Leto X, it. 235 t.fubl)ana, torek 8. oktobra 192» Cena 2 Oin } I »0* M 40 Ote. UrednHtvoi to i TcMga Mms 3122. >123. >124, 3125 hi 3126. < Aleksandrova cesta U. Teleioa St 44ft it Koceoov* CL Tet do« Um. IM. BofcooM m w vračajo. - Otrtui po Prcicnofi tf. H •t 1122, 3123, 3124, 3123. 312«. eddefefci Unfateoa Pirefarnav 4 Telefoa «t 2492 Maribori MdcsiodrvvA Ml •t 13. Teleta« 6t «5& CeUei Koceaov* rftca It t, Teleioa It 190 prt polt tek. onmMii UhM)bm •t UMI', (Vabe Oslo 78.160; Wiee tk. tOS-Ml. LJubljana, 7. oktobra. Sodišče v Bratislavi je obsodilo slovaškega poslanca dr. Belo Tuko na 15 1 let težke ječe. To je obenem Obsodba i slovaške klerikalne stranke, tega sre-IdiŠča in zavetišča državi neprijaznega I slovaškega separatizma. Obsojeni Tu-Ika je bil edem najvplivnejših voditeljev "slovaške ljudske stranke, bil je nje naj-; sposobnejši organizator in finančnik, ki je, kakor ugotavlja sodba, trosil radodarno tuje tisočake, da bi slovaško ljudstvo spravil v protidržavne vode in usmeril slovaško politiko v madžarski pravec. Obtožnica je očitala prof. Tuki celo Vrsto zločinov proti državi »od odkritega hujskanja proti obstoju republike do skrivne špijonaže in pripravljanja oboroženega upora v korist madžarskega imperializma. Objektivna sodna razprava pod predsedstvom nepristranskega sodnika madžarske narodnosti je obtožnico skoro v celem obsegu potr-diia. Slovaški separatizem, čigar nositelji ca je bila od početka češkoslovaške republike klerikalna slovaška stranka, je V zadnjem letu pokazal, da ni nič drugega, kakor madžarofHski iredentizem z ostro veleizdalalsko in protidržavno tendenco. Svojevrstne politične raz mere na Slovaškem, ki so dedščina madžarske nasilne politike proti vsem narodnostim nekdanje Ogrske, so omogočile, da se je po oktoberskem pret-rratu vtihotapila množica »oktober-skih« Slovakov, bivših temeljnih ste->rov madžarizacije v največjo slova-co stranko. Pomanjkanje inteligence in silna politična nezavednost slovaških mas— oboje je delo prejšnjega tujega režima — sta pospeševala ta priliv renegat-skih elementov v vrste slovaške ljudske stranke. Prototip te vrste novih Slovakov je bivši madžarski univerzitetni profesor dr. Tuka, ki si je s svojim ugledom in z denarjem iz madžarskih vladnih virov v Hlinkovi stranki kmalu ustvaril gospodujočo pozicijo, postal Član izvršnega odbora stranke in poslanec v praškem parlamentu. Kakor je znano, je Tuka za Novo leto 1928. priobčil v strankinem glasilu članek, ki je upravičeno izzval burjo nejevolje in ogorčenja v čsl. javnosti proti stranki, v katere sredi so taki poslanci. Tuika je trdil, da bo ob desetletnici republike 28. oktobra 1. 1928. nastopil »vacuum juris«, ko na temelfu proklamacije v Turčanskem Sv. Martinu preneha državno sožitje med Čehi in Slovaki. Tuka si je smelo izmislil neko klavzulo v tej državnopravni listini, češ da so klavzulo v desetletnem poskusnem sožitju Čehi kra/fcko in malo »poneverili«. Ta izpad, ki ga je proti državi zagrešil državni poslanec, član vladne koalicijske stranke, je dal pobudo tako oblasti kakor javnosti, da sta se začali intenzivneje zanimati za Tukovo početje. Sum se je zgoščeval in državni pravdnik je moral obtožiti poslanca Hlinkove stranke veleizdaje in ga dati v preiskovalni zapor. Preiskava je v obilni meri dokazala Tukovo prevratno početje. Poslanec vladne stranke ie pripravljal upor proti državi, organiziral je v stranki sami madžaronske življe in z denarjem iz Budimpešte vzdrževal vsa mogoča protidržavna podjetja. Aretacija Tuke, proti 'kateri sta takoj protestirala slovaška ljudska stranka in sam predsednik Klinika, je izzvala tudi odpor v stranki sami, kjer je zavedinejše krilo že davno bilo nezadovoljno s pravcem politike, ki jo je uvel dr. Tuka. Vpliv slednjega pa je bil kljub vsemu tako velik, da se je vodstvo stranke postavilo na stran Tuke, ki je s sredstvi, dobljenimi iz tujine, financiral organizacijske potrebe stranke. Po nekolikomeisečni ogorčeni kampanji poslancev Tomanka in dr. Jurl-ge, ki sta kot zavedna Slovaka odklanjala »tukovščino«, sta bila ta dva moža izključena iz slovaške klerikalne stranke. Duhovniku dr. Jnrigi so za-merjali zlasti od njega izdani molitve-nik. kjer je bila natisnjena molitev za državo in njenega predsednika. Prizadevanje strankinega vodstva v korist težko kompromitiranemu Tuki se je nadaljevalo tudi ves čas razprave. Na pritisk madžaromskih življev je monsignor Hlidka še pred razpustom parlamenta povdarjal nedolžnost Tuke in odkrito izjavljal svojo in strankino solidarnost z obtožencem, dasi je bila med tem razorava do temelja razgalila prevratno delovanje dr. Tuke. Tukovo obsodbo je slovaška klerikalna stranka potegnila na sebe in HTirnka je sedaj napovedal izstop svojih ministrov iz vlade... S Tukovim orocesom Je prestala čsl. republika težko oreiakušnjo ter v obilni meri dokazala svojo moč. Nie težka roka je udarila no turh agentih in za-peljivcih slovašikega ljudstva ter s rrr-vim mahom zrušila začetnika in poglavarja prevratnega separatizma. Nedvomno je država s tem pridobila na Ogledu med dobrimi Slovaki in mati j* Izrazi zahvale In veselja Zahvala matice Hrvatskega Sokola - Izjava bivšega črnogorskega ministrskega predsednika Beograd, 7. oktobra. AA. Predsedni-štvu vlade dohajajo še vedo pozdravne brzojavke in čestitke k novemu nazivu države in njeni razdelitvi na banovine. Tekom današnjega dne »e pred-sedništvo vlade prejelo čestitke iz Dubrovnika. Zagreba, Varaždina. Sušaka, Ljubljane, Ptuja. Savskega Marofa. Bakra, • Velikega Bečkereka, Ogu;ina, Novega. Karlovca. Kast vi, Aleksandrovega na otoku Krku, Trogirja, Sinja. Sombora, Subotice in drugih krajev države. Zagreb, 7. oktobra, n. Starešina hrvatskega Sokola dr. Nikola Hoffer ie poslal kralju naslednjo brzojavko: »V imenu hrvatskega Sokpla Wilso-novega kot Matice hrvatskega Sokolstva pozdravljam z vso prisrčnostjo in globoko udanostjo modro odločitev Va-šega Kraljevskega Veličanstva o nazivu in upravni razdelitvi na banovine naše zedinjene države Jugoslavije, izpolnjuje se sen velikega Hrvata Stross-mayerja in drugih številnih največjih mislecev ta domoljubov v hrvatski preteklosti. Z novo razdelitvijo na banovine in deecntralizacijo ie omogočeno uspešno sodelovanje vseh domoljubnih elementov, da se doseže na-odno blagostanje, prvi cilj vsake politike, naj Bog poživi in ohrani Vaše Veličanstvo in slavni dom Karagjorgjevičev. Beograd, 7. oktobra. AA. Jovan S. Plameuac, bivši predsednik črnogorske vlade, je dal poročevalcu »Avale« to-le izjavo: »Proglasitev naše troedine kraljevine za enotno jugoslovensko narodno državo in ustanovitev avtonomnih banovin je kaj pomemben zgodovinski dogodek ne samo za naš narod v teh mejah, temveč tudi za vse ostale narode hi države na Balkanu. S svojim velikim ta dalekovldnim dejanjem je Nj. Vel. kralj pomogel do tega, da zmagajo v naši državi centripetalne sile. Z ustvaritvijo avtonomnih banovin je našemu narodu omogočen nagel m va- ren gospodarski in kulturni napredek. Po drugi strani pa se bo vrhovna državna uprava oprostila lokaimh pokrajinskih vprašanj, tako da se bo mogla lažje posvečati sp'ošnim državnim in narodnim potrebam.« Zahvala in čestitke iz Ljubljane Ljubljanska mestna občina ie v soboto odposlala naslednjo brzojavko: »Nj. Vet. kralj Aleksander, Beograd. — Imenom bele Ljubljane izrekam Vašemu Veličanstvu uda-no zahvalo za odločbo, s katero sta že v imenu naše države poudarjena uiedinienje in neločljivost vsen delov našega naroda. Tudi nova upravna razdelitev na devetero banovin odgovarja željam našega prebivalstva. Polni uverjenja, da fe s tem činom storjen nov važen korak do popolne konsolidacije države pod žezlom Karagjor* jevičev, kličem: Naj živi Vaše Veličanstvo In kraljevi dom! Naj živi Jugoslavija! — Dr. Dinko Puc, župan in mestni načelnik. Ob enem je poslal župan dr. Puc brzojavne čestitke in zahvalo ministrskemu predsedniku generalu £ivkoviču. Zbornica za TOI v LJubljani Je poslala Nj. Vel. kralju brzojavko naslednje vsebine: »Z velikim činom jasne modrosti uresniču je Vaše Veličanstvo jugoslovensko državno idejo in idejo narodne enakosti in edinstva, polaga z uvedeno široko upravno dekoncen-tracijo temelj zdravemu narodnemu gospo darskemu in kulturnemu razvoju in na* predku. Ob tem velikem zgodovinskem mejniku prosi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, da sprejme Vaše Veličanstvo radostne čestitke, iskreno zahvalo ter zagotovilo zveste udanosti gospodarski.! krogov slovenskih. — Predsednik Ivan Jelačin ml., — Generalni tajnik doktor Pran W!ndl-scher.c Ravno tabo Je Zbornica TOI poslala zahvalno brzojavko tudi ministrskemu predsedniku g. Zivkoviču. ' Sprememba y romunskem regentskem svetu Ob smrti Buzdugana je odložil svoje mesto v svetu tudi patrijarh Miron Christea - Ministrski svet prevzame regentske posle Preiflogl in želje profesorskega kongresa IzboSjšaiije šolskih poslopij — Čimprejšnja izvedba zakona srednjih šolah — Novo ime profesorskega društva Vel. Bečkerek, 7. oktobra, p. Na profesorskem kongresu v VeL Bečkereku je bila sprejeta resolucija z naslednjo vsebino: Kongres naroča glavni upravi, naj tudi dalje z budnim očesom bdi nad interesi srednjih šol, učiteljišč in strokovnih Sol; zlasti naj skrbi za izpopolnjevanje učnih načrtov, za nabavo tehničnih pripomočkov in učil, za grajenje novih higijenskib Šolskih poslopij itd. 2.) Glavna uprava naj stopi v Sini tesnoj-_j zvc7*e in 6tike s profesorskimi društvi drugih slovanskih narodov. 3.) Glavna uprava naj tudi nadalje vodi račun o povzdigi ugleda profesorskega stanu člani profesorskega društva pa naj a svoje strani v državi, §oli in izven nje delajo z vsemi umskimi in moralnimi močmi za na-cijonalno, moralno in kulturno povzdigo našega šolskega pomladka in vsega naroda. 4.) Glavna uprava naj poskrbi, da se pravilnik o ožvotvorenju zakona o sredniih šf>-lah uve'juvi s sodelovanjem profesorskega društva. 5.) Kongre* smatra, da Sole ne dosegajo popolnoma svojega namena, ako se vzgoja izvaja samo v času šolskega dela. Soglasnost šolskega in izvenšolskega življenja učencev se bo dosegla, ako bodo učenci pod stalno pažnjo šolskih organov. Zato ee naproša ministrstvo proavete, naj Jih postavi pod trajno nadzorstvo šolskih oblasti v smislu člona 207. zakona o srednjih šotah. 6.) Vprašanje prejemkov učiteljev na strokovnih Šolah v resoru drugih ministrstev naj se reši čim prej z zakonom in uredbami, primerno zakonu o srednjih šolah. 7.) Kongres naproša ministra prosvete, naj ukrene, da se upokojeni profesorji brez dovršenih polnih službenih let prevedejo na prejemke po novem zakonu. 8.) Kongres naproša ministrstvo prosvetd? naj čim prej izenači profesorje Ruse z našimi domačimi profesorji. 9.) Glavna uprava naj skuša doseči, da se čim prej izplačajo honorarne ure za čas od aprila do uveljavljenja novega zakona o srednjih šolah. 10.) V gimnazijah, kjer je to mogoče, naj se Izvede takoj načrt delitve sedmega in osmega razreda za realko in gimnazijo. 11.) Stenografija v srednjih šolah ter živi jeziki na klasičnih gimnazijah naj se dopuste kot fakultativni predmeti, ako se prijavi zadostno število učencev. 12.) Glavni prosvetni svet naj čim prej izda sklep o nadaljnji uporabi onih učnih knjig, ki jim je potekla štiriletna uporabna doba, a ni na razpolago boljših knjig. 13.) Glavna uprava naj skuša doseči, da se čim prej tudi reši vprašanje šolske nomenklature v zvezi z zakonom o učnih knjigah. 14.) Glavni upravi se nalaga dolžnost, da v pravilih izvede novo ime profesorskega društva »Jugoslovensko profesorsko dru-štvo< in da se ta nova pravila natisnejo. Resolucije so bile soglasno sprejete. Prihodnji kongres, ki bo obenem deseti, jubilejni kongres, se bo vršil v Beogradu. Rupčič bo izročen zagrebškemu sodišču Dosedanje ugotovitve v preiskavi dunajskega sodišča proti na Dnnapi aretiranemu bivšemu bančniku Ruočiču, ki fe hotel falsifidrati kolike po 1000 Din preiskavi pred dunajskim sodiščem zagovarjal, da je nameraval samo izdelovati reklamo z originalnimi koleki po 1000 Din, toda njegov zagovor so ovrgle izpovedi Zagreb, 7. oktobra, n. Kakor znano, je dunajska policija aretirala 11. avgusta t. !. bivšega zagrebškega bančnika Petra Rup-čiča in njegovega pomočnika Alberta Langa Sodna preiskava, ki je bila uvedena proti njima, je bila pred par dnevi zaključena. Pokazala Je, da je hotel Rupčič ponarejati Jugoslovenske koleke po 1000 Din. Rupčič Je v to svrho nakupil gumirar. papir in per-forator, pri nekem fotografu pa Je naročil osemkrat povečani Jugosloveni kolek za 1000 Din. Fotografijo Je odnesel nekemu GrSmrnerJu, ki le svoječasno izdeloval koleke po naročilu naše države. Gr&mmer je takoj spoznal, da gre za ponare!anje in Js naročilo odklonil. Lang je po naročilu Rup. čiča potoval v Budimpešto, kjer je nabavil material za ponarejanje. V primeru, da bi se goljufija posrečila, bi imel dobiti 2 in po> milijona dinarjev nagrade. Rupčič se Je v da bodo ti v bližnjih volitvah obrnili hrbet stranki, ki je pod plaščem avtonomije in vere dopuščala delovanje elementov, kateri so hoteli komaj svobodno SlovaSko zopet predati v utiranje tisočletnemu newUat«Jju prič. Rupčiča oberemnjuje tudi Lang sam. Pri Rupčiču so namreč našli neko pasmo, ki ga zelo kompromitira. Ker je bila preiskava proti Rupčiču in Langu po treh mesecih zaključena. Je pred nekoliko dnevi dunajsko sodišče vprašalo zagrebško sodišče, ali želi izročitev Rupčiča, ali pa naj ga sodi dunajsko sodišče. Vsi preiskovalni spisi so bili dostavljeni zagrebškemu sodišču, ki je sklenilo, da bo zahtevalo od dunajskih oblasti izročitev Rupčiča. Elektrifikacija Beograda in okolice Beograd. 7. okt. p. Švedski električni trust AZEA je kupil električno centralo v Petrovem selu pri Pančevu in električno centralo pri Zemunu. Ta trust nameTava zgraditi veliko centralo, ki bo mogla nuditi Beogradu •asei okolici zadosti električnega tok? Bukarešta, 7. oktobra, s. Truplo danes umrlega regenta Buzdugana so balzamirali in položili začasno v njegovem stanovanju na mrtvaški oder, da ga pozneje z vsemi vojaškimi častmi prepeljejo v Atheneum, kjer bo znova položeno na mrtvaški oder. Pogreba se bodo udeležili ministrski predsednik. člani vlade in diplomatskega zbora, poveljujoči general Bukarešte in predstavniki oblasti. Buzdugan bo pokopan na svojem posestvu v Faraoaniju v okraju Bacal, kjer se nahaja grobnica Buzdugano-ve rodbine. Kraljica mati je prispela davi v Bukarešto in sprejela ministrskega predsednika Maniua v avdijenco, kjer ji Je poročal o položaju. Iz političnih krogov se izve, da so se Maniu in oba člana regentskega sveta že zedinili glede osebe Buzduganove-ga naslednika. »Dimineata« izjavlja v poslednji izdaji, da bo namesto Buzdugana najbrže zunanji minister Mironescu vstopil v regentski svet. V sredo se bosta sestala zbornica in senat zaradi izvolitve novega regenta. Bukarešta, 7. oktobra, c. Regent Christea je v nedeljo odložil svoje mesto v r« gentskem svetu. Svoj sklep utemeljuje z visoko starostjo in poudarkom, da zaradi trajne bolezni ne more izpolnjevati dolžnosti Z druge strani se navajajo tudi politični momenti, ki so bili merodajni za njegovo demisijo. Po eni verziji naj bi vstopil v regentski svet bivši prestolonaslednik Karol, zelo živahno pa se v zvezi s tem imenuje tudi ime londonskega poslanika Titulesca. Rumunski zunanji minister Mironescu, ki biva trenutno v Parizu, je bil nujno pozvan v Bukarešto. Po rumunski ustavi je treba osem dni po izpraznitvi enega regentskega mesta urediti vprašanje nasledstva. V političnih krogih se še niso sporazumeli, ali ugasneta s smrtjo člana regentskega sveta tudi mandata ostalih dveh članov, ali pa je potrebna samo dodatna volitev. Vse kaže, da bo obvladalo prvo naziranje. Glede vprašanja osebe novega regenta Še ni Jasnosti, ker hoče Maniu glede tega vprašanja stopiti najprej v stik z vsemi strankami Vlada je storila vse potrebno, da prepreči politične vplive al poskusei motenja miru. Ministrski svet se je sestal ob 9. dopoldne, da prevzame po zakonu o re-genistvu konstitucijonelne prerogative do trenutka, ko bo regentski svet izpopolnjen in določi dan sestanka parlamenta. Kakor računajo, bo parlament sklican za jutri Bukarešta, 7. oktobra p. Uradno se pos roča: Ministrski svet je na osnovi ustavnih določb danes prevzel vse kraljevske prerogative, ki jih bo obdržal do izpopolnitve regentskega sveta. Vlada je sklenila, da čin*, prej skliče Narodno skupščino, ki bo izvolila novega člana v regentski svet mesto danes umrlega Buzdugana. Vesti o ostavki patrijarha na članstvo v regentskem svetu, ki so jih objavili nekateri inozemski listi, so docela neresnične. Hlinka grozi z vladno krizo Slovaški klerikalci hočejo iz agitatoričmh nagibov izzvati vladno krizo — Resen spor med češkimi in slovaškimi klerikalci Praga, 7. oktobra, h. Po razsodbi v raz. pravi proti dr. Tuki se Je raznesla vest, da bo slovaška ljudska stranka odpoklicala iz vlade svoja ministra dr. Tisa in dr. La-baya. Kakor izve vaš dopisnik, je slovaška ljudska stranka od zadnje vladne krize iskala povod, da bi mogla iz agitadjsldh vzrokov umakniti svoje ntinittfti & Vtlade. Zato Je verjetno, da bo Hlinka v resnici izvedel ta nedolžni manever, da pridobi nekaj madžarskih glasov na Slovaškem. Tako izjavljajo tudi politki dosedanje koalicije o njegovem potovanju v Prago. Danes zvečer Je prispel Hlinka z