3 Velika preizkušnja Redni rok za predložitev tarifnih pravilnikov gospodarskih or­ ganizacij je potekel v ponedeljek. Od skupno 479 gospodarskih orga­ nizacij, ki bi do tega dne morale predložiti svoje tarifne pravilnike, je rok zamudilo 53 gospodarskih organizacij. Pri tem ni nobenega več­ jega podjetja. Največ »zaostankarjev« je med obrtnimi obrati, v trgovini in go­ stinstvu. V konjiški občini roka nihče ni zamudil, v šentjurski 1 go­ stinsko podjetje, v občini Laško 4 obrtna podjetja, v mozirski občini 14 podjetij, v žalski 12 in v celjski občini 16 podjetij. Kolektive gospo­ darskih organizacij, ki iz kakršnega koli razloga niso v pravem času predložili tarifnih pravilnikov, bo vsekakor neugodno prizadelo dolo- Predsedjiik OSS Celje, tovariš Jože Jošt čilo, po katerem stopijo »zamujeni« tarifni pravilniki v veljavo šele ob odobritvi, medtem ko vsi ostali ve­ ljajo od 1. januarja. O problemih in izkušnjah dela pri dajanju soglasja na tarifne pra­ vilnike je predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Celje, tovariš Jože Jošt takole odgovoril na naša vprašanja: Kakšna je glavna značilnost ob­ dobja potrjevanja tarifnih pravil­ nikov? Ta velika politična in gospodar­ ska akcija ob sestavljanju novih ta­ rifnih pravilnikov gospodarskih or­ ganizacij je imela dejansko tri po­ membnejše značilnosti. Sistem na­ grajevanja se je naslonil na eko­ nomske činitelje rentabilnosti, ki so jih kolektiv' temeljito predelali prav z ozirom na tesno povezanost z nagrajevanjem. Ker je razprava o ekonomskih temeljih podjetja šla v popolno širino, je zabeležen tudi precej velik političen efekt v priza­ devanju za izenačenje pojmov pod­ jetje — kolektiv, in končno odgo- Zobozdravstvo v žalski občini: „SOS!" Od zdravstvenih problemov, ki jih sicer ni malo, je v žalski občini najbolj pereče vprašanje zobo­ zdravstvenega kadra. Z ozirom na velike potrebe bi že sedaj potrebo­ vali najmanj štiri zobne terapevte in dva zobotehnika. Še najbolj pe­ reče pa je stanje v Polzeli, Šempe­ tru in Libojah. Pomanjkanje zobo­ zdravstvenega kadra v veliki meri onemogoča sistematično delo. To je še toliko huje, ker so ugotovili, da ima več kot dve tretjini šolskih otrok slabe zobe. vorna naloga sindikatov je bila ve­ lika preizkušnja pri utrjevanju no­ vih metod dela sindikalnih organi­ zacij. ta tokrat posredna prizadevanja za­ mrla. Res je tudi, da je bilo nekaj tarifnih pravilnikov, ki niso bili naj­ bolje sestavljeni. To velja zlasti za manjše kolektive. Vendar to ni naj­ večja slabost. Saj so komisije sproti opozarjale kolektive na značilne napake, na nesoglasja z zakonom o delovnih razmerjih in podobno. Kako ste zadovoljni z delom ko- Naš intervju Delo komisij je bilo verjetno po­ membno tudi glede ugotavljanja za­ vesti gospodarstvenosti posameznih gospodarskih organizacij? Skoraj v vseh primerih je bila analiza tarifnega pravilnika hkrati tudi preizkus gospodarske moči in gospodarjenja posameznih gospo­ darskih organizacij. Vpliv tega na dohodke zaposlenih pa je v mnogih primerih sprožil razprave o mož­ nostih za izboljšanje gospodarje­ nja. Zniževanje števila zaposlenih, štednja, večanje števila delovnih mest, ki so nagrajevana po učinku, razširjevanje proizvodnje in iska­ nje notranjih rezerv, so samo osnov­ ne značilnosti tega obdobja. To je zelo pozitivno. Bilo pa bi zgrešeno, če bi z novim tarifnim pravilnikom misij za dajanje soglasij k novim tarifnim pravilnikom? Okrajna in občinske komisije so v tem času opravile ogromno delo. Nesebičnost in požrtvovalnost je bila osnovna značilnost, zlasti še v zadnjih dneh, ko je bil najhujši pritisk. Istočasno pa moram prizna­ ti, da smo imeli srečno roko pri iz­ biri poročevalcev, ki so pregledali gospodarske možnosti, vsklajenost in upravičenost posameznih tarifnih pravilnikov. Lahko tudi rečem, da je to ob­ dobje, ki pomeni verjetno najpo­ membnejšo politično in gospodar­ sko akcijo sindikatov letos, bilo uspešno in hkrati trda šola za vsa­ ko sindikalno organizacijo — od osnovnih pa vse do vrha. -šič Zakaj brez soglasja? Gotovo je, da so v Lesno indu­ strijskem podjetju Slovenske Konji­ ce dobro proučili možnosti za na­ grajevanje in si zastavili zelo pozi­ tivne naloge — znižanje števila za­ poslenih, povečanje storilnosti in or­ ganizacijsko utrditev podjetja. Kljub temu pa zaradi nekaterih gro­ bih napak okrajna komisija na nji­ hov tarifni pravilnik v sedanji ob­ liki ni mogla dati svojega soglasja. Razdelitev podjetja na ekonom­ ske poslovne enote in obračunski si­ stem pojenotah je velika pridobitev za podjetje. Vendar bi ostalo vse pri starem, če bi obveljalo