu pretila kaka nesreča, jo je on z ostrim očesom ljubezni naj,irej videl ter jo tudi s svojo molitvijo in s svojim dobrim svetom vedel odviniti; ako pa je iinel kaj veselega poročati iz zavoda, dopovedoval nam je to s srčno radostjo ter toliko natančnosijo, d:i smo vsi segurno vedeli, kje je doma srce 2) Jan. 5, 4. 1) Prim. Hebr. 5. njegovo. Niti v visoki starosti se ni mogel ločiti od ljubljenega svojega zavoda, ko so njegove dušne in zlasti telesne moči že pojemale, in dasiravno je obnemagal na prižnici, zgrudil se pred oltarjem in so ga našli tudi na ulici pred zavodom ležati, kadar je preveč napenjal svoje moči, vendar svojih poslov v samostanu ni hotel popustiti, dokler ga niso razmere k temu prisilile. Dokler je bilo njegovo blago srce, bilo je za samosinn šolskih sester, in če je mogel kaj storiti bodi si za zavod, bodi si za sestre, nikdar niso zastonj trkale na njegovo očetovsko srce. In kakor je Jonatan mlademu svojemu prijatelju Davidu djal: »Vse ti storim, karkdi mi porečeš;« prav tako je bil Kosar voljen storiti za mladi zavod vse, karkoli bi inu utegnilo l:oristiti.