obema ministroma v Prago ter bo Jutri pričel konference z vodilnimi političnimi osebnostmi Na nadaljuj potek političnih dogodkov nje- gova akcija ne bo imela vpliva, ker bo sedanja vlada brez dvoma ostala na krmilu preko, volitev., Ker hočejo češki klerikalci samostojno kandidirati na Slovaškem, je porabil Hlinka krizo o češki klerikalni stranki ter bk izredni seji., Macdonald je fmel po svojem prinodu kratek pozdravni nagovor, v katerem Je povdarjal tesne in prisrčne zveze med parlamentarnimi institucijami Anglije In Zedinje-nih držav. Nato se je napotil v senat, kier je izjavil, da je Kellogov pakt vodilna ide!a politike angleške države. Pri te} priliki je naglasil, da je med državama, ki sta izpolnili obveznost! mirovnega pakta v vseh panogah oborožene sile, konflikt nemogoč. Niti Zedinjene države niti Anglija nima namena Oklepati zvez. ki bi bile naperjene proti iirteresom kake države ali oa skupine držav. , , V imenu Hooverja in Macdpnalda je bfl ob:avljen v Beli hiši nastopni komunike: »Odkritosrčno sva razpravljala o vseh vprašanjih, ki bi b'!a v stanu povzročiti našima narodoma kak spoT. Razgovori so ugodno napredovali in se nadaliujejo«. Macdonald in njegova hči Ishbel sta gosta predsednika Hooverja in njegove soproge za tri dni. Nocoj se Je vršil na čast gostov v Beli 'niši slavnostni banket. Kongres slovanskih filologov T Pragi Praga, 7. oktobra h. V soboto je bil tukaj svečano otvorjen prvi kongres slovanskih friofogov. Prvo plenarno sejo Je vodil profesor dr. Matija M urico, ki je pred otvoritvijo preči t al pismo predsednika republike, v katerem želi kongresu čim več usipebov. Francoski polet okoli sveta Pariz, 7. oktobra, pa. Letalca Costes in Bellon-te sta brzojaviila francoskem® konzulu v Mukde-ira, da sta pristaja 29. septembra v okolici mesta Cicikar. Letalca sta preletela nepretrgano progo 9000 km im s tem potolkla svetoven r-cikord nepretrganega poleta z letalom v daljavo. Zračna zveza med Avstrijo in Jugoslavijo Zagreb, 7. oktobra, n. Po daljših pogajanjih med našim in avstrijskim društvom za zračni promet je dosežen sporazum o uvedbi zračne zveze med Avstrijo in Jugoslavijo z letali. Te dni je bila podipisana pogodba med obema društvama ter določene vse podrobnosti za uvedbo nove letalske zveze. Po pogodbi se bo sedanja letalska proga Beograd-Zagreb podaljšala preko Gradca do Dunaja, kjer bo zvezana z mednarodnimi letalskimi progami. Letala bodo vozila v obeh smereh med Zagrebom in Dunajem vsak dan razen v nedeljo. Pot od Zagreba do Gradca bo trajala eno uro. od Zagreba do Dunaja pa skoro tri ure. Cena vožnje za eno osebo od Beograda do Dunaja bo znašala 1240 Din. od Zagreba do Dunaja pa 720 Din. iz Gradca do Dunaja 320 Din, iz Zagreba do Gradc.i 400 Din. iz Zagreba do Beograda 520 Dira. iz Beograda pa do Gradca pa 920 Din. Promet bo uveden v sredo 9. t. m. Kasneje bo uveden promet tudi na progah Skoplje-Sarajevo, Sarajevo-Za-greb, Zagreb-Ljubljana, Sarajevo-Du-brovnik in LjuMijana-Trst rred imenovanjem banov Beograd, 7. oktobra, r. Novi zakon o banovinah predpisuje, da morajo biti v toku dveh mesecev likvidirane dosedanje oblastne uprave in prevzete tudi agende oblastnih komisarjev. Z ozir o m na to se računa, da »bo imeaovanje banov izvršeno že tekom prihodnjih dni, da bi lahko pravočasno izvršili vse priprave za uvedbo novega stanja. Kakor se zatrjuje, bodo imenovane za bane osebe izven aktivnega uradniškega kadra, za podbane pa višji upravni uradniki. po večini bivši veliki župani. Venizelos v avdijenci Beograd, 7. okt. AA. Predsednik grške vlade Venizelos, ki je včeraj prispel v Beograd, je davi ob 9. odpotoval z avtomobilom v Topolo, kjer je bil sprejet v avdijenci od Nj. Vel. kralja. Po avdijenci je predsednik Venizelos odpotoval z avtomobilom v Mladenovac, kjer je stopil v salonski voz, ki je bil priključen orijentnemu eks- Sresu, in nato nadaljeval pot v Atene. V lladenovcu so Venizelosa pričakovali njegovi grški spremljevalci Papadatos, Lam-bros in ostalo osobje njegove misije. Atene, 7. okt. AA. Grško časopisje objavlja daljša poročila o bivanju Venizelo-sa v Beogradu in ugotavlja, da je bilo Ve-nizelosovo bivanje v Beogradu izraz prijateljstva, ki obstoji med Jugoslavijo in Grčijo. Atene, 7. oktobra. AA. Predsedniku grške vlade Venizelosu bodo po povratku iz inozemstva prirejene v Atenah pozdravne manifestacije. Venizelos bo imel na glavnem trgu v Atenah na množice govor o svoji misiji v inozemstvu in o uspehih Gr. čije v Ženevi. uva velika požara Novo mesto, 7. oktobra. Ko so se sinoči Novomeščani vračali od popoldanskih sprehodov domov, jih je presenetil glas sirene, ki je alarmiral gasilce k požaru. Po?ar je izbruhnil ob 8. zvečer v Gotni vasi pri posestniku Alojziju Stihu na podu ter se z veliko naglico razširil na gospodarska poslopja njegovega brata Antona. Novomeški gasilci so se takoj odpeljali z društvenim avtomobilom in motorno brizgano na mesto požara. Po dveh urah napornega dela je bil ogenj lokaliziran. Pri gašenju so pomagala tudi gasilna društva iz Stopič, Šmihela in Smolenje vasi. Bratoma Antonu in Alojziju Štihu so pogoreli pod, hlev in skedenj. Živino so pravočasno rešili, dočim je zgorelo tudi nekaj kokoši ter vsa krma za živino. Brata Stih imata vsak po 50.000 Din škode. Anton Je bil zavarovan za 10.000 Din, Alojzij pa za 30.000 Din. Ni se še poleglo prvo razburjenje in gašenje v Gotni vasi še ni bilo povsem končano, ko je ob pol 23. ponovno klicala sirena na pomoč. Ognjegasci, izčrpani in premočeni do kože, so takoj odhiteli na mesto požara. Gorelo je pri posestniku Josipu Jermanu v Ločini 23. Jerman in njegova družina so že trdno spali, ko Je bij krov nad njimi v plamenih. Požar je zavzel velik obseg ter so mogočni ognjeni zublji švigali iz štirih gospodarskih objektov in stanovanjske hiše 30 m visoko v zrak. Vročina je bila neznosna in reševalna akcija zelo otežkočena. Po brzih navodilih gasilskih starejšin gg. Rajca, Murna, Berk-mana ml. ter orožnikov pa so bile cevi naglo napeljane k Krki ter ie motorna bri-zgalna takoj pričela črpati vodo in metati po štirih ceveh mo5ne curke v plamene. Tudi pri *im požaru so poleg novomeških gasilcev pomagali gasilci iz Šmihela in Smolenje vasi. Gasilci so delali neumorno ter tudi ta požar lokalizirali po triurnem naporu. Le njihovemu trudu se je zahvaliti, da se ni razširil ogenj na vso vas in postal zanjo katastrofalen. Jermanu so pogoreli hiša, hlev, pod, šupa, svinjak ter ves letošnji pridelek, žito, slamoreznica, par volov, dve kravi in par prašičev. Revež ima nad 150.000 Din škode. Zavarovan je bil pri Slaviji samo za 9000 Din. Pohvaliti je treba požrtvovalnost vseh gasilcev, ki so z velikim trudom preprečili, da ni postala nesreča še večja. Pri obeh požarih se je pokazalo, kolike vrednosti so motorne brizgalne. Vzroki požarov doslej še niso pojasnjeni in še ni ugotovljeno, ali gre za zločin, malomarnost ali nesrečo. Sporazum o Celju Pariz, 7. okt. p. Danes je končalo svoje razprave mešano jugoslovensko-madžarsko razsodišče, ki je razpravljalo o sporu zaradi sekvestracije sedaj državnega posestva Belje, ki je bilo svoječasno last avstrijskega nadvojvode Friderika. Pod predsedstvom Holandca van Sloten je prišlo do sporazuma tako o tem. kakor o vseh ostalih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu in ki se tičejo raznih reparacijskih zadev med Jugoslavijo in Madžarsko Žična železnica na SIjeme pri Zagrebu Zagreb, 7. okt. n. Mestna občina namerava v prihodnjem letu zgraditi tramvajsko progo do Šestin. Razen tega je župan dr. Srkulj poveril inž. Viskoviča, ki je izdelal načrt elektrifikacije Zagreba in okolice, naj izdela tudi načrt za zgradbo električne žične železnice iz Zagreba na SIjeme. Inž. Viskovič si je že ogledal ves teren ter približno določil traso nove proge. Žična železnica bi imela eno postajo v Šestinah, drugo pa poleg Brestovca. Za osebni promet se bodo uvedli vagoni, v katerih bo imelo prostora 16 do 18 oseb. Vožnja bo trajala 12 minut in morda še manj. Preddela za zgraditev te živčne železnice se že izvršujejo. Železnica bi veljala 6 do 7 milijonov dinarjev, podjetje pa bi finanskali mestna občina, SUZOR, Brestovac in neki privatni konzorcij. Belgijski politik v Bolgariji SoHJa, 7. oktobra. AA. V sredo prispe v Sofijo belgijska senator de Broucquere, k,i ostane na Bolgarskem nekaj časa, da promči taimo&nje gospodarske razmere. Samomor 16-letnega dekleta Osiek, 7. oktobra, č. Danes ob 2. popoldne je skočilo neko mlado dekle z mosta v Dravo. Na mostu je pustila plašč s pripetim listkom, v katerem se poslavlja od staršev ter jih prosi, naj ji oproste, ker gre prostovoljno v smrt Obenem pravi v pismu, da ne bo nihče nikdar zvedel vzroka njenega dejanja. Policija Je ugotovila, da je samomorilka 161etna Ema Schaffer, blagajničarka v neki slaščičarni. Tudi star. ši ne morejo navesti vzroka, zakaj je izvršila samomor. Koncert pianista Rubinsteina ki se je vršil snoči v dvorani hotela Union v Ljubljani, je uspel v vsakem oziru. Pianist. ki je eden največjih živečih klavirskih umetnikov, je zaigral izbran spored io j« bil deležen od točke do točke naraščajočega aplavza. — Podiobno poročilo sledi. Hmeljski trg Zatec, 7. oktobra, h. Povpraševanje po žate-9kem hmelju traja dalj«. V Žatou je bil promet nekoliko manjši. Cene se eiblfreio v olkivirjiu od 400 do 725 K& Priziv Punise Račiča Beograd, 7. okt. p. Beograjsko sodišče I. stopnje je izročilo apelacijskemu sodišču vse spise o procesu proti Punišu Rači-ču. Apelacijsko sodišče bo o prizivu Puni-še Račiča razpravljalo že te dni. Zagonetika ponesrečenega francoskega balona Zagreb, 7 .oktobra, n. Francoski AerokMi, ki je lastnik nedavno pri Ivanou ponesrečenega balona bo poslal v Zagreb svojega člana, da preišče teren, kjer Je padel baten na zemljo ter drage okoliščine in uredi z našimi oblastmi vse potrebno za zakl}u5itev preiskave in odpremo najdenega balona v Francijo. Francoski koitzuilat Je o tem že dobil obvestilo ter pričakuje prihod »stopnika francoskega Aeroklnha vsak 5a*. Beograd, 7. oktobra, p. Po uradni statistiki je znašal konzum piva lani v vsej državi 524.849 hI, kar predstavlja vrednost nad 400 milijonov Din. Naši Kraji in ljudje Jugosloveni! Zgodovinskemu aktu Nj. Vel. kralja Aleksandra I. od 6. januarja t. L je sledil 3. t. m. za celokupen naš narod m za državo najepohalnejlši in najvažnejši čin po našem narodnem ujedinjenju. Tega dne je proglasil naš kralj, dia se dosedanji naziv naše kraljevine spremeni v naziv KRALJEVINA JUGOSLAVIJA. Da damo temu značilnemu zgodovinskemu dogodku najprimernejši izraz svojega navdušenja in veselja, ki smo ga občutili vsi spontano v svojih srcih, sklicuje vsa narodna društva, veliko manifestacijsko zborovanje za nedeljo dne 13. t m. ob 10. na trgu Svobode v Mariboru. Jugosloveni! Naša narodna dolžnost Jn hvaležna vdanost našemu kralju nas kliče, da se odzovemo vsi temu pozivu in se udeležimo patriotione manifestacije. — Udružena narodna društva. Profesor dr. Rudolf Meringer sedemdesetletnik Graški univ. profesor, znani indogerma-nist dvorni svetnik dr. Rudolf Meringer izpolni letos svoje sedemdeseto leto. Hvaležnost zahteva od nas Slovencev, katerim je vzgojil marsikaterega dobrega filologa, da se ob tej oriliki soominjamo častitljivega učenjaka. Saj sta dva izmed najboljših filologov ita našem vseučilišču gg. dr. Ramovš in dr. Oštir tudi bila pri Meringerju v šoli. On je bil tisti izmed profesorjev filozofske fakultete graške, ki je edin poleg profesorja dr. Strzygowskega (razen slavistov seveda) vzdrževal znanstvene stike z našim Jugom in ki je vedno v najlepši slogi deloval s slovenskima profesorjema dr. Mur-kom in dr. Štrekljem. Kot rojen Dunajčan Je imel v svoji osebnosti vedno nekaj velikopoteznega, agil-nega in jovialnega, kar je pridobivalo srca vseh slovenskih slušateljev. Meringerjeva posebna zasluga je, da je s Biinckerjem položil temelje vedi o kmetski hiši (Haus-forschung) in da je, kar je za nas posebno važno, preiskal bosenske kmetske stavbe ter dokazal, da je bosenska kmetska hiša i po materijalu i oo tlorisu, oblikah in or-namentih najbližja sorodnica kranjske in koroške in s tem gornjenemške (švabske) hiše, medtem ko je v ogrske nižave in odtod na Štajersko in Hrvatsko za Donavo in ob njenih večjih pritokih navzgor prodiral frankovski (srednjenemški) tip kmetske hiše, kakršen prevladuje tudi po Češkem in Moravskem, v Dalmacijo pa je prodrl, kakor v naše slovensko Primorsko romanski (apeninski) tip. Marsikaj mu Je pri tem raziskovanju doprinesel tudi tedanji slavist v Gradcu g. prof. dr. Murko. Znan je v učenjaških krogih dvorni svetnik dr. Meringer, poleg tega, da je spisal mnogo znanstvenih člankov, ki so raztreseni po različnih jezikoslovnih in etno-grafičnih časopisih, posebno kot avtor knjige »Indogermanische Sprachw1ssenschaft« (Sammlung Goschen) in kot glavni izdajatelj in urednik znanstvenega časopisa »W5rter und Sachen«. Nekaj boJehen sicer, a drugače Se vedno duševno jako svež, biva naš Jubilar v Kroisbachu pri Gradcu. Dr. A. Ilirska razstava Dne 12. t m. ob 11. dop. se bo o tvoril* v veliki dvorani Narodne galerije v Narodnem domu v Ljubljani zgodovinska razstava, v kateri bodo razstavljeni nairaziičasj-ši predmeti, ki spominjajo na ilirsko dobo, na one čase, ko so bile naše pokrajine pod vlado slavnega francoskega cesarja Napoleona I. Iz svojih bogatih zbirk so orispe-vali za to razstaVo: muzej v Ljubljani, me stni muzej v Ljubljani, muzejska drušlva, v Mariboru, Ptu:u in Celju, dalje -aziični zasebniki, predvsem imejitelia velikih in dragocenih zgodovinskih zbirk, sodni nad-svetnik vitez pl. Strah! v Škofji Loki in pi višji živinozdravnik lz Kamnika, g. Niko Sadnikar. Veliko materijah se le nabralo tudi v raznih kranjskih gradovi.i. ki hranijo še mnogo predmetov iz ilirske dobe. N& razstavi bodo zastopani tudi odlični sodobniki v slikah, predvsem razni župani (mč-ri), ki so uTadovali pri nas za časa francoske vlade. Razstavljenih bo cela vrsta izredno redkih in zanimivih predmetov. Podrobnosti bomo še sporočili. Razstava bo odprta deset dni ob sobote 12. oktobra dalje dnevno od 9. do 12. in od 2. do 5. ure popoldne. Vstopnina znaša 5 Din. šole in društva, ki posetijo to izredno in interesantno razstavo, pa plačajo le 2 Din vstopnine. Mirku Kovaču v slovo V neizmerni žalosti smo ga spremili na njegovi zadnji poti Kakor da bi ee krepki vagnerijanski fortissimo mahoma utrgal v piamesimo in utihnil med rajavo še vso vlažno ilovnato grudo božje njive, baš tako nam je bilo, ko smo ee zavedli nemogoče resnice: 5e včeraj poln življenja smo se morali danes posloviti za vedno od tvojega, nam tako ljubega obraza. Z liro v roki si sledil svoji Muzi po težka poti, ki si jo slednjič pokropil s svojo krvjo. Ko si se vrnil med nas, je začel ugašati Tvoj zlati smeh. Morda ti je bila preveč s trnjem posuta Tvoja pot do opere, kamor si želel z vsem srcem? Mesto Tebe smo se veselili mi ker nismo mogli doumeti Tvoje žalosti. Sedaj pa nam je še težje, ker si odšel brez slovesa. Izgubili smo tovariša. Slika našega Mirka nam bo ostala jasna v vse vekov«. Tih, miren in krepak značaj, prepojen do zadnjega atoma z vsesplošno umetniško individualnostjo — tak boš ostal med nami za vedno. Lahka Ti žemljica. Prijatelji. Sreča v nesreči Cede, 7. oktobra, Danes zjutraj se Je takoj po prihodu jutranjega ljubljanskega osebnega vlaka, kl Je prispel v Celje okrog pol 8., razširila na kolodvoru in po mestu razburljiva vest, da sta padla lz omenjenega vlaka med vožnjo pri vasi Tremarje, ki leži ob železniški progi nekako v sredi pota med Celjem in Laškim, dva moška ln se strašno poškodovala. Načelstvo celjske postaje Je hotelo Medklubska kolesarska gorska dirka Pijava gorica— Turjak Desno: zmagovalca Abulmar Fraroc (Motokolesarska Ilirija) im Deneš Erdely (Velociped. baon) sta zasedla prvo in drugo mesto v času 23:8V» sek., oz. 23:13 in tri petine sek. — Spodaj: dirkači in številni gledalci po dirki na cilju. takoj poslati ta Uce mesta posebno lokomotivo z rešilno eksipedicjo, v tem pa Je vlakojavnica v Tremarju obvestila celjsko postajo telefonlčno, da Je padla iz vlaka le neka okrog 14 let stara deklica, ki pa se je kmalu po padcu zavedla in sama odšla od mesta nesreče do vlakojavnice. Tudi govorila je mlada ponesrečenka in pripovedovala, da so se vrata vagona nenadoma sama od sebe odprla ln da je v tistem trenutku brez možnosti prijema odletela na železniški nasip. Celjska postaja je poslala na mesto nesreče kmalu nato več uslužbencev na tovorni dresinl ln z vsem potrebnim sanitetnim materijalom za prvo pomoč. Mala ponesrečenka Je okrog 14Ietna LJu-bomira Krašek, učenka 4. razreda celjske državne dekliške meščanske šole in je doma iz Laškega, Vsako jutro se s šolarji in šolaricami iz krajev od Trbovelj do Celja, ki obiskujejo gimnazijo, trgovsko ali meščansko šolo v Celju, vozi z omenjenim jutranjim vlakom v Celje. Deklica ni zado-bila ori strašnem padcu iz vlaka nobene druge poškodbe, kakor edino večjo, toda ne nevarno rano na temenu, lz katere Je še nekaj časa po nesreči krvavela. Kmalu pa jo ie neH osebni avtomobil odpeljal v Laško k zdravniku In nato v domačo oskrbo. Reševalna dresina lz Celja je prispela na mesto nesreče v Tremarje šele potem, ko je bila deklica že prepeljana v Laško. Nesreča se je pripetila najbrže na ta način, da je nekdo med vožnjo, hoteč v Celju čim prej izstopiti, odpri z zunanje strani vagonovih vrat varnostno zaklopko. Ker pa so se vrata slabo zaprla, je Kraškova, ki Je bila s hrbtom naslonjena na vrata, odprla vrata in padla iz vlaka, ki vozi na dotičnem mestu s približno brzino 45 km na uro. Deklica je imela res pravo srečo v nesrečL Aretacija mladega roparja v krušni peči Klsovec. 