¦—•   280   .«—
Minka in Anka.
Oh, to sta poredni                    ^^^^^^^^
naša Minka,  Anka:                  ^^^^^^^^k
prav nikjer ne manjka!           ^WR3tS^v|fch
Cp,   ffTL   ttldtTlCt  1)  <V€iLO                                           j^'"oPfy^L,"                 ¦¦'¦'¦¦  . '¦'' i, '                   ¦ ¦¦''.¦¦'¦"
Mama prime šibo . . .                   Pffi'&j%f. )JhC/f/'\ '^^^^^V/iii^t™!
n,Nočetn !"" s to besedo               >'-.Si/:sha &§$!¦!.! I'    \y I I /l/t d^sa Anka se ustavi.                              ""--&¦      "~----------------------------------
Šiba hoče pasti,                                   Pes Repešev pride,
Minka Anko brani;                            na ves glas zalaja,
ker se spet dereta,                               mačka dimnikarja
šiba se ne shrani.                                mjavka, z repom maja.
Mami potrpljenja                                 Grahasti petelin
in pretenja zmanjka,                            bližnjega soseda
in to zdaj občuti                                pa stoji na vrtu
Minka kakor Anka                             ter posluša, gleda . . .
Glasen jok razlega                              Trop kokoši tujih
vnovič se po hiši                                zdaj na vrt priteče,
in še ven k sosedom                           a gospod petelin
se iz hiše sliši                                    stopi k njim in reče:
»Pamet nam ne vteplje z brezovko se v roci, vendar pametnejši tni smo kot otroci!"
Fr. Rojec.