Gospodarske stvari. Ljutomerska dirka in razstava goveje živine. Pretekli teden smo imeli trojno odlikovanje, dvojno kobil in eno goveje živine. Kar zadeva premiranje kobil za pleme, moiemo biti letos popolnoma zadovoljni, kajti sino videli res lepe konje, se ve, da je komisija zapazila tudi dosta napak pri tistib. 0 tem pa naj še več prihodnjič povem. Zanimivejše za nas so naše dirke s kobilami ljutomerskega plecaena, ki so se vršile na Cvenskem pašniku na male meše den in sicer takrat popolnoina po pravilih pravega ,,športa". Dirkarji 80 se vozili na kolab z dveuia polačema; tako tudi bode za naprej, ker dirkarsko društvo ima sedaj dvojne takšna kola za rabo in vaje. Začetek pri dirki je napravil iiam vže znani Orlov dirkač konj Krolik, ki je zdaj prek 16 let star, pa še jako čvrst in krepek, kakor pravi Rus. Taisti je pretekel dvakrat 520 sežnjev dolgo cesto (1040 sež.) v 4 min. 16 sek.; toraj bi napravil celo cesto v 8 miu. 32 sek. — Marsikteri gospodar se je letos spomladi ne zelo hvalno izjavil zastran tega žrebca, kedar so ga nam poslali gospodje iz Giadca v Ljutomer; zdaj se je mogel prepričati, kaj Krolik premore ia kakšnih žrebet od njega smemo pričakovati. Nekateri gospodje so vže zdaj pitali za kobile, ktere so od Krolika breje; hočejo namreč pokupiti vsa žrebeta od njega. Tu pa bi nasvetoval tistim posestnikom, naj žrebce od Krolika prodajo žrebic pa ne! Tote morajo ostati za zarod v našem okraji. Naši konji imajo elegantno obliko, so žlahtnega plemena, ako se k temu pridruži kry od trdnih konj, upamo po takem doseči vseb lastnosti, ki jih zahtevamo od dobrega konja. Dirkarjev se je vdeležilo 16; izmed tistib je dovršilo cesto 2080 sežnjev 14; dva sta med dirko odstopila; najprva kobila je dovršila svoj tek v 9 min. 10 sek., najzadnja v 11 min. 6 sek. — Premije so dobili: 1) A. Ferenc iz Stare vesi, dovršil je v 9 min. 10 s. 2) Mat. Kranjc iz Obrežja 9 m. 35 s. 3) Jak. Misleta iz Hrastja 9 m. 55 s. 4) Jak. Nemec iz Šalinec 9 m. 59 s. 5) Mark. Bežan iz Babinec 10 min. 5 s. 6) A. Kegel iz Stare vesi 10 m. 12 s. 7) Ant. Prelog iz Vučjevesi 10 m. 14 s. 8) Mark. Belec iz Krištanec 10 m. 15 s. 9) Mih. Štuhec iz Logarovec 10 m. 35 s. 10) Fr. Kosi iz Ključarovec 10 m. 45 s. — Ker pa je veliko od tega odvisno, kako vozar konja vodi in kako spretno ž njim zna ravnati, dobili 80 za to sledeči posebna darila: Bežan Marko iz Babinec, A. Ferenc iz Starevesi, Ant. Rajh iz Hiastja in Ant. Kegel iz Starevesi. Na zadnjič še moram dostaviti, da, ako ae bodo naši dirkarji vežbali, bodo mogli tudi konkurirati ali tekmovati z dirkarji v Gradci, na Beči in v Linci; in čem hitreje to dosežejo, tem dražejši bodo postali konji ljumerskega plemena. Po mali meši dne 9. t. m. smo imeli razstavo in premiranje goveje živine. Tu pač moramo pripoznati resnico, ktero je izvrsten gospodar izjaviJ rekoč: ,,Kj er napreduje konj erejstvo, zaostaja goveja živiiia, oboje ne more enako napredo vati". — In glejmo kmalu bi cekel, da je imel ta gospod prav; naša letošnja razstava goveje živine nam je to dokazala. Našli smo le tiste vže nam vsem znane živinorejce in gospodarje, ki razumno izrejujejo svojo govejo živino, ki služijo za izgled drugim. Pa kaj to vse pomaga, ako vsi drugi, ki bi imeli se nekaj učiti od svojih sosedov, ne storijo nič, ne vidijo nič, in zanemarjajo svojo živino, kakor prvlje in nimajo niti dobre volje, da bi kaj storili. Razpostavljenih je bilo: a) bikov 5, b) bikičev enoletnih 7, c) krav 49, d) dve in triletnih telic 45, e) enoletnih telic 26, vseh vkup 132 živinčet. — Odlikovano je bilo: a) biki 3, b) bikiča 2, c) krav 7, d) dve in triletnih telic 8, e) enoletnih telic 8. Za bike so dobili premije: 1. Iv. Grosskopf, 2. M. Budja, 3. M. Škerlec; — za bikiče: 1. J. Zmazek, 2. M. Gaberc; — za krave: 1. J. Ostrc. 