7. oktobra. V »Jutru« smo poročali že pred dnevi o drznem roparskem napadu, Id ga Je izvršil 171etni mladi apaš Ciril Steban, doma iz našega kraja, na lOletnega šolarja Zvonka KorinSka iz Šmartna pri Litiji, ki Je šel pred dnevi k nekemu znancu v Colniše po denar. Po prizadevanju zagorskih orožnikov je bil mladi napadalec aretiran, nakar te ta oddali v litijske sodne zapore. Mladi nepridiprav, kl pa Je že star ma nec litijskih zaporov, je uporabil prvi trenutek, ki se mu Je nudil, ko je bil nenadzorovan, ter Je pobegnil iz zaporov. CirH je namreč precel suhljat fant, zato Je ušel kar skozi zaklenjena železna vrata, ki vodijo lz jetnišnice na hodnik pred pisarnam« Fant se je prevlekel med železnimi palicami, njegova gibčnost mu je omogočBa. da je prišel skozi rešetke na pisarniški hodnik. Tamkaj slučajno ni bilo nikogar. Po stopnicah je stekel nato do glavnih vrat, od tam pa ven. v — svobodo. O mladem begunu so bile obveščene vse orožniške stanice. Domnevali so. da bo ušel preko Vač ali pa Št Lamberta domov v Kisovec. Zagorski orožniki so si prizadevali, da bi ga iztaknili kje na ležišču ali kakor se reče temu v orožniškem jeziku: v »gnezdu«. Da bi zalotili kje mladega apaša čez dan v tukajšnji okolici, je bilo skoro neverjetno. Fant je namreč pravi »otrok narave«. Znana mu je v tukajšnjem okolišu vsaka stezica in vsak prehod preko skal. Za njegovo gibčnost pa govori dejstvo, da je nekoč celo ujel — v teku be-žečega zajca. Orožniki so ugotovili, da Je Ciril prenočeval v malem rudarskem naselju Skakav-niku nad Kisovcem in sicer kar v krušni peči. ki stoji na samem in služi vsem tamkajšnjim rudarskim ženam za krušno peko. Pred prejšnjo aretacijo je še nekoč močno prestrašil neko gospodinjo. Le-ta je hotela peči že na vse zgodai kruh in ie sunila z loparjem v odprtino. Odtam pa se je začulo strašno skovikanje in puhanje. »Prikazen bo. ali pa strašilo,« so ugotovile preplašene žene s Skakavnika, a kratko nato je planil med nje Ciril ves našem ljen in je glasno krohotaje izginil v hosto- V domnevi, da si je begun zopet izbral za svoje prenočišče krušno peč, so šli orožniki na zasledovanje. Davi ob 4. so prišli natihoma do peči. Ko je Iznajdljivi komandir patrulje g. Kurnik posvetil v odprtino, Je zagledal, da mole iz peči noge. »To je naiš Ciril!« sta ugotovila oba vesela zasledovalca, nakar sta ga prebudila in takoj uklenila. S prvim Jutranjim vlakom sta fanta pripeljala v Litijo ln ga oddala v varno celica Zdaj preiskujejo orožniki vse grehe, ki Jih je izvršil mladi izprijenec. Mladenič je že deloma priznal tatvino srebrnih avstrijskih kron, katere je potem na nepomembnih Izdatkih zaipravil. Deloma Je ž njimi plačal Izposoj ilo za kolo, s katerim si Je privoščil nekaj kratkih Izletov po zagorski Praznik narodnega delavstva ▼ Kranju Poaled na številne udeležence kongresa NSZ na tr»u pred občinsko hišo med; i 1 popravnimi govori Zupan kranjski Pire pozdravlja v zanos-nih besedah udeležence tapred občinske hiSe. Fantfle r narodnih nošah jezdijo na čelu povorke skozi mesto pred Narodni dom. kjer s« je vršil kongres. Kulturni Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Torek, 8.: Zaprto. Sreda, 9.: Faust. C. LJUBLJANSKA OPERA. Torek, 8.: Jonny svira. A. Sreda, 9.: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Torek, 8. ob 20.: Pohujšanje v dolini 5ent-florjanski. A. Otvoritev operne sezone 3 Mnogoobetajoč začetek: premijera Wein-bergerjeve vesele opere »Švanda dndak«. Zdi se, kakor da smo vse to že videli in slišali, tu malo, tam malo. In vendar je tako novo, tako živo, tako pristno, originalno, tako imenitno zabavno in posrečeno, da ni čuda, ako si je Švanda dudak, to poveličanje če-Skega muzikantstva, ki užene še hudiča, mahoma osvojil evropske odre. Tu ni nič prisiljenega, nič narejenega. Srečna mešanica je to realnosti in fantastičnosti, polna duhovitosti, muzikalmih in besednih dovtipov, zdravja, živosrebrnega dejanja. Za lepo zaokroženost je poskrbel M. Brod, za grotesko, emeh, za jedro cele vesele historije Miloš Kareš. Obema libretietoma je takorekoč izpod rok komponiral mladi Weinberger v -iJifei huina oDere »švando dudaka« j eni pregled potez! smelo in z veščo roko segajoč v netfz-crpen zaklad narodne muzike ki jo je kot nesmrtno češko glasbeno zlato za Smetanom, Dvofakom itd. iznova, sedaj z najmodernejšimi koimpozitorno-tehiiičnimi sredstvi zopet ovekovečil, kajti opera »Švanda dudak« bo živela vsaj muzifkalno kot živi »Prodana nevesta« in vse kar je ustvarjeno iz večne narodne pevske duše. Naša predstava kot otvoritvena predstava zasluži enodušno priznanje. Že danes smem reči, da si je naša opera pridobila nov lovorjev list. Vsi sodelujoči: Kovač (Babinsky), Janko (Švanda), vrag (Križaj), Dorotka (Poličeva), kraljica (Thier-ry-Kavčnikova), čarovnik (Rumpelj) drugi solisti, zbor, balet, orkester, seveda nad vse dirigent Polič, sijajni inscenator Vavpotič, režiiser Krivecki, krojaški atelje itd., itd. so pripomogli vsak po svojih največjih silah in zmožnostih k res izredno močnemu uspehu »Švanda dudaka«. Vse to naj bi znala oceniti in bo prav gotovo tudi visoko ocenila publika, ko bo delo podrobnejše spoznala, ko se bo vživela vanj, ko bo sploh prišla v gledališče. Naslovno partijo je pel g. Janko. Švanda Iz Strakovic je personifikacija češkega muzikantstva, naiven, vesel, zaljubljen fant, v operi slučajno mlad oženjenec, ki bi morebiti rad skočil tudi malo v stran, a to seveda taji tako, da ga zato celo hudič vzame, trmoglav (trda češka buča) ljubi bolj kot že- no (poslednja felja pred smrtjo) svojo dudo, svojo zemljo. G. Janko je sa to vlogo zelo pripraven tako po svoji živahni, smotreni igri, kot po svojem simpatičnem, slasti na liričnih mestih mehkem in sočnem glasu. 6a-binsky je tipični komunistični razbojnik, kakor jih ima vsak narod. Le hudič se mu smili potem, ko ga je obral za pol kraljestva in vse zaklade. Pomagati Seli revnemu Švandl in mu tudi pomaga iz vseh zagat. Rad pa bi Švandi izpeljal tudi mlado ženico, toda videč ljubezen Dorotkino in vztrajnost Švande, re-signira. Dober kvartač je, zato Ima smolo v ljubezni. Smel razbojnik, obkrade celo hudiča. Njegova vizitka je manšeta, i njo »i pridobi rešpekt tako pri najvišjem dvoru, kot v peklu. Uloga zahteva izvrstnega Igralca in tenorista nekako bufnega značaja. G. Kovač se je skušal z veliko vnemo poglobiti v nelahko nalogo ter jo je dovolj spretno rešil. Zlasti v peklu je bil kar odličen. Hudiča je kreiral g. Križaj. G. Križaja, ki se je po dolgih letih vrnil na domač oder, pri tej priliki iskreno pozdravljamo. Hudič češkega muzikantskega pekla je vesela karikatura dobrodušnega satana, ki ljubi muziko, ki je ponosen na svoj peklenski dvor in dom, ki je skoro tako dober kvartač, kot Baba'nsky, dasi živi od goljufije, kakor končno tudi Ba-binski. Sploh je to groteskna figura, ki spominja na kralja v »Zaljubljen v tni oranže« itd. G. Križaj je hudiča podal igralski in pevski odlično in ga bo v tej vlogi težko kdo prekosil. Dostojanstveni mag, g. Rumpelj, je svojo partijo dobro razumel in jo izvedel istotako v najboljši obliki Manjše moške vloga. kot krvnik, sodnik, hudičev famulua itd. M> bile v dobrih rokah. Dorotka, švandina žena, Je ttp povprefae mlade, zaljubljene, kapriclozne, ljubosumne ženice, ki pogumno zapusti dom, da pogleda za možem, boječ se, da bi ga od nje zamogla odvrniti druga, živahna je, energična, zna varovati svoje pravice, a vendar mehkega, dobrega srca, ki končno odpusti namišljena > stranska pota svojemu ljubljenemu možu. j Vloga Dorotke je izrazito operna, morda vloga mladostne operne subrete, kot je n. pr. Marinka v »Prodani nevesti«, Zerlrina v >Don Juanu«, Barbka v »Figarovi svatbi« itd. Ga. Poličeva je bila dovolj umerjena v svoji igri in se ji Dorotka v tem oziru odlično prilega. Glasovno je partijo izlahka izvajala, le nekako pevsko zadirčnost, neprestano grban-čenje čela in manj jasno izgovarjavo bi naj omilila. To bi bilo le v njen prid in njena Dorotka bo v vBakem oziru zadovoljila. Kraljica z ledenim srcem, ge. Thierry-Kavčni-kove je veličastna, impozantna. Komično tragiko magove žrtve je pogodila odlično. Brez dvoma je bila to najlepša figura cele opere in g. pevki tudi kot igralki vsa čast Zbor ima sila hvaležno, pevno vlogo in jo je na vseh mestih prav dobro izvedel. Istotako je bil balet zadovoljiv, zlasti v tragičnem plesu druge slike, menj ritmično pa siguren pri Fugi Scenerija je prekrasno delo prof. Vavpo-tiča, ki se je tu kar prekosil. Zaokrožena, prikupna v svoji priprostosti je prva in zadnja slika, bogata in veličastna druga, duhovita s svojim šafotom in gavrani tretja, pekel Ronon TEDNIK ZA VSE je ime zabavniku, čigar 1. številka Izide v soboto Dobite ga v vseh i: trafikah po :i 2 dinarja 2 okolici, druge pa je zapravil na »ringel-špilu«... ) Ciril bo seveda prišel zaradi svojih de-liktov in posebno še zaradi zadnjega roparskega napada pred ljubljansko sodišče. Sodelavce je okradel Škofja Loka, 7. oktobra. Ni teden dni tega, kar smo poročali o dogodkih med delavci novega mostu pri tovarni »Šešir« na Spodnjem trgu, ko se je hitro razširila po vsem mestu vest o drzni tatvini, ki jo je izvršil delavec Franc Vilfan, doma iz Dunaja v občini Selca. Ko so se delavci zjutraj odpravljali k delu na most, je Dalmatinec Pešut Jadre prestrašen opazil, da mu je zmanjkal ves njegov težko prisluženi prihranek v znesku 630 Din s suknjičem in srajco vred. Bridko se je mladi fant razjokal ob nepričakovani izgubi. Hip nato se je že oglasil pri svojem ležišču delavec Mihael Draksler iz Mavčič, ki mu tat prav tako ni prizanesel in ga obra] za več kosov obleke. O tatinskem tovarišu so si bili kmalu navzoči na Jasnem, ko so opazili, da je izginil in ubežal preko noči njihov kuhar. Vstajal je zaradi zajtrka običajno preje; to pot pa Je ugodno priliko skupne spalnice grdo izrabil in oškodoval sostanovalce za okroglih 1500 Din. Upati je, da pride z'.i-kovec kmalu pod ključ pravice. Smrt pod kolesi avtomobila Maribor, 7. oktobra, V nedeljo zvečer se je na državni cesti med HočamI in Framom pripetila težka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Neznan avtomobilist je od zadaj zavozil s polno brzino v 271etnega Ivana Perneka, ki je zaposlen pri lesni tvrdki Domicelj na Koroški cesti in 431etno vini-čarko Terezijo Vutolen, ki se je vračala domov v Fram. Avtomobil je oba pešca podrl na tla in odbrzel brezobzirno v noč. Sunek Je bil tako močan, da sta žrtvi obležali na cesti, dokler ju niso opazili potniki nekega avtomobila, ki je privozil v nasprotni smeri. Cim so viničarko naložili na nosilnico, je izdihnila. Dočim so težko ranjenega Perneka prepeljali v mariborsko bolnico, so truplo Vutolenove položili na oder v bolniški mrtvašnici Poškodbe Perneka so bile težke, da se je zavedel šele po 12 urah, toda le za malo časa, nakar je trdno zaspal. Zdravniki upajo, da bo ostal pri življenju, ker njegove rane navidezno niso smrtne. Za brezobzirnim avtomobili-stom poizvedujejo varnostne oblasti. Fopoiaoaia novo! Smeh! Nevidna velesila Reman&ifin« Hfabesem in bcuj mladega ncv-tmarla sa srce BnibUJeme deklice V glavnih vUagah prfliufaljemi koimik William Haines in drafesfai« lepotica Anita Page SeosadfoiMuha vetanapeta, Vorrrj&sa im velezaibavna vsebina JOb 4, Yt6, VsS. ta 9. url Tel 3134. ELITNI KINO MATICA Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti, želodčne motnje, zastaranje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčioe, če je izpidemo zjutraj in zvečer malo čašico. Zdravniki strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« voda celo pri dražljivem črevesu brez bolečin. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogeri-Jih in špecerijskih trgovinah. pa Je en sam groteskni dovtip, ki kaže g. vavpotiča kot duhovitega šaljivca. Vse skupine so bile vredne njegovega odličnega čopiča. Tudi krojaški atelje, svetlobni mojster itd. so delu pripomogli do lepega uspeha. Seveda v prvi vrsti g. dirigent Polič in njegov, žal, v lokih še vedno prešibak orkester Podčrtavam vedno iznova naprednost dirigenta in njegovo naj°višje pohvale vredno stremljenje za podajanje novih, slovanskih opernih del. Tako je tudi švanda pod njegovo taktirko bil kot prvi v Jugoslaviji na našem odru, dasi je bil komponiran komaj pred dvemi leti. Odlično je naštudiral vse delo, izdelal orkester, ki nudi izvajalcem radn svoje moderne tehnično-kompozitorne in instrumentalne kompliciranosti silno težava mesta v vseh detajlih ter postavil na naš oder Švando brez pridržka v vzorni formi. O nekaterih značilnostih te opere pa še kaj prihodnjič. E. A. Vantelov »Naš gospod župnik«. V nedeljo zvečer je uprizorila ljubljanska drama že drugo komedijo v tej 6ezoni, francosko veseloigro »Naš gospod župnik«. Vlogo župnika Igra z velikim uspehom g. Cesar, dalje nastopajo ga. Nablocka, gdč. Juvanova in gg. Lipah, Gregom, Jerman, Kralj. Publika je sprejela to veseloigro z enakim navdušenjem kot v vseh drugih gledališčih, kjer so jo doslej uprizoril. Protagonisti so bili po vsakem dejanju pozvani pred rampo in glavni igralci so prejeli v dar lepe šopke. V jutrišnji Številki objavimo obširnejše poročilo našega recenzenta. Domače vesti * Osebne vesti • pošte. Napredovali so: za Inž. 1-8 Rafael Eržen, pripravnik 1-9 pri oblastni pt. upravi; za pb. ur. II-4 Hin-Joo Fajdiga na Mariboru 2, Josip Cuček na Ljubljani 3 in Natalija Korošec roj. Kiigler na Mariboru 1, vsi pripravniki II-5; za fnanipulaata III-3: Ana Kokol v Apačah, Cilka Mežan na Bledu 1, Miroslava Klemenčič na LJubljani 1, Vladislava Mikuž pri obl. pt upravi, Stanislava Burič v Ca« kovcu, Mihaela Gačnik, Romana Peitler in Josipina Pistor na Mariboru 1. Kristina Mirtič na Mariboru 3, Karolina Knobl v Velikih Laščah, Marija Lovšin v Prevaljah, Klara Mekovec v Cakovcu In Hedvtka Ebber v Celju. — Premeščeni so: zvan. 3. skupine Matevž Lovrenčič Iz Metlike v Žalec; služ. 2. skupine Feliks Kos iz Žalca v Metliko in Franc Supančič z Maribora 2 na Maribor 1. — Odpuščena sta bila: pb. ur. III-3 Ivan Tratnik na Mariboru 1 in »luž. 2. skupine Franc Jerala v Cerknici. Poroka: zvan. 1. skupine Josio Jereb je vzel Elizabeto Svet. * Kongres profesorskega udruženja. V nedeljo je započel v Vel. Bečkereku XI. kongres profesorskega udruženja, kateremu prisostvuje 300 delegatov te vseh krajev naše države. Za predsednika kongresa je bil izvoljen na predlog predsednika udruženja g. Divača direktor gimnazije v Vel. Bečkereku g. Miloikovič. * Razmestitve v vojni momarfcL Po na-redbi vojnega ministrstva so dodeljeni v »hižbo: na torpedovki T7 poročtrk fregate Boris Vilfan, v pomorski vomi akadem:jl poročnik bojnega broda I. Mei^d Pire, v brodarski podoficirski šoli mornarsko tehnični kapetan I. Rudolf Kune. za pilota 1. eskadrile v 3. pomorski letalski komandi poročnik korvete Otmar Krepel, za pilota 2. eskadrile poročnika korveie Ladislav Kandare in Adalbert šoštaršič. za izvidnika 20. eskadrile poročnik fregate Fran Rozjak, za pilota 20. eskadrile poročnik korvete Joško Kvac, za starešino 4. razreda v pomorski letalski šoli poiočnik fregate Slavoljub Piki in za povejmka 21. letalske eskadrile poročnik boiaega broda 1. Anton Lenarčič. * Zbornica lekarnarjev zboruje od nedelje v Splitu ter razpravlja med drugimi važnimi organizacijskimi in stanovskimi zadevami tudi o novem lekarniškem zakb. nu. * Kongres Narodnega ženskega saveza je bil v nedeljo otvorjen v mestnem gledališču v Splitu v navzočnosti kakivi 300 de* legatk iz vse države in raznih predstav, nikov. Dvorana je bila nabito oolna. Pred pričetkom zborovanja so se delegatke zbrale na Narodnem trgu in ooložile venec na spominsko ploščo padlim Splitčanom. Nato so se podale še v Peristll in tu položile venec k spomeniku Gregorja Nin«, skega. Pri obeh poklonitvah je predsednica NŽS gospa Petkovičeva izDregovorila nekaj toplih besed. Ob otvoritvi kongres* v gledališču js predsednica predvsem pozdravila odliSie zastopnike in ves zbor, nakar je prof. Milena Atanackovičeva obširno poročala o delovanju NŽS, gospa Gavrilovičeva pa o blagajniškem stanju. Predsednica splitske ženske zadruge gospa Eleonora Tartaglia je nato v daljšem pozdravnem govoru tolmačila radost Splita, ki je po desetih letih ujedinjenia sprejel v svojo sredo vnete pobornice za ženske pravice. Po kratkih govorih zastopnic razni,i mest je kongres pozdravil v imenu splitske občine dr. Fran Bulič. Popoldne ob 15. se je zborovanje nadaljevalo in Je gospa Milena Petrovičeva podala lepo poročilo komisije za mir in arbitražo, gospa Milena Sirničeva o tisku, dr. Jelka Perši-deva o emigraciji in gospa dr. Ristov!-čeva o delovanju odbora za higijeno. Razvila se je živahna diskusija. Kongres bo danes zaključen. * Legitimacije državnih uradnikov za poiovifno vožnjo. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razglaša: Koncem tekočega leta poteče petletna doba onim legitimacijam za kupovanje polovičnih voznih kart za državne uradnike, upokojence in ujib rodbine, katere so bile izstavljene v letu 1925. Državni uradi se naprošajo, da pred-lože direkciji državnih železnic v Ljubljani čimpreje spiske za zamenjavo teh legitimacij sestavljene točno po členu 82 Navodil o izdajanju voznih ugodnosti (Ur. L 48 z dne 2. maja 1927); v njih naj navedejo številke starih še do 31. decembra 1929 veljavnih legitimacij in prilože po Din 10 za vsako legitimacijo. Izstavljene nove legitimacije se bodo razpošiljale v drugi polovici meseca decembra. Stare legitimacije brez slik je vrniti železniški direkciji po Novem letu y svrho uničenja. Legitimacijam, izdanim kasneje kot v letu 1925 pa podaljšujejo veljavnost pristojni državni uradi. * Zdravniška komisija v tovarni. Delavstvo vrvarne v Vrbasu se je že dolgo časa pritoževalo, da vodstvo zanemarja vse zdravstvene predpise in da je zlasti voda, ki jo delavci upotrebljavajo ne samo pri delu temveč tudi pri umivanju, skrajno nesnažna in da ni tovarna namestila dosedaj še nobenih čistilnih aparatov. S temi pritožbami se je doseglo, da so oblastva odredila zdravniško komisijo, ki je po temeljiti preiskavi našla še več nedostatkov, kakor so jih navajale pritožbe. * Primorci, Jugosloveni. Izšla Je 15. Številka »Primorskega Glasa«, bi je tokrat izredno bogata na dopisih iz raznih krajev s onstran meje. Zanimivi so tudi članki in zlasti poročilo o nameravanih »dnevih primorske kulture«, ki bi se imeli vršiti dne 5. in 8. t. m. List je na prodaj po vseh večjih trafikah v Ljubljani, Mariboru in Celju. Nove naročnike sprejema založba »Jug« v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7/II. * Na naša Jadranska letovišča so naperili nekateri listi neke sosednje države 'hude napade, češ da vlada tam draginja in da se slabo ravna s tujci. Vse te napade pa najboljše zavračajo laskava priznanja zdravnikov Iz Nemčije. Češkoslovaške in Madžarske ter številnih drugih večjih izletniških skupin, ki so se vse izvrstno počutile v naših jadranskih letoviščih. Posebno laskavo pohvalo ln zahvalo so poslali nemški zdravniki ravnatelju Zdravniškega hotela Imperiai potom ljubljanskega Putnika. * Filhai monična družba v Ljubljani ]e razpisala dne 12. aprila t. 1. nagrado v znesku od 5000 Din (pettisoč Din) za najboljšo, originalno. Se ne izvajano instrumentalno skladbo pod sledečimi pogoji: 1. skladba mora biti pisana za večji, najmanj pa za godalni orkester; oblika: poljubna; trajanje skladbe: od 15—20 minut; 2. pravico do udeležbe na tem razpisu imajo slovenski skladatelji; 3. s tujo roko in črnilom pisano partituro brez navedbe avtorja je oddati najkasneje do 1. novembra L 1. tajniku podpisane družbe. Skupno s partituro je oddati tudi zapečateno kuverto, na kateri ima biti napisan naslov vložene skladbe, v kuverto samo pa je vložiti list z navedbo imena skladbe ter polnega naslova skladatelja; 4 pravica prvega izdajanja je pridržana podpisani družbi. Filharmonična družba v Ljubljani. * Nagrajene fotografije. Na razstavi, ki jo je v beograjski univerzi priredil Foto* giafski klub, Je žirija priznala zlato kolaj-no našemu odličnemu fotografskemu ama«, terju g. Franu Krašovcu, čigar fotografske umetnine so dobro znane tudi vsem številnim naročnikom revije »Življenje ln svet«, in sicer za najboljši peisaž »Klasje«. Obenem Je g. Krašovec prejel tudi I. nagrado tvrdke »Agfa« za sliko »V snegu« in Je z njim vred bil nagrajen tudi gospod Maks Gliha iz Ljubljane za sliko »Na ljubljanskem Barju«. * Povratek ameriških izletnikov. Jutri 9. L m. se bo vkrcala v Le Havre na br-zoparnik »Ile de France« večja skupina za. vednih ameriških Slovencev, ki so se v soboto zvečer odpeljali iz LJubljane. Pred pisarno Francoske linije v Kolodvorski ulici 35 so se dali skupno fotografirali. Srečno pot in na ponovno svidenje I — V nedeljo 6. t m. Je zopet prispela v LJubljano manjša skupina ameriških Slovencev. Fran. coski brzoparnik »Ile de France« jih je pripeljal iz Newyorka v Le Havre, odkoder so z brzovlakom nadaljevali potovanje. Pozdravljeni na domači zemlji! Kino »lOEAt1 Morska zvezda Globoko pretresljiv« drama iz morskega žiV5eo§a .Ob 4., H6„ HS. ki 9. ari. ODOL ©BflnroFiaiKS! či sti I na-os vež u joča-šted I ii va * Smrt slovenskega duhovnika v julijski Krajini. V bolnici v Vidmu je preminul g. Pavle Jelovčan, kurat na Livku ob meji beneške Slovenije. Pokojnik Je bil roien v Poljanski dolini. Leta 111. ie maturiral v Kranju in vstopil v goriško bogoslovnico. Služboval Je v Podbrdu in na Livku. Umrl je star komaj 41 let Uvčani so ljubili svojega dobrega pastirja, zato so prepeljali njegovo truplo na Livek, da bo med njimi počival nepozabni kurat Jelovčan. Pogreba se je udeležil tudi monsignor Tripko iz Vidma. * Nepošten gostilničar. V Novem Sadu so zaprli gostilničarja in najemnika oficirskega doma. Ta gostilničar je od nekega mesarja prejemal velike količine mesa in je vse pustil na dolgu za dobo 6 mesecev. Dolgove Je delal tudi pri raznih drugih liferantih in se je skušal zmazati celo na ta način, da je ponarejeva! račune. Od stalnih gostov in od uprave pa je pri tem redno prejemal vsa plačila. Državno pravd-ništvo ga bo obtožilo zaradi goljufije. * Vlom v Čermošnjlcah. Te dni so se zadržavali v okolici Cermošnjic na Dolenjskem neznani lopovi, ki so izvršili več tatvin, potem pa vlomili v nočnih urah v trgovine Franca Pečaverja, Ivana Schauer-ja ter Kristine Schauerjeve. Pri Schauerja ni bilo plena, ker je bilo Izložbeno okno močno zaprto, največ škode Pg so zlikovcl prizadeli trgovki Kristini Schauerjevi, kateri so odnesli več steklenic žganja. Pobrali so več špecerijskega blaga, obenem pa se oskrbeli z žganjem. Iste noči so se podali tudi v sosednjo Srednjo vas, kjer so vdrli v hišo Ivane Smuk. Ukradli so Ji mnogo obleke in perila, več parov čevljev ter nekaj malega gotovine. Neznani uzrno-viči, morebiti so bili tudi cigani, so se pozneje umaknili v smeri proti Cernomlju, kjer so tudi obiskali nekaj hiš. * Obleke kemično čisti, barva, plislra ln lika tovarna Jos. Reich. ITO — zobna pasta najboljša I * Himen. Poročila sta se g. inž. R. Ga-berščik in gdč. Anica Skala. Čestitamo. 12359 * »Klub ljubiteljev ptlčarlev« bo priredil 13. t. m. v Ptuju poljsko tekmo ptičarjev. K tej tekmi je pripuščen vsak čistokrvni ptičar brez ozira na starost. Zbirališče 13. t. m. ob 7 pri Dravskem mostu v Ptuju. Na predvečer tekme bo sestanek v hotelu Osterberger ob 20. Ker ie Klub ljubiteljev Ptičarjev za to tekmo določil lepa darila, vabimo člane in lovce, da se orireditve v čim večjem številu udeleže. Prijave je po. slati klubu ljubiteljev ptičarjev v Ljubljani. 1248 aEN HLIR britvica te erebr-jekla. 5 Preprodajalci na} se obrnejo na: Gustav Hus&er & sto. Wieo VII., Richtergass« 1» Usnjene rokavice podložene par samo Din 85*— J. Hofler, Miklošičeva 14 Iz Ljnbljane u— Poziv ljubljanskim pevcem! Jutri, 9. t. m. pop. ob 17.15 se bodo pripeljali v Ljubljano člani sokolskega pevskega zbora iz Moravske Ostrave, ki bodo kon-certirali še isti večer ob 20. v Filharmo-nični dvorani. Glasbena Matica kot ta-časni zastopnik ljubljanskih pevskih zborov vljudno vabi in prosi vse člane ljubljanskih pevskih zborov, da pridejo ob 17. na glavni kolodvor k sprejemu ter da v mnogobrojnem številu posetijo večerni koncert, prvi nastop slovanskin pevcev z najskrajnejšega severnega kota češkoslovaške zemlje v Ljubljani, pod vodstvom dirigenta skladatelja F. M. Hradila. Program je pestro izbran iz starejše in najnovejše češke zborovske literature. Opozarjamo na krasen zbor Križkovskega Utopljenka, na izredno efekten, težek Ja-načkov zbor Sedemdesettisoč. ki opeva boje češkoslovaških legijonarjev in na prelepo moravsko in slovaško narodno pesem, v katero je vpletena tudi naša Miška. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. u— češkoslovenskl Obec v Lublanl. Upozornujeme na koncert Sokolskčho p6-veckčho sboru z Moravske Ostravy, kte-rf se kond ve stFedu, dne 9. t m. o osmč hodine ve dvorane »Filharmonije« a dopo-ručujeme učast co najvetši. u— Dramski tečaj ZKD ima pouk od današnjega dne dalje v prostorih tajništva v Kazini, IL nadstropje levo. Udeleženci I. letnika naj pridejo točno ob 7., oni IT. letnika pa ob pol 21. Vsakdo mora do danes poravnati vse pristojbine za mesec oktober. Vpisnina Din 10, učnina za vsak letnik 30 Din mesečno za osebo: za one, ki žele posečati oba letnika, skupno pa 50 Din na mesec. Danes Je zadnji dan za sprejem novincev. Kdor misli torej na izobrazbo v gledališki umetnosti, naj danes pride k vaji in se vpiše. u— Esperanto. Otvoritev tečaja za začetnike danes ob 19.30 v šentjakobski šoli. Kdor se želi v štirih mesecih naučiti važnega mednarodnega jezika, nai se javi ob navedeni uri v šoli v 2. nadstr. Učnina mesečno 15 Din, za dijake 10 Din. u— Iz Narodnega gledališča. Tudi v letošnji operni repertoar Je sprejeta Kfene-kova moderna opera Jonny svira«, ki je še vedno stalno na repertoarju velikih gledališč. V tej operi nastopi prvikrat kot član našega opernega ansambla operni tenorist Božo Vičar, član zagrebške opere, ki bo letos sodeloval pri najmanj dvajsetih večerih tudi v naši operi. G. Vičar je znan naši publiki iz nekaterih Verdijevih operi. Ima lep liričen tenor in zelo živahno, prikupno igro. Ostale vloge poJo gdčna Majdičeva, ga. Poličeva, naslovno vlogo zamorca Jonnyja g. Janko, dalje gg. Rum-pelj, Grba, Mohorič, Jarc, Rus. Simončič in Sekula. Dirigira kapelnik Neffat, režira ravnatelj Polič. Predstava bo za red A. u— Predavanje o spolnih boleznih. Na samaritanskem tečaju Rdečega križa, ki se bo vršil danes 8. t. m. ob 7. zvečer v veliki dvorani CHJZD na Miklošičevi cesti št 20, bo predaval g. dr. Jakša o spolnih boleznih. Opozarjamo na to važno predavanje. u— Prvi družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v LJubljani se bo vršil v sredo 9 t. m. v prostoru restavracije »Zvezda« ob pol 21. Na redu bo predavanje g. dr. Blaža Svetela, profesorja na Trgovski akademiji o aktualnem predmetu: Napoleon in Slovenija. Po predavanju petje društvenega zbora in godbene točke. Vstop je brezplačen in so gostje dobro, došli. Družabni večeri Merkurjevi prineso ponosno vrsto zanimivih predavanj naših odličnih mož. Postanejo naj zbirališče osobito naših trgovskih in obrtniških krogov. Združena bo izobrazba z razvedrilom. u— Plesne vaJe maturantov se bodo vršile tudi letos vsako sredo v veliki dvorani Kazine od pol 20. do 23. Otvoritvena vaja bo jutri. Pričetek točen. Dame, ki morda pomotoma niso prejele vabil, naj blagovolijo nemudoma reklamirati. u— Sokolska župa Ljubljana. Sklicujoč se na zadnjo župno okrožnico, pozivamo ponovno vse članstvo društev naše žups, predvsem Ljubljane m okolice, da se udeleži v čim večjem številu koncerta češkega sokolskega zbora iz Moravske Ostrave v Filharmonični dvorani v Ljubljani v sredo 9. t. m. ob 20. uri. Istočasno pozivamo članstvo da se udeleži sprejema na kolodvoru v civilu z znakom v sre- so najlažjo poit, po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. Zato obvarujejo deco nalezljivih bolemi v vratu io grlu okusne ANACOT-PAS-TILE dr. Waodera. — Dobivajo se v vseh lekarnah. Ctrvafte se preparatov, ki zadnje čase taiAtirado ANACOT-PASTILE! Razpošiljalnlca »Unlversal«, družba z o. z., bo počenši dne 9. t. m. im nadalje vsako sredo in soboto prodajala ostanke in blago ne dvignjenih postnih paketov, kot mamifakturo, čevlje, galanterijo, pletenine itd. po znatno znižanih cenah. Prodaja se bo vršila v paketnem oddelku tvrdke »UfliversaJ«, Ljubljana, Krekov trg št. 10, prvo nadstropje. 12335 Poslušat] zamorete na vsakem radio-sprejemalcu in na različne cevi, toda pristen muzikaličnl užitek vam nudijo samo TUNGSRAM BARIJEVE CEVI. do 9. t m. ob 17.19. Dolžnost naša Je, da posvetimo našim češkim bratom vso Pa-žnio tako pri sprejemu, kakor tudi pri koncertu. ki je prvi te vrste v Liubljani. — Zdravo! — Župno starešinstvo. u— Obrtnike v LJubljani opozarja Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani, da se vrše vsako sredo občezanimiva predavanja, ki jih prireja Trgovsko društvo »Merkur« \ okviru »Trgovske in obrtniške ljudske univerze«. Vabimo vse obrtnike, da se v častnem številu udeleže teh predavanj. Prvo predavanje bo jutri ob 20. v restavraciji »Zvezda«. u— Smrtna kosa. Po daljšem trpljenju Je umrl g. Franc šramel. uradnik tvrdke Schneider in Verovšek. K večnemu počitku ga polože Jutri ob 15.30 n#a pokopališču pri Sv. Križu. Blag mu spomin, rodbini iskreno sožalje. u— Vode padajo. Struga Save je skor<» popolnoma prazna in po njej se vije le ozek vodni pas. Ponekod, kjer prevažajo ljudi z brodovi, so zaradi nizkega stanja vode v zadregah. Močno le nadla tudi Ljubljanica. Njeni pritoki, Gradaščica, Glinščica in ostali potoki v ljubljanski okolici so skoro popolnoma usahnili in so ženske skoro v zadregah pri pranju perila. Ce ne bo kmalu izdatnega dežit. se bodo nekateri studenci pa tudi potočki popolnoma izsušili. u— Izgubljen suknjič. V nedeHo dopoldne je bil na potu od Golovca na Orle Izgubljen modrikastosiv suknjič športne obleke, ki je lastniku padel izza nahrbtnika. V suknjiču sta bila dva robca, češki koledar z beležkami in etui z naočniki. Gospod z dečkom, ki sta ob poti pobirala kostanj, bo nemara vedel, kdo ie suknjič našel. Pošteni najditelj naj suknjič proti nagradi izroči upravi našega lista. u— Orodje je hotel odnestL Stolarski mojster France Sever, stanujoč na Cesti dveh cesarjev, je opazil predvčerajšnjim ponoči, kako je smuknila skozi okno njegove delavnice temna senca. Ko je mojster stopil v delavnico, je opazil kup orodja: žag. svedrov, pil in rezilnikov; vse stvari pripravljene, da iih storilec odnese. To mu je zaenkrat, zaradi čuječnosti mojstra spodletelo. Sever se je odločil, da bo okna zamrežil in se tako zavaroval pred drznimi tatovi. u— Kolesa še vedno kradejo. Železniški uradnik Viktor Vodišek je prijavil, da mu je nekdo ukradel zeleno pleska no dirkalno kolo, vredno 2000 Din, :zo-'d kavarne Ev repe. Drugo kolo. črno pleskano s tovarniško številko 147.4293, je bilo ukradeno iz Sokolove gostilne Pred Škofijo Alojziju Jcsihu. Iz Celja e— Umrli so v celjski javni bolnici: v soboto 5. t. m. 4 in polletni Milko JeTŠe, sin učitelja iz Laškega, in 55-Ietna Julijana Cretnik. kuharica iz Vrbja pri Žalcu, v nedeljo 6. t m. pa enoletna Marija Weiss iz Sp. Kraš pri Kokarju vsled škrlatinke. e— Nesrečen padec s kolesa. 18-letni delavec Anton Golob iz Gaberja je padel na krmilo kolesa tako nesrečno, da si Je preklal na desni strani spodnjo in zgornjo ustnico, obenem pa je zadobi! tudi na drugih mestih glave lažje poškodbe. e— Sodi so ga poškodovali. Pri celjski zalogi piva pivovarne »Union« Je zaposlen tudi 40-Ietni voznik Franc Leskovšek. V nedeljo popoldne je odpeljal oo naročilu z vozom več sodčkov ln zabojev piva v Št. Peter v Savinjski dolini. Tamkaj mu Je pred neko gostilno zdrknilo več nepravilno naloženih sodov z voza na desno nogo ter mu jo poškodovali tako. da je moral v bolnico. e— V spanju Je padel z voza. 68-Ietni hlapec Simon Kerklanko, uslužben pri Fra-nju Kalanu, trgovcu s kurivom v Aškerčevi ulici 10, si je poiskal ležišče v senu na visokem vozu. V spanju je stari voznik, ki ga pozna skoro celo mesto, padel z voza in obležal nezavesten na tleh. Okrog pol 4. zjutraj so ga našli ostali hlapci nezavestnega in ga nemudoma odpremili v javno bolnico. Zdravniki so ugotovili, da si je starček pretresel možgane. Siromak se tudi še včeraj ni prebudil iz nezavesti in je njegovo stanje skoro brezupno. e— Žrtev kola ln noža. V Celje so v nedeljo pripeljali 24-letnega Konrada Než-maha, delavca v Marchettijevem kamnolomu pri Slatini. Pri Sv. Florijanu nad Slatino so ga napadli domači fantje in ga krepko obdelali z noži in s krepelci. Než-mah ima težke poškodbe na glavi, na hrbtu pa dve globoki rani, prizadeiani z nožem. Nežmah se zdravi v celiski bolnici. e— Tatvine. Mizarskemu pomočniku Karlu Zupaneku iz Šmartna v Rožni dolini je neznan tat ukradel iz spodnjih lokalov ob Vodnikovi cesti s kolesa 120 Din vredno svetiljko. — Učencu 4. razreda državne deške meščanske šole v Celju, Stanku Klemencu iz Spodnje Hudinje. je ukradel neznan tat s šolskega hodnika v soboto dopoldne temnordečkast klobuk, vreden 100 Din. 1 STRANKE, ki so imele blago za obleke pri meni, naj se zglasijo čim prej, da se škoda vsled vloma ugotovi in nadomesti. — Jakob Kovač, krojaški mojster, Celje, Razlagova ulica 6. 12.306 h Maribora a— Zopet izprememba uradnih ur pri so. dlšču v Mariboru. Pri okrožnem in okrajnem sodišču v Mariboru se uvedejo z 10. oktobrom zopet prejšnje nedeFene uradne ure, in sicer od 7.30 do 14. Vložišče je odprto od 8. do 13. a— Prihod čeških Sokolov-pevcev v Maribor. Češki Sokoli-pevci iz Moravske Ostrave, ki bodo priredili v našem mestu koncert, se pripeljejo v Maribor danes. 