2. M. Županec, 3. J. AlešiC, 4. M. Špun, 5. M. Novak, 6. Tom. Špun, 7. P. Herbet; — za dve- in triletne telice: 1. M. Špun, 2. A. Kranjc, 3. J. Prelog, 4. A. Junež, 5. Mirica, 6. F. Fifuja, 7. J. Topolovec, 8. P. Žižek; — zaenoletnetelice: 1. J. Strasser, 2. M. Filipic, 3. J. Slavinec, 4. J. Pusenjak, 5. M. Pukšič, 6. M. Novak, 7. P. Špun, 8. M. Juranovič. Kot pridni strežniki sp bili odlikovani: Iv. Županecjz Benkovec, Iv. Škroban iz Ljutomera in Liza Špun iz Krapja. Tukaj moram še nekaj pristaviti, da bi stvar, o katerej sem više spregovoril, bolje razjasnil. Pri omenjeni razstavi je bil oddelek bikov za pleme najslabše zastopan. Videli smo bike, ki so dobri za mesarja, ne pa za pleme. Kaj je temu vzrok? Napačno postopauje nekaterih gospodarjev, ki namreč tele, če je lepo, prodajo mesarju, ker zanj dobijo eden ali dva goldinarja več, slabejše pa si navadno podrže za pleme. Ne smemo se potlej čuditi, če vidimo domačo ploho tako zdelano. Vzame li pameten gospodar za setev najslabejše seme? In ako to, zamore li pričakovati dobre žetve! To je greh zoper naravo, in takšen gospodar sam sebe ž njitn kaznuje. Ravno tako greši ta, kdor zahteva od teleta uže tele. Oziraje se na to, da napredek glede vzreje goveje živine ni znaten, izrekla je razstavna komisija svojo misel, da se imajo razstave za govejo živino ustaviti, in bodo od zdaj prišle samo le v večletnih obrokih na vrsto. Za to pa bodo delili podpore tistim gospodarjem, ki držijo bike za pleuie. Garje pri ovcah. Druga kožna bolezen, ktera se tudi pri ovcah nahaja, ki pa ne, kakor poprejšnja, iz notranjib, ampak iz zvunanjih uzrokov nastaja, ia tudi med po postavi zavarovane bolezni šteje, so ,,garje", tudi nsrab", ,,kraste" ali ,,prhlaj" imenovaua. Ta bolezen se naleze, t. j. prenesejo se namrec posebni molji ali črvički z bolne živali na zdravo in ti molji ali črvički napravijo pri zdravi živali tudi garje. Ovi zajedenec živi v ovčji koži, zato ga tudi zakožnik imenujejo, in je tako droben, da ga je le z 200kratno povekšavo mogoče videti. Ta zajedavec ima zelo trdno ali žilavo življenje. Njemu je mogoče cele tedne brez živeža pri življenji ostati, tako, da se nekakuršno ves posuši iu se kakor mrtev zdi. Če ga pa z vodo pomočiš ali segreješ, brž se oživi in se potem dalje plodi. Kakor so skušnje pokazale, ta molj celifa 16 dni v takem mrtvilu prestati more in se slednjič zopet oživi. Po takem od smrti vetajanji je živalica brž za plod. Samica iznese po 20—24 jajčic, ki se v kratkem času izvale in mladi brž zopet novi zarod zarejajo. Iz tega je toraj vsakemu jasno, od kod da pride, da se ta bolezea tako silno hitro razširja od živali na žival. Nalezejo pa ovce garje vsakokrat po dotikanji i bolenimi živalimi, ali pa po hlevib, pašnikih itd. Brž, ko se je znani zajedavec, kterega bodemo od zdaj gaijavi molj imenovali, od okužene živali, bodi si na kterikoli način, na zdravo žival zatrosil, začne to žival po 8—16 dneh na raznih krajih života silno srbeti, tako, da se žival, kolikor le more, praska in ob raznovrstnih stvareh drga. Po životu vrh kože se ji naredijo male gumpice, ki se v kratkem s krastami prevlečejo, med kterimi volna od kože preč strli. Ker se živali vedno ob razne stvari drgajo, postane volna vsa skuštrana, sc od kože loči in celo od runa odpade tako, da se po životu goli prostori pokažejo. Ker s teh prostorov vedno več volne odpada in v zgubo gre, se ti vedno boli in bolj povečujejo, koža prihaja vedno debelejša, se razpoka, nagrbanči in postane celo krapljava. Srab v koži prihaja vedno bolj neznosljiv. Pozneje postane koža nekako naduta, bleda, mokrotna, volna zgubi svitlo barvo, postane ščetinasta in izpada. Napravijo se mnoge in obilne kraste, na nekterih inestih pa globoko segajoči turi. Ovce te ture z zobmi grizejo, z nogami ob tla bijejo in tudi na bolene prostore na koži, če morejo z nognmi do njih. Živali silno hujšajo, ob vse meso pridejo, prihajajo vedno bolj slabe in v kiatkem času poginejo. Tudi pri ti bolezni se mora brž ko brž živinozdravnik poklicati, kakor pri vsaki okužljivi bolezni, ker to postava zapoveduje.