8. t m. z brzovlakom ob 13.53. Ker ie dostop na peron prost, pozivamo vse prijatelje Cehov in še posebej Sokolov, da se udeleže sprejema odličnih bratskih gostov v čim večiem številu. Kino Ljubljanski dvor _Telefon 2730_ Premijera! »Podzemski svet' Krinmnalnd Mm iz nižan žrvjEendB-EveHn Brent! J. ▼. Sternberg Ob 4, Ji7„ %e. ia 9. uri. a— »Živela Jugoslavija« s tem klicem se je v soboto zvečer poslavljal iz Maribora nov transport delavcev, namenjenih za Francijo. Bilo jih je okrog 300 — sami mladi ljudje, Slovenci in Hrvati. Dirigirala jih je zagrebška borza dela. Kakor čujemo, js to za letos zadnji transport naših delovnih moči v inozemstvu. a— Železniškim upokojencem, vdovam in sirotam z rdečim] železniškimi legitimacijami na znanje. Zaradi podaljšanja legitimacij za leto 1930. naj se zgorai imenovani, ki stanujejo v okolišu postaje Maribor kor. kol. zglasijo najpozneje do 12. oktobra na postaji. Razen legitimacije naj prineso tudi zadnji odrezek prejemanja pokojnine in pa na četrt pole papirja napisano lastnoročno podpisano izjavo: »■Podpisani (a) izjavljam, da nimam (ne jaz ne moja žena) nobene bodisi protokolirane, bodisi neprotokolirane trgovine ali obrti« a— Na dan 9. obletnice koroškega plebiscita v četrtek 10. t. m. bosta priredila podružnica Jugoslovenske Matice in Klub koroških Slovencev v Mariboru stiominski večer v prostorih gostilne Kosič v Vetrinjsk! ulici. Na sporedu bodo govori, oetie in godba. Začetek ob 20. Vabimo ljubitelje Koroške, da se udeležijo naše prireditve. Dosedaj smo se vsako leto spominjali žalostnega dogodka, tako na-j bo to tudi za napTej, da pokažemo, da smo še vedno istrn misli in da nismo pozabili naših rojakov onstran mej. a— Iz gledališča. Danes 8. t. m. bo reprl- za Cankarjeve farse »Pohujšanje v dolini šentflorijanski«, ki je pri premijeri dosegla izredno močan uspeh — Uprava gledališča (e prejela še naslednje čestitke: nestor slov. igralcev Danilo, Dragoljub Goršič. član Nar. gledališča v Beogradu. Betetto za ljubljansko Udruženje igralcev, mestni odbor Osl-jek, in centralna uprava glumaca v Beogradu. a— Smrtna kosa. V Mariboru je umrla v nedeljo gospa Franja Mislej roj. Bizjak. Pogreb bo danes, ob 17. uri iz Tomšičevega drevoreda na pobreško pokopališče. V Studencih pri Mariboru je umrla včeraj soproga uradnika drž. železnic, gospa Marija Klun roj. Castelazzi. Pogreb bo v sredo, 9 t. m. ob 17. uri tz mrtvašnice v Studenci1.!. — V Sv. Juriju ob Pesnici je umrl v nedeljo posestnik g. Josip Trčelj. Dosegel je starost 65 let Pogreb bo danes ob 15. iz hišs žalosti v Sv. Juriju št. 13 na domače pokopališče. Blag jim spomin, žaluiočim naše Iskreno sožalje! a— Specljallst za ženske bolezni In porodništvo g. dr. Benjamin Ipavic. Maribor, Gosposka ulica 46. zopet redno ordinira. a— Zopet nezgoda motociklista v Dravski dolini. Včeraj zjutraj po 6. ie bila obveščena mariborska rešilna Dostaja, da se je blizu Fale pripetila nekemu motociklistu težka nezgoda. Rešilno osobje le takoj odšlo na kraj nesreče. V falskj elektrarni je ležal 27 letni lesni trgovec Anton Boehnj iz Marenberga. Z motornim kolesom «e j a vozil v smeri proti Mariboru s krojačem Namestnikom. Zaradi kotanj na cesti, ki ju v mraku ni opazil, se ie prevrnil. Boehm se je občutno poškodoval in si pretresel možgane, dočim je n;egov soremljevalec po naključju ostal nepoškodovan. Mariborski rešilni avtomobil je ponesrečenca odpeljal v slovenjgraško bolnico. Njegovo stanje je kljub težkim poškodbam zadovoljivo. Motorno kolo se je popolnoma pokva- rilo. Iz Trbovelj t— Obrtna nadaljevalna šola. Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo bo za vajence in vajenke v nedeljo 13. t. m. od 9. do 12. na deški osnovni šoli na Vodi. t— Za »Trgatev grozdja« športnega kluba Trbovlje vlada veliko zanimanje. Udeležba utegne biti pTav dobra. Pokažimo mladim športnikom, da upoštevamo njih stremljenje za povzdigo športa in udeležimo se danes vsi njih trgatve. Iz Hrastnika h— Avtopromet. Avtopodjetnik g. Her-cog dobi v kratkem nov 20 sedežni avtobus, kaT vsi pozdravljamo. V ta namen je že s 1. oktobrom znižal cene avtovožnjam po hrastniški dolini, in sicer st. ie avto-busvožnja odslej do kemične tovarne 3 dinarje, do Narodnega doma 4 Din in do zadnje postaje — gostiln^ Plaznik 6 Din. h— Osebne vesti s postaje. Premeščen je bil žel. uradnik g. Marcel Jenčič ml. iz Hrastnika na Tezno wri Mariboru. Simpatičnemu uradniku želimo mnogo sreče in zadovoljstva na novem službenem mestu, kamor je prišel po lastni želji. Njegovo mesto v Hrastniku je pa zasedel g. Mihaj-lovič iz Vuzenice. Iz Laškega 1— Smrt. Obitelj učitelja g. Jeršeta ja doletela težka nesreča. Umrl ji je 5 letni sinček Milko v bolnici v Celju na davici Težko prizadeti rodbini naše is':reno sožalje. 1— Nase kopališče. Porcv.la v »Jutru« in »Slov. Narodu« o nameravani prodaji naših toplic, so izzvala veliko razburjenje med našim občinstvom. Vršile so se v nedeljo že razne seje, ki so pretresale stvar in razmotrivale, kako preprečiti to, za Laško pogubno kunčijo. Spre se j* tudi misel, nf' bi občina prodala OUZS svoje zemljišče na levem bregu Sav. e nasproti toplicam, kjer bi bilo krasno stavbišče za prijazno in solnčno okrevališče in kjer se izlivr -osto v Savinjo močan termalni vrelec. OUZD bi gotovo boije storil, če si zgradi tukaj novo konališče, kakor pa javnosti iztrgati staroznano zdravilišče. Žepni tat v vlaka Ljubljana, 7. oktobra. Vlake od Zagorja do Ljubljane in nato T smeri proti Rakeku spremlja že nekaj Časa predrzen žapar, ki se ume tako spretno skrivati, da ga ne more dobiti v Dest ne naša in ne zagrebška policija. Tat, ki je obral že nešteto žrtev za razne dragocenosti, je Slovenec in še mlad mož. Je izredno Dodjeten in uren žepar, uri tem pa tako oreviden, da prihaja v železniške vo-tove vedno v drugačni obleki, do potrebi Oa spremenil tudi obraz. Za to uporablja razne trike in se poslužuje vseh mogočih kozmetičnih sredstev, šmink, škarij in britve. Na spretnega uzmoviča je bilo opozorjenih že več najboljših zagrebških in ljubljanskih detektivov, ki jim je pa Iodov doslej še vedno odnesel pete. dasiravno se je nekajkrat nahajal v prav hudih škripcih. To ga Je tudi nekoliko ostrašilo, da par dni ni več tako podvzeten, kakor je bil sicer. — Podoba je, da se je za nekaj časa umaknil v »privatno življenje« in da živi od uspehov orejšnjega delovanja, če ni na preži za tatinskimi Drili-kami kje v mestu bodisi v Ljubljani, Zagrebu ali pa na deželi, kjer obiskuje razne sejme, iščoč priložnosti za svoje eksperimente. Pred Dar dnevi se Je vozil lz Rajhen-burga v Ljubljano v posebnem vagonu spremljevalec Derutnine Pavel Badinka. Nenadoma so se odprla vrata in mlad človek je milo Doprosil Badinko, če se sme peljati v njegovi družbi do Ljubljane, kjer da ima opravka. Badinki, ki mu je bilo sasemu potovanje dolgočasno, se neznanec ni zdel prav nič sumljiv, zato mu je rade volje dovolil, da spleza v vagon. Med njim in neznancem, starim kakih 28 let in čedno oblečenim, se je kmalu razvil živahen pogovor. Neznanec mu ie pripovedoval fantastične zgodbe o svojem življenju, da išče dela, ki ga bo morda dobil v Ljubljani in o življenju v Zagrebu. Skratka, možakarja sta se skoro SDOprijateljila. Neznanec je slednjič izjavil, da je doma iz ljubljanske okolice in da ima do doma le kakih 5 km iz mesta. Malo Dred Ljubljano je črni potnik izročil Badinki večji zavoj, v katerem so pozneje našli dve okrašeni voščeni sveči, dva večja in dva manjša cerkvena prta in nekaj drugih cerkvenih predmetov. Zavoj je bil ovit v kos paDirja beograjskega dnevnika »Politika«. Neznanec se je na kolodvoru v Ljubljani od Badinke Doslovil, češ da skoči Ie na Di-vo v restavracijo, in naročil, naj pazi na zavitek. Vlak pa je ie! že odhajati, a tujca že ni bilo na izoregled. Ko je vozil vlak že proti Brezovici, pa je Badinka ves prestrašen in nemalo razočaran ugotovil, da je okradem. Neznanec mu je odnesel listnico z večjo vsoto gotovine, duDlikat tovornega lista in potni list. Okradenec je zamogel Drijaviti svoj nesrečni doživljaj šele ^a obmejnem komi-sarijatu na Rakeku. Drznega lopova so pria čeli zasledovati, vendar se mož, kakor rečeno, doslej še vedno spretno skriva. da dobi tudi kolodvor luč, ki bo odgovarjala sedanji dobi. Merodajni faktorji, predvsem direkcija državnih železnic, naše Olepševalno in tujsko prometno društvo ter mestna občina, zganite se in preskrbite našemu kolodvoru moderno električno luči Šport Nedeljski športni drobiž V nedeljo smo imeli v Sloveniji dve der- | letino položaj bistveno spremenil. by tekmi, in sicer v Ljubljani Ilirije : Primorje, v Mariboru pa L SSK Maribor : Rapid. V obeh mestih sta bila prvaka poražena. Ilirija je izvojevala zmago nad Primorjem z 2 : 1 (1 : 0) Zastreljala je eno enajstmetrovko. Prvi gol Ilirije je bil avtogol primorjanskega branilca Hassla, ki je bil sicer eden najboljših igračev na polju. — V Mariboru je I. SSK Maribor pod>-legel Rapidu s 3 : 2 (1 : 2). Maribor je za-streljal eno enajstmetrovko, dočim si je Rapid priboril zmago baš z enajstmetrovko. — Rezerva Primorja je bila srečnejša nego prvo moštvo. Proti pričakovanju je porazila s 4 : 3 (2 : 1) rezervo Ilirije, v kateri so igrali stari »kanom« kot Unter-reiter. Pleš, Venko, Bertoncelj, Žitnik in Kreč. Ljubljanski II. razred je absolviral dv(zem-stvu. v kateri so računane de" ze po pred-w.ir>lh prritetah in postavke saldo raznih računov, ki vsebuje trajne diference deviz, računanih v kovinski podlagi po predvojnih paritetah (v milijonih Diuj. 90. jun. 30. sept. terjatve v inozemstvu po predvojni parit 177.8 281.7+103-9 saldo razn. rač. 375.3 999 64-624 3 vrednost dev. rezerv 5531 1281.3+728.2 Tekom treh mesecev so se torej devizne rezerve povečale od 553 na 1281 milijonov Din. Pri tem pa se je obtok bankovcev istočasno dvignil le od 5196 na 5695 milijonov Din, kar je pripisati povečanju žirovnih vlog pri Narodni banki. Virtuelni obtok plačilnih sredstev to je bankovcev in žirovnih vlog pa se je povečal za 817 milijonov Din, od 5828 na 6645 milijonov Din, kakor sledi (v milijonih Din): 30. jun. 30. sept. obtok bankovcev 5196 5695+499 žirovne vloge države ' 103 124+ 21 žirovne vloge privatne 529 -826+297 5828 6645+817 Povečanju virtuelnega obtoka plačilnih sredstev v višini 817 milijonov Din odgovar- Med r prednostmi ena V0 |i K K° s i ->-1 -i ,7—TT) -vr. i v > s > I > s > in vendar najčistejše, najžlahtnefSe jedrnato milo. — Zraven tega priročno in tako izdatno, da je za rabo res najcenejše man 2, Janša in Uranič. V predtekmi je ja povečanje deviznih rezerv od 728 milijo-zmagalo prvo moštvo iz Škofje Loke nad nov Din in povečanje meničnega ter lom- /i0.m«inn vaiooirn « /C . 1 ' I '-,1,—___1 ___• I Koi>/inn/rn tvahKAI !. n J AA _ I"\-_ domačo rezervo s 6 : 1. Tekmama je prisostvovalo nad 400 oseb. Od zunanjih tekem treba omeniti naslednje: Budimpešta: Madžarska : Avstrija 2 : 1 (1 : 0), Madžarska II Avstrija II 3 : 1 (1 : 1). Dunaj: Dunaj : Berlin 3 : 1 (2 : 1). Gradec: Poljska (amaterji) : Avstrija (ama terji) 3 : 1 (1 : 0). Praga: Češkoslovaška : Švica 5 : 0 (3 : 0). Pariz: Wacker (Dunaj) Stade Francaise 0 : 0. V Tokiju se je vršil lahkoatletski miting Nemčija - Japonska. Zmagali so Nemci z 79.5 - 71.5. Ilirija je z internim plavalnim klubskim mitingom zaključila letošnjo plavalno sezono Iz Kranja t— Neprilike včerajšnjega sejma. Ponedeljkov sejem, prvi v oktobru, je bil izredno dobro obiskan. Došlo je mnogo okoliškega prebivalstva. Orožništvu sta bila javljena dva primera izgube denarja. Neka posestnica je izgubila na živinskem trgu okrog 2500 Din, druga pa okrog 500 Din. Slednja je svoj znesek dobila nazaj. Tretji posestnici je nekdo izmaknil okrog 750 Din. r— Izvolitev kandidatk za miss Kranj. Prvi boj za izvolitev najlepše Kranjice je končan. To je bilo i veselja i razočaranja. Oddanih je bilo nad 400 glasov. V ožji krog kandidatk so bile izvoljene gospodične: Viki Andrašičeva z devizo »Gasilska kumica«, Stoja Crobathova. Albinca Jaz-bečeva, Zundrova, Sanda Pirčeva, Božena Roosova, Ivanka Vidičeva. Jesenski wee-kend, na katerem so bile izvršene volitve, je bila uspela prireditev in redkovidena uvertura v letošnjo plesno sezono. V nedeljo dopoldne je prišel v Kranj filmski operater g. Badjura iz Ljubi iane, ki je posnel kandidatke na terasi Norodnega doma. Ko bo film gotov, se bo predvajal pri kinopredstavah v Narodnem domu. Vsak posetnik bo imel glasovalno pravico. Kdaj pri katerih predstavah se bo predvajal film naših kandidatinj, bo pravočasno jav-Ijeno. OTON OMAN, kapetan L moštva SK Ilirije, ki je v nedeljo premagalo Primorje z 2 : 1. Iz Škofje Loki šl— Uradne ure pri okr. sodišču v Škofji Loki so od prvega okotobra dalje od 8 do 12 in 15 do 18. Ob sobotah 8 do 13 in pol. šl— Ustanovni sestanek Matice živih in mrtvih kraljevine Jugoslavije se vrši danes 8. t. m. ob 20. v mestni posvetovalnici. Meščani vljudno vabljeni! Iz Slovenjgradca 9g— Na naslov železniške direkcije v Ljubljani. Ves Slovenjgradec ima električno razsvetljavo, le na našem sicer zelo lepem kolodvoru brlijo na peronu, v pisarnah in čakalnuah petrolejke. Če greš s kolodvora preko ceste v kolodvorsko restavracijo, jo že najdeš razsvetljeno z električno lučjo. Naprej od kolodvora in pred njim so vse stavbe kakor tudi cesta sama opremljene z električno lučjo, a kolodvor je v temi, kar na tujce pač ne napravi najboljšega vtisa. Sedaj se električni vod popravlja in nudi se ugodna prilika ZHS (stažbeno). Prvenstveno hazena tekmo ISSK Maribor—SK Mura dne 13. t. m. v Mariboru sodi g. Baltesar (rezerva g. Dobrlet). — Predsednik. Odbor turfctovskega kiuba Skala sklicuje v Četrtek dme 10. t. m. ob 20 30 važen članski se-stoneik v ktobovem lokata, Gosposvetska c. 6. Odgovor na opozorilo tvrdke Tea Import v nedeljskih časopisih: Podpisani obveščam cenj. trgovce da sem kot ustanovitelj in dolgoletni lastnik ter družabnik tvrdke Tea Import dne 6. IX. t. 1. od iste izstopil, ter ustanovil lastno podjetje te stroke z znamko »INDRA«. Cenjeni odjemalci so imeli skozi dolgoletno kupčijsko zvezo dovolj priložnosti prepričati se o kakovosti čajnih mešanic katere sem vedno jaz sam kot dolgoletni strokovnjak v čaju sestavljal ter priporočam mojo sedanjo znamko »INDRA« v še znatno boljši kakovosti. Tvrdko Tea Import znamko Buddha vodi od mojega izstopa naprej sedanji lastnik Zadružna banka, katere predsednik je gospod Anton Kristan. Ml , LUKA MENARD, _Ljubljana, Dalmatinova ul. 10'I. bardnega portfelja od 90 milijonov Din. Kritje našega obtoka se je v teh 3 mesecih znatno izboljšalo, če k deviznim rezervam od 1280 milijonov Din prištejemo še vrednost zlata in srebra v višini 1020 milijonov Din, tedaj vidimo, da znaša vrednost kovinske in devizne podlage 2 milijardi 300 milijonov Din in znaša kovinsko in devizno kritje obtoka bankovcev 40.4%, kritje obtoka plačilnih sredstev (bankovcev in žirovnih vlog) kakor ga po novem zakonu računa n. pr. Banque de France, pa znaša 34.5%. Izkaz od 30. septembra je bil naslednji (vse v milijonih Din, v oklepajih razlika napram stanju od 22. sept): aktiva: koviuska in devizna podlaga 393.6 (+25.7), saldo raznih računov 999.6 (+35.6), posojila na menice 1323.9 (+8.1) lombard 266.7 (+4.0); pasiva: obtok bankovcev 5695.0 (+ 150.4), žirovne obveznosti napram državi 123.8 (—43.9), ostale žirovne obveznosti 825.7 (—81.2), razne obveznosti 199.4 (+48.2). Iz izkaza je razvidno, da so se tudi v zadnji četrtini septembra devizne rezerve povečale za okrog 60 milijonov Din. = Razširjenje delokroga celjske kontrole mer in dragocenih kovin. V »Službenih novinah« od 5. t. m. je objavljena naredba o spremebi uredbe o ureditvi, delokrogu in področju kontrole sodov, s katero se kontrole sodov v Brežicah, Sevnici in Krškem ki so I bile doslej podrejene kontroli meri in drago-| cenih kovin v Ljubljani, ter kontrole ^odov v Konjicah, Rogatcu, Kozjem, Slovenjgradcu in Šoštanju, ki so bile doslej podrejene kontroli mer in dragocentih kovin v Mariboru, pridelijo s 1 januarjem 1930 kontroli mer in dragocenih kovin v Celju. Ta sprememba pristojnosti imenovanih kontrol sodov je v zvezi z razširjenjem celjske kontrole mer in dragocenih kovin na popoln urad Kako' znano je bil z uredbo o ureditvi kontrol mer in dragocenih kovin od 29. novembra pret leta, delokrog celjske kontrole znatno okrnjen. Po členu 47. citirane uredbe je bila pristojnost celjske kontrole (ki obstoja že 50 let) omejena samo na preizkušanje čistine !n žigosanje domačih izdelkov iz zlata, 3rebra in platina kakor tudi pregledovanje in žigosanje sodov z območjem, ki obsega samo mesto Celje in srez celjski. Gospodarski krogi v Celju so bili s to omejitvijo občutno prizadeti. Razna nova ali popravljena merila so morali pošiljati na ž;gosanje v Maribor, če so se hoteli izognit stroškom, ki bi nastali če bi naročili kontrolorja mer iz Manbora. Na željo gospodarskih krogov iz Celja in okolice je prevzela Zbornica za TOI akcijo za razširjenje delokroga celjske kontrole, ki je imela popoln uspeh, kajti s 1. januarjem se delokrog celjske kontrole razširi na popoln urad. Najnovejša naredba o reorganiza ciji pristojnosti kontrol sodov je torej prvi korak k razširjenju delokroga celjske kontrole mer in dragocenih kovin. Terpentinovo Borze VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani, 7. oktobra 1929. Višina barometra 308 8 m Kraj čas Barom. TempOT. « M cs Is Smer vetra in brzina v m. tn *»lf. Jo Padavine Opazovanja . > S Oi si O ® Vrst« v mm do 7. are • • • • Ljubljana Maribor Zažreb Beograd Sarajevo Dubrovnik 8. 763-3 761-4 7632 763 9 7t4-8 11 12 U 19 15 9J 80 80 hO 60 NE 2 NW 2 SE 2 mirno E 2 4 2 2 Dež SkoplJe 7. 766-0 15 10 mirno • Split 7639 18 80 E 6 2 Najvišja temperatura danes v Ljubljani 19.6, najnižja 100. Solnce vzhaja ob 6.4, zahaja ob 17.29, luna vzhaja ob 12.24, zahaja ob 205. Dunajska vremenska napoved za torek: Bolj močni, toda višji oblaki. Nobene temeljite spremembe sedanjega vremena. 7. oktobra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet 6rednji. Nekaj več potrebe je bilo v devizah na Prago in Dunaj. Glede na dalje čvrsto tendenco švicarskega franka je deviza na Newvork ponovno popustila za eno točko na 56.65, deviza na Dunaj pa na 7.9803, dočim se je deviza na Prago nekoliko okrepila. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda ostala brez prometa pri nespremenjenih tečajih. Agrarne obveznice so se nekoliko okrepile na 52.25 — 53 brez zaključka. Med bančnimi vrednotami je bil promet samo v Praštedioni po 870. v Unionbanki po 202 in v Obrtni po 35. Trboveljska je bila zaključena po 465, v ostalem pa so bili med industrijskimi papirji samo še zaključiti v Jadranski plovidbi oo 530, v Slavoniji po 125 in v Unionu po 135. Devize in valute Ljubljana. Amsterdam 22.805. Berlin 13.515 —13.545 (13.53), BrraseM 7.9102, Budimpešta 9.885—9.915 (9.90), Curih 1094.4—1097.4 (1095.9). DumJ 7.9653—7.9953 (7.9803), London 275.97, Newyork 56.65, Pariz 221.50—223.50 (222.50), Praga 167.71—168.51 (168.11), Trst 296.10-298.10 (297.10). Zagreb. London 275.57-276.37, Newyork 56.55-56.75, Pariz 221.69—223.69. Milan 296.148-r-298.148, Curih 1094.4—1097.4, Berlin 13.515—13.545, Dunaj 7-9653—7.9953, Praga 167.71-168.51. Curih. Zagreb 9.1255. London 25.1825, Newyork 517.9375, Pariz 20.315, Milan 27.11625, Berlin 123.45, Dunaj 72.85, Praga 15.3375, Bukarešta 3.08, Budimpešta 90.30, Sofija 3.7425, Varšava 58.11. Dunaj. Beograd 12.51125 — 12.55125, Berlin 169.20 _ 169.70, London 34.5275—34.6275, Milan 37.18 — 37.28, Newyork 709.85—712.35, Efekti. Ljubljana. Celjska 170 den., Ljub. kreditna 123 d, Praštediona 870 d. Kreditni 170 d, Vevče 130 d. Ruše 250—260, Stavbna 50 d, Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 404 — 405, kasa 404 — 405, za december 412 _ 413.5, investicijsko 83.5 — 84, agrarne 52.25 — 53; bančne vrednote: Praštediona 870 — 880, Union 202 _ 203, Srp-ska 155 den, Jugo 81.5 — 84, Narodna 8000 do 8150, Zemaljska 130 — 135, Obrtna 36 do 40, Ljubljanska kreditna 123 den.; industrijske vrednote: Narodna šumska 40—45, Gut-mann 180 — 190, Slaveks 96 — 100. Slavonija 125 — 140. Drava 385 blago. Šečerana 410 — 425, Brod vagon 130 — 138, Union (Osijek) 135 — 140. Vevče 132 denar, Isis 20 den., Dubrovačka 430 blago. Jadranska 515 - 530, Trbovlje 465 - 475. Beograd. Vojna škoda 403.5, za december 413, investicijsko 83 — 83.5. agrarne 52 do 53.5 Blagovna tržišča Hmelj. + S hmeljskih tržišč. Na niimberškem hmeljskem trgu je znašal pretekli teden dovoz 1900 bal, prodanih pa je bilo 1260 bal. Koncem tedna je zaradi židovskih praznikov kupčija povsem mirovala. Cene so ostale nespremenjene. Savinjski hmelj (prvovrstni) notira nespremenjeno 45 mark za 50 kg (12.20 Din za kg). Zanimivo je, da je cena prvovrstnemu poljskemu in alzaškemu hmelju celo višja. Pretekli teden se je namreč prvovrstni j>oljski hmelj trgoval po 55 mark, prvovrstni alzaški hmelj pa po 45—50 mark. — Na žateškem hmeljskem trgu je bila tendenca navzlic židovskim praznikom koncem tedna čvrsta. Cene si-ednjevrstnemu hmelju so se dvignile na 500—625 Kč za 50 kg (16.80 do 20.— Din za kg), cene prvovrstnemu pa na 650—725 Kč (21.85—24.40 Din). Za izbrano blago ee je plačevalo celo 760—225 Kč (25.20—26.10 Din za kg). Hmeljarji so že pričeli zadrževati blago. Les. + Ljubljanska boria. (7. t. m.) Tendenca živahnejSa. Zaključenih je bilo 42 vagonov, in sicer 10 vagonov bukovih drv, 20 vagonov hrastovih drv, 3 vag. bukovih okroglic, 4 vag. mešanih okroglic, 3 vag. tramov, 1 vag. brzojavnih drogov in 1 vag. oglja. Povpraševanje je za trame (13X16 do 27 X 32 v predpisanih dimenzijah), dalje za večje količine brftstovine (paralelne, ostrorobe), za meces-novino (4550 in 60 mm debeline, 4 m dolž., 20—40 cm širine) in za hrastove pragove (1.20X12X15 in 2.60X14X24). Vino + Vinski trg t Dalmaciji. Dalmatinski vinogradniki 60 zadnje mesece prodali skoro brez cene svoje zaloge starega vina, predvsem ker niso imeli potrebne posode za novi mošt. Večina tega vina je bila prodana po 1.20—2 Din za liter in so danes zaloge starega vina neznatne. Na otokih severne Dalmacije je trgatev pričela že v početku preteklega meseca, v Dalmaciji sami pa v drugi polovici meseca. Kakovost letošnjega mošta je prvovrstna ter se odstotek sladkorja giblje med 18—23%. Letina vendar ni izpadla tako obilno, kakor 6e je to prvotno pričakovalo; v nekaterih okoliših je bila celo nekoliko slabša kakor lani. Povprečno se lahko računa, da bo količina odgovarjala lanski letini. Za mošt plačujejo trenotno 2—2.50 Din za liter. Žito + Žitni trg (7. L m.) Na budimpeštanski terminski borzi so se danes tečaji pšenice in koruze občutneje dvignili. Oktoberska pšenica se je n. pr. okrepila od 21.98 na 22.57, cena koruzi pa se je dvignila od 16.59 na 16.90. Tudi na čikaški borzi je koncem pret. tedna nastopilo čvrstejše razpoloženje ter se je decemberska pšenica dvignila od 133 in pet osmink na 135 in eno osminko, koruza pa od 95 in ena osminka na 9714. Okrepitev je nastopila navzlic dejstvu, da so se zaloge pšenice v Zedinjenih državah pretekli teden dalje povečale na 190 milijonov buš-lov, dočim so lani v istem času znašale le 110 milijonov bušlov. Celo v Kanadi, kjer je bila letošnja letina za polovico manjša kakor lani, znašajo zaloge kanadske pšenice že 97 milijonov bušlov napram 33 milijonom lani. Nasprotno pa so zaloge koruze v Zedinjenih državah malenkostne in znašajo le nekaj nad 4 milijone bušlov. Okrepitev cen je torej le v zvezi s slabimi izgledi letine v Argentini, ki bo letos zaradi suše imela le okrog 5 milijonov ton izvoznega presežka in z vestmi o možnosti izvoza pšenice iz Amerike na Kitajsko. Na tendenco vpliva tud; dejstvo, da bodo morali mlini, ki to bili doslej v nakupih zelo rezervirani, kmalu nakupiti večje množine, ker so njihove zaloge malenkostne. — Pri nas je ostal položaj v glavnem nespremenjen. Ponujanje Maga je sicer popustilo, kar pa ni vplivalo na cene. Če bo na zunanjih tržiščih ostala sedanja čvrsta tendenca, tedaj je računali, da se bido tudi pri nas cene dvignile. + Ljubljanska borza (7. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, 80/81 kg po 245 _ 247.5, baška 79/80 kg po 240 do 242.5, baška uzančno blago po 230 do 232.5, sremska, 80 kg po 235 — 237.5, slavonska, 77 kg po 220 — 222.5; rž: baška, 72/73 kg po 210 - 212.5; moka: >Osr«, fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 355 do 365; koruza: baška, zdrava, resetana, 6lov. postaja, mlevska tarifa po 202.5 — 205, navadna tarifa po 207-5 — 210: oves: baški, slov. postaja, navadna tarifa po 205 — 207.5. + Novo«adska blagovna borza (7. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 17 vagonov pšenice, 1 vagon ječmena, 1 vagon ovsa, 20 vag. koruze in 4 vagone moke. Pšenica: baška, 77 kg 190 _ 192.5; 78 kg 192.5-195; sremska 180 _ 185. Rž: baška 150 — 152.5. Ječmen: baški in banaški 125 — 127.5. Oves: baški 145 _ 150. Koruza: baška nova, času primerno suha 102.5 — 107.5; umetno sušena za oktober 142.5 — 147.5; baška, za december - januar 122.5 — 127.5, za marc 145 — 147.5. Moka: baška iOg< 290 do 300; »2« 270 - 280; »5c 245 - 255-»6« 210 — 220; »7< 175 - 185. Otrobi: baški 105 — 110. Fižol: baški, beli 500 — 520, Iz življenja in sveta Nenavaden mož z dvema ženama Zapleten primer bigamife pred francosko poroto — Na fronti — Znanje z drugim dekletom — Invalid, junak in mož brez formalnosti — Usodepolna zapuščina in nenavadna oprostitev Porotniki francoskega departemen« ta Oise so morali odločiti te dni o ne« navadnem slučaju bigamije. Obtoženec Andre je živel pred voj« no v mali vasi Salency, kjer se je leta 1910. tudi poročil — zdi se, da proti svoji volji. Ob izbruhu vojne so Nem« ci to vasico zasedli in topovski ogenj jo je popolnoma ra dejal. Andrčjeva žena se je nekam izgubila, med tem ko je bil Andrč kot francoski vojak na fronti, kjer je bil trikrat ranjen in so ga odlikovali za hrabrost. L. 1916. je grišel v bolniško oskrbo v Saint« rieur na Bretonskem. Tu se je sezna« nil z mladim dekletom, s katerim je imel tudi otroka. Da jo reši sramote, se je odločil, da jo vzame za ženo, če* prav je bil že poročen. Toda njegova prava žena ga sploh ni zanimala in ker so ga cenili kot invalida in junaka, mu je bilo lahko doseči, da so mu dovolili poroko, ne da bi ga niti vprašali za naj« preprostejši dokument. Tako ni nihče evedel za njegov prvi zakon. Minila je vojna in Andrč je živel s svojo drugo ženo nemoteno do 1. 1920, ko se je hipoma javila njegova prva žena. Hotela se je namreč v drugič po« ročiti, toda ker ni šlo drugače, jc mo« rala doseči ločitev od svojega moža. V tožbi je navedla, da ima njen prvi mož pet otrok z drugo žensko. Ni pa ome» nila, da je s to žensko poročen. Sod« niki se niso dalje zanimali za stvar, prvi Andrejev zakon je bil ločen in spet ni zvedel nihče razen prizadetih o njegovi bigamiji. In zopet so minila leta, ne da bi kaj motilo ločeni par v njiju drugih zakonih. Andr6 je med te^ postal že oče devetih otrok. Tedaj pa je prišla letos zadeva na dan z neko zapušči. 30.000 frankov ki sta jo An» drč in njegova prva žena reklamirala vsak zase. Stvar je prišla pred sodnike in šele sedaj je prišla na dan resnica. Andrč je moral zaradi bigamije pred porotnike. Ti pa so bili za srečo toli* ko uvidevni, da so upoštevali vse oko« liščine, ne samo mrtvih črk zakona, in so moža dveh žen oprostili. Posmrtna maska dr. Stresemanna Dr. Curtius, U Je začasno poverjen z vodstvom poslov t nemškem zunanjem ministrstvo Gentleman - vlomilec V FiladJflji so umorili slovitega vlomilca Arturja Collina, strahu vseh bogatašev in dobrotnika revežev, či« gar dela je popisal pisatelj Hornung (dal mu je ime Raffles) v številnih de« tektivskih romanih. Njegovo življenje pa je bilo res romanov vredno. 2e kot nadarjeni šolar se je postavil r nekoh* ko uspelimi vlomi, ki so napravili nje« govo ime slavno v svetu zločincev. Po* tem se je vdal popolnoma tej karijeri, ne da bi se posrečilo oblastim niti en« krat dokazati mu zločine. Nakradel si je milijonsko imetje, ki ga je pa dobil z reveži. Pred šestimi leti si je kupil v Filadelfiji majhno palačo in je živel kot zasebnik. Ker je imel še iz prej* je milijonsko imetje, ki Sa je delil šnji-» časov mnogo sovražnikov si je naiel ve3 detektivov, da so ga ču» vali n* vsakem koraku, ^red ne« koliko dnevi pa so ga našli zjutraj v zakotni ulici mrtvega. Komaj da so ga spoznali, ker je bil preoblečen v sta« rega berača. Nadaljnja preiskava je ugotovila zanimivo stvar. Collinu se je namreč v sedanji osamelosti večkrat stožilo po prejšnji družbi, pa si je na* .Blago potrebujete za zimsko suknjo, za obleko, dalie rabate dežni plašč in drugo. 2eIdtne stroške gg. Munda, ing. Kotlovška in Werni-ag, ki so šli ogledovat kmetijsko razstavo v Ljutomeru, da zamorejo organizirati razstavo na Kmetijski šoli na Grmu.« Kot tajnik razstavnega odbora ln vodja kmetijskega nadzorništva sem moralno in dejansko prisiljen ta odstavek stvarno popraviti in uradno ugotoviti: Tuuradno, brez vednosti ostalih Članov odbora sestavljeni koncept, ozir. načrt proračuna za Kmetijsko razstavo v Novem mestu je v resnici navajal tudi znesek Din 2000 — ne pa 2100! — za potnine gospodov, ki so Imeli v smislu dogovora pri prvi seji potovati v Ljutomer radi ogleda gospodarske razstave, ki se je domnevno priredila po nalogu ministrstva, kakor razstava v Novem mestu. Proračun se je sestavil predvsem na željo oblastne samouprave radi odmerjenja potrebne podpore. Redigirani koncept oz. čistopis, ki se je poslal tuuradno dne 20. septembra t. 1. oblastni samoupravi radi odobritve in odmerjenja podpore pa pri postavki Din 2000 ni navajal samo »Potnine za obisk razstave v Ljutomeru«, ampak tudi »in vsa druga potovanja za razstavo.« Kopija, še ne re-digiranega koncepta 6e je bolj iz formalnih ozirov in radi splošnega informiranja potom sre6kega načelstva predložila velikemu županu v Ljubljani. V tej se je pa tostvarnl dostavek v konceptu in pripomba »za vsa druga potovanja« izpustilo. In edino iz te nepopolne kopije koncepta je mogel poročevalec »Jutra« doznati za podatke proračuna. Originalni, tuuradno odposlani proračun pa se mora nahajati v Ljubljani pri Samoupravi in se vsakdo more na lastne oči prepričati o resničnosti vseh teh navedb! Da je znesek Din 2000 za vsa potovanja, po vseh občinah v okraju, z uporabo tovornega avtomobila za zbiranje razstavnih predmetov, uključivši informacijsko potovanje v Ljutomer in dopotovanje strokovnjakov-spe-cijalistov za ocenitev in presojo razstavnih predmetov uprav malenkosten — mora uvideti vsak. Sicer pa se je proračun poslal oblastni samoupravi le v odobritev in je še tej pridržano, da proračun odobri ali ne. Gorenje poročilo »Jutra«: v stolpcu 4 navaja tudi: »Po odstopu dr. Režka je ostal na čelu odbora strokovnjak, ostali Člani pa sami strokovnjaki.« Ugotavljam, da so v odboru poleg 4 strokovnjakov še 4 nestrokovnjaki, kajti g. Anton Globelnik, predsednik kmetijske podružnice v Novem mestu ni prijavil izstopa. Vprašam pa našo nepristransko javnost če bi ministrstvo sploh naročilo kmetijsko razs+avo v Novem mestu, če bi ne bilo tu, sredi kmeč-kmetijske šole in kmetijskega nadzorništva? kega podeželja najpopularnejše slovenske Če ne, bi v tem slučaju naročilo razstavo v Celju, v Brežicah, v Kranju ali kjerkoli drugod v Sloveniji? Novo mesto, dne 4. oktobra 1929. Fran Wernig. vodja kmetijskega nadzorništva, tajnik razstavnega odbora, Dopisi JEZICA. Bflanca delovanja tukajšnjih društev je leto« precej ugodna. Prav lepa J< biLa deset, letnica pevskega društva »Zora«, žilave, asi!.ne a tovariSke pevs&e družine, katere napori k načela pa so pri nas premalo priznana. Desetletnico bi inied praznovati tudi Mazovnikov »Cerkveni pevtsfci zbor«, ki nam )e, politično nevtra-ten, daj mnogo lepega cerkvenega petja in posrečenih koncertnih nastopov, a se Je mora! umakniti dru®i pevski stanji. Dvajsetletnica »Orla« je bila prazmovama s precejšnjo vese lično zunanjostjo, dočim udeležba, Jubilejni govori ia telovadba niso dose®li pričakovane višine. V vse težjih razmerah, a z več uspeha detaje tukajšnji Sokol Njegov letošnji nastop je bil v vsakem ozira sidaien, r nekaj točkah uprav veličasten. Domača telovadci so samostojno nastopila na droga, visoki brad'®, gredi in v skoku. Že samo to dejstvo znači velik telovadni napredek jn rekord i za Soikoila i za telovadno Ježico, imponiraia pa je tudi izvedba vaj. Sploh je Sokol ves čas obstoja Jako aktiven in bo desetletnica drugo teto zgovoren dokaz dobljene kulturne zmage. Spričo velik« važnosti sokoiskega dela in spričo resnosti, s katero ga na Ježici opravljajo, priporočamo toplo vsem naprednim rodbinam in posameznikom, zlasti pa vsem novodošlim prijateljem Sokoistva, da pristopijo k društvu. Telovadnica Sokola je zdaj kompletno opremljena, v zadnjem času je bil dokupljen še izvrsten ame-rikaoski doslkočni drog, nabavljene so nove kuiM-»e in ozadja. S tem je zlasti ugodeno dramatiiki Telovadci pa trenirajo za decemibensiko slavnostno akademijo ta za II. vsesoikolsiki zlet. Omenimo naj še krasen uspeh našega Sotola v župaih tekmah na Viču. Jezica je v nižjem oddelku Eanov v deveteToboijiu dosegla prvo mesto kot vrsta. ŠMARJE PRI JELŠAH. Tukajšnje gasit no društvo priredi v nedeljo 13. t. m. v prostorih gostilne g. Maksa Gradta vinsko trgatev z godbo in plesom. Vstop-nina za osebo 5 Din. Čisti dobiček je namenjen za nabavo male motorne brizgalne. Prijatelji društva »e vabijo k obilni udeležbi. 1247 LJUBLJANA (572 m), ZAGREB (307 m), BEOGRAD (429 m), PRAGA (342 m), BRNO (432 m), VARŠAVA (1411 m), DUNAJ (517 m). BERLIN (418 m). FRANKFURT (390 m). LANGENBERG (473 m), STUTTGART (360 m), BUDIMPEŠTA (550 m), LONDON (Daventry 1533 tn). RLM (441 m), STOCKHOLM (Motala 1348 m).* Torek, 8. oktobra. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasb«. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Koncert radio - orkestra. — 19: Slovenska literarna zgodovina. — 19.30: Ruščina. — 20: Vojnoviceva proslava, govori prof. Koblar. — 20.30: Vojnovič: »Ekvinokcijr, igrajo člani Narodnega gledališča. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert radio - orkestra. ZAGREB 12.30: Reproducirana glasba. —, 17-30: Popoldanski koncert radio - orkestra( zabavni šlagerji. — 20: Prenos Vojnovičevs proslave iz Ljubljane. — Koncert lahke godba". _ BEOGRAD 12.40: Reproducirana glasba. — 18: Prenos koncerta iz kavarne »Moskva«. — 20.30 Koncert komorne glasbe. — 21.50: Poročila. — 22.05: Koncert tamburaškega zbora. — PRAGA 16.30: Prenos koncerta iz Brna. — 19.05: Večerni program iz Brna. _ 20: Koncertni večer. — 21: Violinski koncert. — 21.30: Prenos programa iz Brna. — 22.15: Godba za ples. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert _ 19.05: Koncert vojaške godbe. — 20.15: Klavirske skladbe. _ 20.30: Dramski večer. — 22.15: Prenos koncerta iz Bratislave. — VARŠAVA 16.15: Reproducirana glasba. — 17.45: Popoldanski koncert. _ 19.50: Prenos opere iz gledališča v Poznanju. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 19.30: Orkestralen koncert. — Plesna glasba. _ BERLIN 16.30: Lahka godba orkestra. — 18.15: Moderni plesi. _ 19.30: Moderne violinske skladbe. — 20: Dramski večer. - FRANKFURT 16.15: Popoldanski koncert. — 20: Prenos iz Pariza: z mikrofonom po velemestu. — 21.15: Prenos programa iz Stuttgarta. — LANGENBERG 17-35: Violinski in klavirski koncert. — 20.30: Drugo dejanje Wagnerjeve opere »Siegfried«. _ STUTTGART 16.15: Popoldanski koncert iz Frankfurta. — 20: Prenos iz Pariza (glej Frankfurt). — 21.15: Oj>er-ni večer. — Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dojjoldanski koncert. — 22.10: Koncert kvarteta. — 17.10: Popoldanski koncert lahke glasbe. _ 19.30: Koncert ciganske kapele. _ 20.30: Kabaretni večer. — Koncert vojaške godbe. — LONDON 20.45} Poljuden koncert orkestra in solistov. — 22.40: Mešan program. — Godba za ples. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. _ 21: Operni večer. — STOCKHOLM 20: Koncert vojaške godbe. — 20.55: Sonate. — 22.10: Koncert lahke glasbe. Sreda, 9. oktobra LJUBLJANA 12-30: Reproducirana gSasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana gHasba. — 13JO: Poročiia iz dnevnikov. — 17: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Pravljice (MHlčinskd). — 19: Francoska doba med Slovenci (pro-kestra. — BERLIN 19.30: Klavirski koncert. — 20-30: Slrahoi.gra. — Godba za ples. — FRANKFURT 16.15: Koncert iz Stuttgarta. — 20.30: Prenos sluhoigre iz Belina. — 21.30: Koncert iz Stuttgarta. — LANGENBERG 1735: Večerni koncert. — 20: Koncert orkestra. — Lahka godba. — STUTTGART 16.15: Popoldanski koncert. — 20: Prenos sluhoiere iz Frankfurta. — 21.30< Orkestralen koncert: spevoigre in operete. —• BUDIMPEŠTA 9.13: Dopoldanski koncert. — 17.40: Popoldanski koncert orkestra. — 20: Koncert komorne glasbe. — 21.15: Vokalni kvartet. — Ciganska godba. — LONDON 20.45: Koncert ruske gflasbe. — 22.35: Simfonični koncert. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 21: Vokafen in imstrumentailen' koncert. — STOCKHOLM 20: Simfoničen koncert. — 22.10: Godba za ples. CENE MAUM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 hoče " Z" "T po post* naslov aR Galce drugo informacijo ticoco se matih oglasov naj pritoii v mnamGah / Z& »zjr'11 sicer ne ho prejel odgovora 'f#f CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. Lanz lokomobile Stanovanje [ Lepo sobo solnčno, 8 »ob, kopalnice, I veliko, i elektriko, pose- I od 80 HP, ugodno napro-pred«obe, kuhinjo in priti- I ben vbod, oddam * 1. no- I da). Na ogled ▼ obratu 1. novem- I vembroan blizu Tabora. — I PojaeniU daje Fardo La-Franc | Naslov T ogl odd. Ju- I mer, industrija drva d. d., 84952 Zagreb, Nora cesta. ~ klin oddam e brom za 1200 Din. Dovjak, Vodovodna cesta. | tra. nasproti gostilne Fortuna. 84667 Prazno sobo Bencin motor Boljša stranka pri bolj« obitelji v eea-14 HP, le rabljen, dobro I tru, za zakonski par ter z1 ohranjen, prodam za ceno I mirna in pla&iia zmožna. I dobro oskrbo za petletnega I 2300 Din. Stevo Marcijan, I i 5 6 e v centru mesta | dečka čez dan. iščem Pla- | Dob pri Domžalah. 84945 čam do 1000 Din. Ponudbe dvosobno stanovanje. . . Dopise na oglasni oddele* | ZL ^' " ^ M« I »Jutra« pod šifro >900« 84920 Spretno navijalko gpalarico) na etTOju na JJastrižmi pogon kakor tudi učenko Brajme takoj M. Lazar, Ljubljana, Gradišče it. 10. 84768 Mesar, pomočnika Izurjenega v devanju prašičev in goveje živine iz kože, sprejmem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mesarski pomočnik«. 84693 Več pletilj Sa navadne pietiine stroje ^prejme takoj pod ugodnimi pogoji tovarna pletenin I. Kužlan, Kranj (Gor.). S4690 2 preddelavca ■ dobri zidarski partiji in g dobrih tesarjev sprejme takoj v trajno delo tvrdka Hocrrad d. d. — Ljubljana »4655 Kovaškega vajenca eprejmem. Naslov v ogjas. Oddelku »Jutra« 34652 Frizerja (ko) 4rt>rega ondulerja, s 15. oktobrom sprejme v stalno oluibo, e plačo po dogovoru, Joto Sekš, brivec v litiji. M647 Trg. učenca močnega, poštenih sta.-šev ter s primemo šolsko izobrazbo sprejme takoj špecerijska in mannfakturna trgov. Viktor Conč-a nasl., BogaSka Slatina. 34645 Brivski pomočnik mlajši, hiter delavec ter dober »bubištucer«, dobi stalno mesto pri I. Petko-vič. Hrana in stanovanje v hiši. Brivski in damaki salon. Nv^top 16. tega meseca. Domžale pri Ljubljani. 84940 Učenko sprejmem za strojno pletenje. Hrana in stanovanje v hiSi. Obenem, eprejmem tudi ŠIVILJO za šivanje pletenin na dom. Naslov v ogl. odd. Jutra 84947 Izurjeno pletiljo sprejmemo za stalno. Naslov pove ogl odd. Jutra. 84368 Učenko pridno, polteno. močno, zdravo, dobro računarico. ki je doi-jila 8 meščanski šoli, sprejmem. Prednost imajo deklice z dežele. Frane Blatnik, trg. z mešanim blagom in žganjem, Lukovica pri Domžalah S4978 Trg. vajenec s predpisano šolsko Izobrazbo se takoj sprejme pri Oton črepinko, trgovina z mešanim blagom, Maribor Pobrežka cesta 46. 84992 Luegerjev tehnični leksikon kompleten, z vtemi najnovejšimi dopolnilnimi zvezki (skupaj 10 knjig), prodam antikvarno. — Istotako prodam antikvarno vseh »Brtlokenbau« iz zbirke »Handbueh de' Ingenieoir-wissenschaften«. Naslov v ogl. odd. Jutra. 84977 Akademik poceni in uspešno inštruira Naslov v ogl. odo- Jutra. 84967 tm Žagovodja z 33 letno prakso išče na-meščenja. Je specijaiist v hrastovim, parenju buko-vine in vseh vrst lesa, kar pripada lesni industriji. — Nastopi takoj ali po do govoru Ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod >2ago vodja 46«. 83975 Izurjena pletilja dobi stalno službo. Tedenska plača Din 300. Vo jašniška ulica 2. Maribor. 84994 Majerja mlajšega, oženjenega sprejmem s 1 novembrom t. 1. Ponudbe z navedbo starosti in event. števila otrok na oglasni oddelek »Jntra« pod »Majer«. Ponudniki, ki eo že delali v kakšni opekarni. Imajo prednost. * 84504 Otroška vrtnarlca ki je že bila v privatni službi. v starosti 25—52 let, j.irava, vesele naravi, povsem zanesljiva in samostojna v negi otrok, marljiva in vestna, sama dobro vzgojena, dobi mesto k sedemletni deklici in petletnemu dečku. — Po_ nudbe z navedbo prejšnjih služb, izobrazbe, glasbe _ in jtzisov, s priloženo sliko na naslov: Haca Jakil — Krm olj. Dolenjsko. 3-1499 Vajenca ■prejmemo v manufakturno trgovino Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 34414 Trg. pomočnik ■vojaščine prost, z majhno kavcijo, dobi mesto v trgovini z mešanim blagom na deželi. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prima reference«. 34903 Modist. učenko sprejmem. Naslov v oglas. Oddelku »Jutra« 34880 Natakarico no možnosti Dolenjko — Sčera za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34872 Kuharico samostojno, ki zna vsa hišna dela, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 84912 Vzgojiteljico ki zna pončevati tudi za šolo, sprejmem k dvema dečkoma od starosti 7 in 4 let. Prednost imajo tiste, ki Imajo veselje do otrok in pa H se že bile pri otrocih. Naslov: Aleks. G Jud, damski salon. Ljub ljana. Kongresni trg 6. 84961 Krojačica Dekle, vajeno šivanja. — sprejmem za takoj. Naslov pove ogl. odd. Jutra 84968 jgggBS! Žaganje drv najceneje pri Oran Franc, Vilharjeva o- telefon 2820. 186 Zastupnik se traži za prodaju masti tlanine, paprike i izvan kartelni fcenzina i petrole ja — Desider Lederer. Sombor. 84649 Pisarniška dela in sioer pisanje naslovov, ponudbe, terjatve, prošnje in prepisovanje v slovenskem, nemškem in Italijan, sikem jezilku prevzamem na dom. Ponndbe pod značko »Vesten« na upravo Jutra v MariborP. 34891 Kroj. pomočnika za splošna dela sprejme takoj Janko Pučnik, Poljča-ne. 34904 Dobro šiviljo ■ stanovanjem, hrano in 800 Din mesečne plače — sprejme takoj Ivan Prat-nekar, damski krojač, Mla-denovac, Srbija. 34900 Klepar, pomočnika sprejime takoj Ignac Tome, Mengeš. 34939 Učenko od 18 do 15 let staro, iz poštene obitelji, iščem proti plači. Vj» išati Bata, Prešernova 7. 34953 Sobarico I dobrimi spričevali, vajeno šivanja in likanja, — sprejmem. Vpraša se: Dalmatinova ulica 15. II. nad. 34944 Maserka na Dunaju izučena, se priporoča stalnim abonentom — reumatično bolnim in za zmanjšanje debelosti. — Masiram doma, na željo pridem tudi v hišo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 84873 Pletilja dobi delo na dom, 8kl juč ni stroj Naslov v ogl. oddelku Jutra 84946 Delo na dom Krojač, ki je že 6 let delal kot pomočnik pri najboljših mojstrih v Ljubljani in Mariiboru. išče konfekcijsko delo na dom. Naročila cenj. tTgovcev i-n tvrdk želi Avgust Vrhovnih. No va vas, pošta Jesenice _ Gorenjsko. 34980 Fužine, Lekarniško laborantinjo ld čisti lekarno in dela v laboratoriju, iščem z nastopom takoj za lekarno blizu Ljubljane. Starost 20 do 30 let. Predstaviti ee je OSEBNO v četrtek popoldne od 2. do 5. ure v Igriški ulici št. B. pritličje (poleg dramskega gledališči). Na pismene ponudbe se ne ozira. Hrana in stanovanje v hiši, plača po zmožnostih. 34942 Pomočnico fcmožno moškega dela. — eiprejme Muršdč, Stari trg ju a. 84972 Prva obla?) koncesljonlrana šoferska šola Camernik. LJubljana (Jogo avto), OunaJ»ka cesta 36. Telefon 2236 Strokovnjaškl teoretični uouk in praktične vožnje ns različnih moder nih avtomobilih, s pričet kom v i a k e e » prvega 254 Cercles de Conver-sation Francaise Circoli Oonver-sacione Italiana — Cozzi, Celje, Glavni trg štev. 17. 84242 Mayers KOnver-sations Lexikon več znanstvenih in poljudnih knjig, KOLO, OBLEKE, URE vse odlično ohranjeno, na prodaj za gotovino. Naslov pove ogl. odd. Jutra 84960 Otroci se igraje nauče francoščine in nemščine po moji metodi. Salendrova 4, II. 84971 Za svojo sestro 20 let staro kmečiko dekle, iščem mesto pri boljši obitelji, kjer hi se priučila kuhanju ln pospravljanju sob. Cenjene ponudbe prosim na ogl oddelek Jutra pod šifro »Boljša obitelj«. 84846 Deček . sirota ki je dovršil prvi razred meščanske šole, bi se rad učil krojaštva v kakem večjem kraju na deželi. — Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Usmiljeno srce« 34821 Gospodična vešča vseh pisarniških del išče večernega dela. — Cenjene ponudbe pod šifro »Dobre delo« na oglasni odd-elek »Jutra«. 34874 Vezilja - sirota žali kakršnokoli zaposienje —po možnosti z oskrbo Naistojtf lahko takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 84871 Učenka 4 razredi mešč. šole, s prav dobrim uspehom, želi vstopiti v trgovino, kjer bi imela tadi hrano in stanovanje. Nastopi takoj Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Poštena in pridna«. 34879 Privatni uradnik z mnogoletno pisarn, prakso. akademično izobražen samec, vešč vseh državnih jezikov in nemščine v govoru in pisavi, stenograf v teh jezikih, izurjen strojepisec.. zmožen vseh pisarniških posle v in dober matematScar, išče primerno službo proti skromni zahtevi. Naslov pod: »Ju"0-Istok«, Zagreb 1/18. Poltovorni Ford ugodno prodam. Na ogled Kamniška 20. 34908 Na obroke kupite po originalnih cenah V6e predmete, ako se obrnete na Kreditno za drugo detajlnih trgovcev, Ljubljana, Cigaletova ul. 1 83496 Gonilna Jermena prima, češke znamke F. Polickj d d., vseh vrst ima stalnr v zalogi Rudolf Deržaj, Ljubljana. Kolodvorska ulica 28 211 Puhasto perje kg pc 38 Dit razpošiljam po povzetju, najmanj 5 kg Potem čistu belo gosje kg po 130 Din in čist beii puh po Din 300 kg — L Brozovič, kemička člstio na perja. Zagreb. Ilica 82. 182 Posodim 5000 Din ali več stranki, ki mi da stanovanje za dobo 6 mesecev v ljubljanski okolici — najraje na Viču. — (M+UUiUi Damski plašč Sobo ^Ohn s knhinm I Pra'n,0> 14 minut od glav- »UDO s Kunmjo ne po6te na kri,nem , m prit,glinama oddam ta- ^ komfornti vili. od- Pletilni stroj It. 8, skoro nov, pocetA prodam. Tržič 85. Pavli Kočevar. 84979 k?3 v™ Vn,' br<* Po nizld ceni. Kopal- otrok Nastov v oglasnem telefon. Naslov v oddelku »Jutira«. - - 34875 ogl. odd. Jutra. Stanovanje Naslov v"ogla£nem oddelku I dobro ohranjen, naprodaj I 4 eob~in~pririklin'oddam s I I Hugon HiMer, »Jutra«, 84916 na Celovški cesti št. «19 1 novembrom v Pražakovi ^ ^'oddaff?! SV ^ C«*U Slike za legitimacije | izdeluje najhitreje fotograf Ljubljana, 25- 212 34596 ulici 11. 34909 cjvimorr.m trgu 18 H Družabnika . . , (tudi gospodično) za otvo- /.imsKo suknjo Stanovanje ritev realitetne pisarne — I moško, prodam na Kon- v pritličju. 2 sob, kuhinje podružnice v Ljubljani — grešnem trgu 7/d.. dvorišče in pritiklin. v novi vili na I i,.™"* nnr^l s pristopnino 6000 Dipl Si«ft71 ».v.: — I leP°>. opremjeno, sprejme t a k .■ j Zagorski. Mestnem I 84995 I Mesečno sobo Maribor, Tattembacbova ul. št. 19/H. 34905| Kapitalisti! Posojilo do 150.000 Din — proti polni garanciji in 12 % obrestim. katere se izplačujejo mesečno — se išče Ponudbe pod »Izguba nemogoča« na Agenturno in komisijsiko trgovino v Ljubljani. Studentovs-ka nI. ~ 7. 34934 84907 | Kodeljevem takoj" oddam I J^TST l Istotam oddam parketirano I ^vetljav«. biiK, SObO I ga kolodvora, oddam so- Zimske hlače __ nogavice, plašče, preprogo, I ° ""'71"' sleallnl'conl- - | lestenc ln razno ceno pro- P™3«® _P» fin. težki zim- * _ Naznanjam da otvo rim dne 14. oktobra čevljar, podružnico v Cerknici I Imel bom zalogo čevljev s koloseum ^edllnlkon,-!^-,^- ^JjImT^a ^vi^ %Ž razno ceno pro-, ,, , • ---— dam. Naslov v ogl. odd. | ra m^]fega_kor- Jutra 84956 potratnega gospoda. Vpra-1 šata v vili Slokan, Kode-Ijevo. Slomškova štev 17 2 opremljeni sobi Naslov r cgl. odd. Jutra. Š4914 I 0f'<'1IB * 18 oktobrom. — / 84978 Majhno stanovanje sobo t kuhinjo, ali samo _ , , . „ , sobo išče inteligenten sa-I Ponudbe pod značko Lokal Mizarsko orodje vsakovrstno proda Vinko Tal>or, Radečo pri Zidanem mostu. 84730 Železen štedilnik rabljen, v dobrem stanju pccemi prodam. Naslov oglasnem oddelku »Jutra' 34572 Peči na žagovino najboljšega sistema in naj bolj trpežne izdeluje in pp zelo nizki ceni razpošilja tudi na poskušnjo R. Ja kelj. Slovenjgradee 84214 Dva asparagusa velika, poceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 84877 Otroški voziček naprodaj v Trnovem. Ko lezija, KopaliSka 4. 84858 Otroški voziček nfklast. na vzmetih, po ceni prodam. Naslov pove oglasili oddelek »Jutra . ■ . 34927 2 krasni slik] primerni u jedilnico, poceni proda Agenturna in komisij, trgovina v Ljub Ijani. Studentovska ul. 34933 Žepne baterije Vedno sveže v poljudni množin' Trgovci popust! Slavo Rolar. Ljubljana. Dunajska cesta 22 34986 Deklica s prav dobrimi šolskimi uspehi, se želi izučiti trg. aLi frizerske obrti Naslov oglas, oddelku »Jutra« 34902 Mesto gospodinje najraj6 izven Ljubljane išče dobra kuharica, zelo natančna. pridna in dostojnega vedenja, stara 28 let. čedne in simpatične zunanjosti ter čiste preteklosti, pri gospodu srednjih let — samcu ali z enim otrokom. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Ne vsakdanja sreča«. 34564 Mlad trg. pomočnik mešanr stroke, išče elužbo mestu ali na deželi. — Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »5000 Din kavcije«. 34906 Plinski štedilnik iin plinski kuhalnik na prodaj. Naslov v ogl. odd Jutra. 34989 Opravo za vinotoč in ves inventar za vinsko veletrgovino prodam. Naslov pove ogl. od. Jutra S4976 Plinski kuhalnik majhen, poceni na proda i. Vegova 12, n nad 84975 Vpeljano trgovino kjerkoli na Dolenjskem ali 5tajerskem iščem Odkupim tudi zalogo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Podjeter, 46« 84646 Elektrikar 27 let star, s prakso v nizki in visoki napetosti, zmožen vseh popravil ni teorijskim znanjem strokovne šole, išče primerne službe za takoj ali pozne-" je. Cenjene ponudbe pod Soliden« na ogl odd. Ju-tra 54«. 34954 Brivski pomočnik dobrimi spričevali, z znanjem treh jezikov, išče boljšega posla. Oferte na ogl. odd. Jutra pod »Brivski pomočnik« 50«. 34950 Seme divjega kostanja, leloda, akacije, jesena. javorja, bukve, jelove storže in gobe kupu ;e FRUKTUS. Ljubljana. Krekov trg 10. 216 Prazne zaboje kupuje »Mana«, Ljubljana. Rimska cesta 6. — Telefon št. 2078 84921 Korespondentinja slovenskega, nemškega, sr-bohrvatskega (deloma italijanskega) jezika, dobra knjigovodinja z večletno prakso, išče takojšnje er. poznejše namestitve. Cenj. dopise na ogl. odd. Jutra pod: »Skromna 26«. 34987 Kroj. pomočnik išče mesta za boljša dela Naslov v ogl. od. Jutra. rtugl Avto znamke »Opel«, štirisedežen dobro ohranjen, radi nabave večjega zelo poceni proda Rudolf D e r g a n, Laško. 84598 Železno peč veliko, ki bi bala priprav-na za 200 m' veliko sobo, kupimo Ponudbe na šolsko vodtf^vo Lemberg — pošta Podplat. 84882 Voz zapravljivček sam ali s konjem in opravo vred kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zapravljivček«. 84895 Kot družabnico čez dan. k bolni gospodični sprejmem inteligentno In izobraženo damo srednjih let — mirnega, veselega značaja. Ponudbe na o»l oddelek »Jutra« pod Šifro »Jesen 1634«. 54510 Družabnika (co) (tudi sodeluiočega) z vložkom 80.000 Din, za prodajo v vseh državah, lastnih, vsestTamsko priznanih, patentiranih aparatov, iščem radi večjih naročil, po razstavil fevi na vele8ejmu. Po-nudhe na oglasni oddeleft ♦Jutra« pod šifro »D. R. P. 100%« na oglasni oddelek »Jutra« 84880 5—8000 Din posojila iščem za dobro vpeljano oodjetje. p^oti visokim ob-restim in vrnitvi tekom pol leta. Ponudbe na oglasni Naslov v oglasnem oddelku .Dobn soseščina« na osrl P!ss™- Naslov v ogl. od. »Jutra«. 1L4709 I _ t j, _, . . . _ I „ „ T-i__ n i 84782 oddelek »Jutra«. 84925 Y obI" odd JutT»- 84974 2 opremljeni sobi oddam s posebnim vhodom I nižjih cenah" S^j^ric iz_ stopnišča, pripravni u | Ljubljana, Stari trg 6. tudi lepljenje čevljev in galoš. — Se priporoča I. Petrič, 8etšček-Cerknica 84931 Ženini in neveste Perssnice, timoics, otoma-ne, divane ter vsa tapetniška dela zvrš-ije po naj- Pozor! Dober zaslužek. Prodajalce za naše Švedske . posnemainike* iščemo v vsakem kraju proti dobremu plačilu nTehna" Ma 11L Ljubljana, Mestni trg 25/1 34948 Skladišče Sobo in kuhinjo ail delavnico Pojasnila daje med oddelek »Jutra« pod šifro 13 m dolgo in 3 m široko l2;. in 1Si ter °okojenca. naprodaj. Na- | mlečno Rigler, _Pra- | komfortni vili. Na željo tu | d<>Pn«t fekrene ^ slov pove oglasmi oddelek | gereko »Jutra« 34838 84887 j fii hrana. Cena zmerna. — Naslov v ogl. odd Jutra. 84983 84899 Lep lokal GOStflnO ▼ Industrijskem kraju, prl- na avstrijski mej:. na pro- praven za čevljarja ali tr-1 metni točki poleg trga. s po^ino z usnjem, oddam I ____ . _____ ______ 7 orali zemlje prodam — Ponudbe na ogla«, oddelek I v sredini mesta. Klavir. — | Naslov pove oglas oddelek I »Jutra« pod značko »Dobro I Naslov v ogl. odd. Jutra 34503 mesto«. ----1 ----- 2 dijakinji sprejmem v dobro oskrbo. 16. avgust 0e hočeš sTedo svidenje, I sem tukaj do 6. 34984 | »Jutra«. 84996 Nova hišica zelo prikupna, krita z opeko, 2 lepi parketirani sobi, kabinet, velika kuhinja — električna razsvetljava, £ 2 skladišči in 2 Pisarniški sobi ijjni takoj ali s oddam sfrd novembrom I o ali posa- direktno iz Tovarne oz. lov sleladižča '1*1 If™ --'J—, i možno. Naslov ▼ oglasnem I LePO SObO j let, a doto 800—500.000 EHi kleti, lepa stavbna parcela j oddettn ,Jutrl€ ^ j-gJ s posebnim vhodam 1» elek Cenjene dopise t najnovej bo naprodaj na j MJ6}' triko takoj oddajo. - Po šo sliko na oglasni odde Mlad posestnik [ goetilniča' in trgovec, star I 19 let, bi takoj poročil le- | , , p if „ ,i po, mlado in izobraženo I L/f|g|nCI J/lCrOlCtl lično, staro 17—191 " 1 et, t doto 800—500.000 Din peči Monolit in Ekonoma Velika zaloga I Iag.GUZELJ LJUBLJANA Vn. Sv. Jernej'a cesta 5 Telefon 3252 Malinovec x najfinejšim sladkorjem vkuhan, brez vsake kemične primesi, garantirano naraven, se dobi v lekarni dr. G. PlccoB Ljubljana 1 kg 20 Din Pri večjem odjemu c« ne}«. — RazpoSilja s« po poŠti in železnici. prostovoljni Javni dražhki v nedeljo, dne 13. oktobra I BrivniCO ob 3 % popoldne. — Dražba I j„k.„ . se vrši >ri Mariji Mihelčič 1 dobro ido8<)> le Te5 . _ odde- ] izve t>e na Starem trgu 19, I lek »Jutra« pod »Mlad«. 84926 I H. nadstr. 84582 let 7 Višnji gori 5t. 29 na Do- j « J^ S«bO Z 2 POStCjama | lenjskem — 5 kolod /ora. minut od 84228 Gospodična v državni službi, se želi | »POSEST« podružnica v Celju Prešernova ulica štev. 6, proda dobro Idočo gostilno s posestvom, na prometni toSki v bližini mesta Celja „„„_„ . „ . i za 2 starejši dami iščem za i • >"<•» d^r T !0, T takoi T okolišu Mirja. Po- poročiti i resimn državnim ^iLttr-n.^-l nudbe na oglasni oddelek uradnikom, starim od 80 »Jutra« pod »Začasno«. I — 85 let. Anonimna pisma I 84876 I v boš. Ponudbe po mož- [ no s sliko prosim na ogl. odd Jutra pod »Tajno za- I jamčeno« 34963 | Jutra pod šifro »K. C.« 84964 Pridem Vino — Potreben kapital 150.000 I burgundec, silvanec Sobo veliko in zračno, prazno I ali opremljeno oddam t 1. novembrom na Rimski cesti St 10/11, desno. 34910 Ali že veste da se vsa knjleoveška in galanterijska dela izvršijo solidno in po nizki ceni v knjigoveznici 12245 S. A. Feldstein Ljubljana, Vidovdanska cesta št 12. Din 34883 mozler kupimo takoj večje I partije edino le od vino-. Tvrdka 12347 Stavbno parcelo 500—600 m«, v bližini dolenjskega kolodvora kupim Ponudbe na ogla* oddelek ] »Jutra« pod »Stavbno«. 349321 Pianino Čedno sobico gradnikov. — Ponudbe na za okrog 300 Din iščem za I „rnA___ ' ' , ogl. oddelek »Jutra« pod takoj. Ponudba na oglasni S Y v™ lef>6 šifro »Vinogradnik«. 84666 oddelek »Jutra« pod šifro ^ ? "P"1??--- ------»Uradnik U«. 84913 Xtra, oglas, oddelku 84656 Jabolk Lepo, zračno sobo | oddam 2 solidnima gospodoma s 15. oktobrom — I event. tudi a zajtrkom, na JSL ve« vagonov, lepih kanad Starem trgu 17/IH. 34897 20% ne kron. bone f j r i I re0 vagonov, lepin tanad JLttaškgf I in zlatih renet. kakor tudi Za lov iščemo dva dobro uvedena brakir- I ja (po možnosti istrijanca) kupuje Pu&ka itediona I pod »Osebno prevzetje« Osijek. 84096 drugih poznih vrst kupim . . --------- ----.---, Ponudbe z najnižjo ceno Dve, OZlr. enO SObO | 2 etara. v pr-na oglas, oddelek »Jut'a« | lepi, golnčni, s posebnim ~ vhodom, elektriko in par 34669 keti. vi vrsti zajčarja, kar bi odgovarjalo gričastemu terenu v Bosni. Ponudbe na Vsakovrstno zlato keta, prazni, oziroma eno ""*" T , . , uul™ J™ opremljeno oddam na Blei- a^0Tl, ^ ^eigang Za-■ - - - - 1 vidovidl. Bosna. ' Jabolka weisovi cesti 20/1 34918 84514 kupuje po najvišjih eenah zs prešanje, več vagonov. 1 fco. postaja, nudi najce- C e r n e — Juvelir Ljubljana. Wolfov» ollca 3.1 88 neje Rud Peterlin — Sv. Peter pod Gorami. Namizna jabolka I vsako množino od 25 kg Prazno sobo v bližini Sv. Jožefa. Sv 846681 Petra ali Tabora iščem za I takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Soba takoj«. 84915 | Josip Pogačnik v Radovljici izdeluje obleke po angleški in francoski modi ter ima vedno v zalogi češko in angleško blago za jesen in za zimo. Likvidacije i 2354 poravnav© urejuje najsolidneje strokovnjak Obrnite se na poštni predal 293 Kuhinjska oprava poceni naprodaj v Rožni dolini D/15. 84759 mut. Središče ob Dravi,— UpremUenO SObO , _______ | Cena 3—5 Din 348S9 lepo, z elektr. razsvetljavo I Ljubljano"'ob"ll"l2 Pošte'- in separatnim vhodom od- nega najditelja prosi. Aktovko z dokumenti je pozabfl reven akademik dne 4. t. m. v vlaku, ki pride z Zidanega mosta v da Lepa Jabolka Jedilnico namizna, razpošilja vsako, - množino od 40 kg naprej ška cefita *3, pritličje. datn takoj le mirnemu in vrne vwaj dokumente rra-soUdnemr gospodu ali go- tarju univerze ali pošlje spodačni. Ljubljana. Trža- gvoj naslov proti nagradi Sl-a .ut. K. JO «1.1!,:. I _____ po 2 Din franko oddajna postaja Adoli Remie. M!rna dobro ohranjeno prodam. I peč 348981 Naslov v oglasnem oddelku I Jutr»«. 34911 34929 34970 Namizna Jabolka Sobno kredenco dajal 9D'noktobraJ rfofoil i lepo, umivalnik, note za I cah Krekovega trga. Tnte-1 klanrir. knjige in rasno po- resente vabim, da izkori-1 r . _____ ____ _______ hištvo prodam na Blei- | stijo ugodT.o priliiko. 84933 dovalec«, Ljubljana, Dal-weisovi cefiti 18. na vrtu, " nadstr. 84878 Čisto sobo oddam v Slomškovi ulici I št. 16/n. 84.560 | Pisarno 2 sob pri sodišču odda »Posre- Pohištvo spalnice, kuhinje in jedilnice. iz trdega lesa kupite že na 200 Din mesečni obrok. Pošljite naslov na upravo »Jutra« v Mariboru. Celju ali Ljubljani, pod šifro »Trd les«. 84922 Novo spalnico kuhinjo, šivalni stroj, tridelno predsobno omaro, palmo in japonsko šah mizico zaradi odipctovanja takoj oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 84955 Rezl ja na kredenca ugodno na priodaj. Naslov Ogl. odd. Jutra. 84943 Staro pohištvo poceni na prodaj. Stari trg 28, m., levo. 84990 Spalne oprave 8 komadov in 3 kuhinVike prodam za 2000 Din Poizve se od 8. ure naprej: ViSmarj* ft. 4fc 84863 Več 1000 kg Jabolk zdravih, prodam po 2 Din. matinova ulica 11. 34937 Motor na sesalni plin, 15—20 k. s., dobre ohranjen in pol-nojaiemniik, 50 premer — kupim. Ponudbe z zadnjo ceno na naslov: Rigler, Pragersko. 3-fc86 .//v Prazno sobo Poizve 'se: Bivša mvovar- 1 'hodom stopnjic, iičem na Laško 84938 v centru mesta Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 84928 Advokat 1.358 Stanovanje Prazno sobo takoj ali e 15. oktobrom oddam za 200 Din v Sta- snažne sobice In kuhinje ničevi ulici 6, za Bežigra iščem s 1 novembrom na Sv. Petra cesti. Taboru, Bohoričevi, Ravnikarjev!. Zalokarjevi ali Martinovi cesti. Cenjene ponudbe na I solnčno, oglas oddelek »Jutra« pod | glavnim »Plačam točno« dom, Ljubljana. 84959 dr. Andrej Druškovic naznanja, da je otvoril advokatsko pisarno v Skoplju, K a rad jo r d jeva ul. 122 Stanovanje 2 sob in knhinje, z elektr. razsvetljavo ter vodovodom Opremljeno sobo z elektriko za j kolodvorom ev 848521 s hrano oddam tsfkoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 84957 1 Opremljeno sobo iščem v centru ali kje v I oddam 2 gospodoma. Na- | bližini centra Plačam do-1 slov v ogl. odd. Jutra. bro. Naslov v oddelku »Jutra«. oglasnem 84762 Stanovanje Sobo J z dvema posteljama iščeta | lepo, solnčno. komfortno I dva irtada goepoda v bli-oodam takoj. 4 sobe in ka- žini Tsibora « 15. okto- I binet. kopalnica to pritikli- brom. Ponudbe pod šifro | ne. Naeflor T ogl. odd. Ju- »Zelo mirna 41« na ogl. Na naiprotnetnejšem mestu t Murski Soboti se prod« iz proste roke tepa. velika, 16 let stara, enofladstropn« trgovska hiša z dvema trgovskima lolkalima (veneim trgovina meš»ne®a blaga in mamifakture, v dirugejn trgovina čevljev m zastopstvo SiogenJevA Sivateiih strojev), z enim vetekiin in enim manjšim stanovanjem, odvetniško pisarno in lepimi kletmi. Vsako stanovanje Je opremljeno s kopalnico. V hiši je vodovod in elektrika. Zraven hi5e Je veliifk« dvorišče, lep obsežen vrt, ki pride lahko kot stavbena parcela v po&tev. Pojasnila se da>)e v treoviai Brata Brina en t Mursid Soboti. 849621 odd. Jutra. 849411 DomaM Keyhoe: Onsar t oblakih" Letalski roman 99 Ca.rmadchael ga je pogledal z zaspanim nasmeškom v očeh. Z veliko skrbjo je odrezal konec srno tke in ga prižgal »Nu,_ka j vam je na umu?« IA v tistem trenutku se je zaSulo od runaj zmedeno vpitje. Še hip in v letalsko pisarno je planil Perez, mali načelnik proge. »Letalu gospodične Randove je odletelo kolo,« je zasiigal. »Kar odpadlo je, baš ko je vzletela — ln ona niti ne ve, da ga nima več! Kaj naj storimo?« Carmacihaela je puščobnosit zdajci minila. Poskočil je s stala. »Vzemite nekaj rezervnih koles,« je velel »in moštvo naj ji maha z njimi.« Dick je bil planil na noge. Ko je pogledal skozi okno, mu je obraz mahoma prebledel. »Ne bo jih u-tegnila opaziti,« je vikniL »Vežba se v pristajanju. Vsak trenutek bo na tleh.« Carmichaelov glas je bil hladen kakor led. »Trenit, ne vtikajte se v to svar!« Ne meneč se zaimj, je planih Dick mimo njega in zdirjal proti ravnici. Hiter dvosedežnik je bil prvi aeroplan, ki ga je zagledal. Skočil je na zadnji sedež ter poklical najbližjega mehanika. Ko je ta zagnal propeler, je Dick začul glas starega Randa, ki se je tresel od groze. »Mod Bog, Carmichael, storite kaj! Razpostavite ljudi po vsem polju, tako da ne bo mogla pristati.« Dickove oči so mrzlično poiskale njeno letalo. Ko jo je zagledal tam, kjer bi moralo biti levo kolo, usodno praznino, je nehote zastokal. Strašen spomin izza njegovih vežbaJnih dni mu je ostal pred duhom... lovsko letalo, ki je pristalo brez kolesa... tresk in polom... oblak prahu, ki se je vzdignil od tal... in nepremična postava, ki je obležala sredi razdejanja... In zdaj... Mary... »Spustite!« je kriknil mehaniku z malone ihtečim glasom. Mary je bila ustavila svoj motor in se ne naglo bližala tlom. STiša! je brnenje žic, ko je letalo drčalo proti zemlji. Njegov lastni motor je zdajci zarohnel pred njim. Mehanik je odskočil in potegnil zagozde izpod koles. Dick je odprl plin, zakaj časa za segretje motorja ni bilo več. Mary se je z veliko naglico pripravljala na »stični« pristanek: še dvajset sekund in bo prepozno. Dnžeč vodilo naprej, da bi brž dosegel veliko brzino, je Dick poletel vzporedno z rdečim letalom, ki je bilo zdaj samo še tri sto čevljev nad njim. Na kraju, kjer bi morala Mary pristati, nI bilo nobenega mehanika, da bi jo bil posvaril. Ce bi mu izpodletelo, ni bilo nikakega upanja več. S hitrostjo 100 milj na uro je divje okrenil nazaj in šinil v strmem kotu navzgor. Naravnost v smer rdečega letala je zapodil svoj aeroplan. V njegovi glavi je utripala ena sama misel: moral jo je prestrašiti, preplašiti jo s svojim brezumnim naskokom, tako da vsaj to pot še ne pristane. Vedel je, da zapravlja s tem nenadnim vzpenjanjem vso svojo lastno hitrost. Ce bi le mogel priti v zadostno višino. — Približal se ji je toliko, kolikor se je le upal, pripravljen s tem, da zlomi svoje krmilo, če se drugače ne bo mogel ogniti trčenja. Za trenutek so se Maryne oči osuplo srečale z njegovimi. V naslednjem trenutku je njeno letalo mahoma zakrenilo v stran in njen motor je zarohnel s podvojeno silo, ko je brzela iz dosega nevarnosti. Hip nato je že padal in v vijugah drčal proti tlom. V neznosni napetosti ie čakal trenutka, ki se mu je zdel neitzbežen. Bilo mu je, kakor, da tla kar po bliskovito lete proti njemu. Videl je, kako se je skupina ljudi pod njim razletela in razbežala na vse strani. Nato je jadrno premaknil vodili in prišel iz vijug v ravno smer. Njegovo letalo je bnzelo preko polja komaj 30 sežnjav od tal Obupno je pogledal kvišku. Mary se je počasi vijugala k tlom in se naslanjala venkaj, da bi videla, kaj je. V pičli minuti je bil spet vštric nje. Mahaje z rokami ji je skušal dopovedati, kaj se je zgodilo. Približal se ji je tako, da je bilo med letaloma komaj še nekaj čevljev razdalje. Ko je Mary spoznala nevarnost je njen obraz prebledel toda ko ji je Dick pomahal, češ, naj bo pogumna, se je junaško nasmehnila. Videč, da ustavlja motor, je storil on takisto in ji zaklicali »Pristanite z desnim kolesom — desno krilo k tlom!« Pokimala je in se počasi spustila nizdol. Dick je ostal blizu nje, kolikor se je upal, in srce mu je drevenelo od smrtnega strahu. Kaj bo, če Mary v poslednjem trenutku izgubi prisotnost duha? Kaj bo, če odleti še drugo kolo? Bilo mu je, kakor da se mu hočejo prsi razJeteti od groze. Chevroletov avto za dobavljanje blaga je marsikateremu trgovcu na drobno vir uspeha mapredTen trgovec stremi »a tem, da proda svoje blago čim več hupcem ipri čim manjših troshih na posameznega odjemalca \T sak trgovec, naj že kn& večjo špecerijsko trgovin« •Ji skladišče, aH pa dobavlja premog in drva, želi razširiti krog svojega udejstvovanja te si urediti učinkovit, a obenem ekonomičen način dobavfianja. In tovorni avto Chevrolet Je kakor poklican, da reši ta problem! S tem močnim vozom, opremljenim s slovečim Che-vroietovim šestciHndrskhn mo- torjem, je prevoz tone na kilometer tako poceni, da sta I ekonomičnost i učinkovitost motornega transporta na dlani Najbliži zastopnik Chevro-leta vam bo točno popisal prednosti prevažanja tovorov z motornimi vozili — in razne eiegantne karoserije, ki si jih tahko izberete za močno Che* »roletovo šasijo. CHEVROLET TOVORNI AVTOMOBIL CHEVROLET — PONTIAC r- OLDSMOBILE — OAKLAND — MAROUETTE — BUICK — VAUXHALL" LA SALLE — CADILLAC CHEVROLET TOVORNI AVTOMOBILI — a M. C. TOVORNI AVTOMOBUL1 FISHERJEVE KAROSERIJE PROIZVODI GENERAL MOTORS Budilke poceni L. Vi har urar LJUBLJANA Sv. Petra c. 36 r~ 1 Ing. R. Gaberščik Anica Skala poročena Oktober 1929 Kreka Kamnik L. 12359 -J Največja fccbera — aa|nl2J« ecoe najnovejših dvokoles dirkal mfa, za ceste tare io (Jamskih, motorfev, matih dvokoJet, j za otroke, igračnah io otecšSdh vo»čkw ' raanih modelor od najcenejšega do najfinejše«*, bruc šivalnih strojev Central Bcbbšn. Pred nakupom ojstefte si rafogo pri tvndkj Tribuna F. B. tovarna dvokoles Ii otroških razlčkof, Ljubljana, Kariorška o. 4. Ceniki tracko, Prodaja na obrofca. POK - PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA Singer šivalni stroji d. d., podr. Slovenjgradec 12350 obvešča, da je agent Pavalec Jakob izstopil iz službe ter da ni več pooblaščen prodajati strojev in inkasirati denarja za njen račun. faS 03 H 55 B H H a 0 93 S3 21 m 0 Provizijski zastopnik za Ljubljano in Kranj s ko misijonskim skladiščem se takoj sprejme. Osebe od stroke, z dobrimi referencami, ki stalno poslujejo v Ljubljani, naj pošljejo ponudibe s sttiko na Jugoslavensko Zerkovič d. d. Maribor, tvormca trakova, pozamenterije i čipaka 12326 kd B B 69 B B B B B sa B sa sa B sa V globoki žalosti naznanjamo, da je naš iskreno ljubljenj sin, brat, stric in svak, gospod ____v Franc Sramel uradnic pri tvrdki Schneider in Verovšek dne 7. t. m. po daljšem trpljenju, previden s tolažili svete vere, mirno preminul. Pogreb nepozabnega bo v sredo, dne 9. oktobra 1929. ob K4. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 7. oktobra 1929. Anton, Vladimir, Maks, Bogomir, bratje; Anton, fin. uradnik v p., oče; Hedvlga, mati in ostali sorodniki. 12363 t Naša zlata nadvse ljubljena ln nenadomestljiva mama, stara mama, teta in sestra, gospa Franja Mislej roj. Bizjak nas je včeraj po dolgi in mučni bolezni v 67. letu nenadoma in za vedno zapustila. Pogreb bJagopokojnice se bo vršil v torek, dne 8. t. m. ob 17. uri iz hiše žalosti v Mariboru, Tomšičev drevored 229 na Pobrežko pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala 9. t. m. ob pol 9. uri v Frančiškanski cerkvi. Postojna — Maribor, dne 7. oktobra 1929. Franc Stepančič, zet; Mirni, hčerka; Fančl, Janek, Zlatko, vnuki in vnukinja; Franc Bizjak, brat; Tina Šeber, sestra. 12361 2alo®toiin sroem naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem lo znance t«, tfa Je naš IijnrMijeni oče, ozir. očimi, stari oče in tast gospod Josip Trčelj posestnik v Sv. JuriJu ob Pesnici v nedeljo, dn« 6. oktobra ob 18. uri po dolgi mučni bolezni y 66. kfa svoje starosti preminul. Pogreb preblagega pokojnika se bo vršffl v torek dne 8. otetohra ob 16. ar* iz biše žalosti v Sv. Juriju ob Pesmici št. 13, na domače pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, dn« 9. oktohra ob 8. uri v doma« žtiipni cerkvi. Sv. Jurij ob Pesnici, dne 7. oktobra 1919. Stanko Trčell, sin; Ivana Lavrenčlč, roj. Trčeli, hči; Ivanka Kete, Emilija Vrstov-šek, rotj. Kete, pastorke; Ivan Lavrenčlč, Boris Vrstovšek, zeta.