določilo prvotnega besedila tarifnega pravil­ nika. Uspehi poslovne enote se namreč morajo poznati tudi pri do­ hodkih zaposlenih. Pri prostem pre­ livanju sredstev plačnega sklada poslovnih enot tega seveda ni, isto­ časno pa vzame ves smisel razdeli­ tvi na poslovne enote. Najprej bi bil sleherni delavec prepričan, da bo tudi ob slabem delu imel enako pla­ čilo, istočasno pa bi v poslovni eno­ ti, kjer so imeli poseben uspeh, te­ ga gmotno ne zaznali, ker bi viške plačnega sklada uporabili za potre­ be drugih enot. Za izgladitev občasnih spodrslja­ jev posameznih enotah je predviden poseben sklad v podjetju, v katere­ ga so enote dolžne vračati posojilo Žal pa so prvotno v tem podjetju ta sklad namenili za druge namene, in sicer še bolj neupravičljive. Sred­ stva sklada bi uporabljali za uskla­ jevanje tarifnih postavk — to pa je z drugimi besedami možnost za določevanje rednih dodatnih dohod­ kov. Za komisijo je bilo nesprejemlji­ vo tudi določilo, da se za delovno dobo daje poseben dodatek. Zadeva podjetja'je ali stimulira stalnost v podjetju, vendar mora biti delovna doba, če jo že upoštevajo, sestavni del kriterijev za določitev višine ta­ rifne postavke posameznega delav­ ca in ne posebna ugodnost nad ta­ rifno postavko. V tem podjetju bi namreč na ta način tarifne postavke skočile še za okoli 8 odstotkov. Isto velja tudi za strokovnost in podob­ no. Vtis, ki smo ga dobili pri razčle­ njevanju tega tarifnega pravilnika, je zelo ugoden. Komisija ni ravnala togo, temveč življenjsko. Pripombe in napotki bodo največ koristili podjetju in kolektivu. Seveda le, če bodo te napotke proučili na skupnih sestankih vsega kolektiva. M. Iršič ČITAJTE CELJSKI TEDNIK Ob robu Slab pregled nad semliišei splošnega Ifudskega premoženja Na nedavni skupni seji obeh zborov Okrajnega ljud­ skega odbora v Celju je pre­ cejšnjo pozornost vzbudil ti­ sti del poročila predsednika Okrajnega javnega pravobra­ nilstva tovariša Gregorina, v katerem je govoril o evidenci nad premoženjem, s katerim upravljajo okrajni in občin­ ski ljudski odbori. Iz podat­ kov, ki jih je zbralo Javno pravobranilstvo v Celju in ki so na razpolago tudi pri taj­ ništvu za finance okrajnega ljudskega odbora je očitno, da ljudski odbori močno za­ nemarjajo skrb za urejanje in gospodarjenje z zemljišči splošnega ljudskega premo­ ženja. Dejstvo je namreč, da znaša skupna površina te zemlje v celjskem okraju 45.629 ha, kar je okoli 20 od­ stotkov celotne površine celj­ skega področja; od tega je 27.762 ha gozdov, ki so po­ vsem pod strokovno upravo. Manj znana pa je usoda osta­ le zemlje, to je 5.939 ha ob­ delovalne in 11.928 ha ostale. Gotovo je, da na pretežni ve­ čini te zemlje gospodarijo kmetijska gospodarstva druž­ benega sektorja. Toda, ne glede na to predpostavko, ljudski odbori o teh površi­ nah nimajo zadostne eviden­ ce. Javno pravobranilstvo še ugotavlja, da je urejanje družbenega premoženja osta­ lo na isti stopnji, kakor je bilo leta 1955, ko je bilo preneseno šz pristojnosti okraja na občine. Majhen na­ predek v tem pogledu so na­ pravile le redke občine. Medtem ko je urejeno go­ spodarjenje s tistimi gozdovi ki so pod upravo celjskega okraja, pa je odprto vpraša­ nje, kako je z gozdovi pod upravo občin. Zdi se celo, da s temi gozdovi, ki prav tako zavzemajo znatne površine, nihče ne gospodari Zato bi bilo prav, če bi jih občine od­ dale v gospodarjenje gozd­ nim gospodarstvom. Do danes tudi ni razčiščeno vprašanje, katero in koliko zemlje splošnega ljudskega premoženja si prilaščajo fi­ zične osebe v občinah. To ugotovitev je namreč potrdila praksa dela Javnega pravo­ branilstva, ki je obravnavala več primerov, ko ni bilo raz­ čiščeno, kje potekajo meje zemljišča splošnega ljudske­ ga premoženja. Bili pa so tudi primeri, ko so posamez­ niki uveljavljali lastnino nad tistimi površinami, ki so vpi­ sane kot družbeno premože­ nje in so pod upravo občin. Take pravde so se navadno končale v korist zasebnikov, ker spričo slabe evidence ob­ činskih ljudskih odborov ni bilo moči dokazati resnično stanje in pripadnost posesti. Čeprav se Okrajno javno pravobranilstvo trudi, da s sodelovanjem informativne službe na terenu temeljito prouči in ugotovi lastništvo takih zemljišč, bi bilo ven­ darle bolj prav, da občinski odbori uredijo vsa ta vpra­ šanja in da zboljšajo službo na svojih premoženjsko prav­ nih odsekih. -mb IZ RAZPRAVE Z OBČNEGA ZBORA OBRTNE ZBORNICE Tudi dober ,,šušler'' je potreben Na območju celjskega okraja je v obrti zaposleno preko 2 ti­ soč 860 ljudi. Od tega največ v celjski občini (54 odstotkov) in najmanj v šentjurski občini (1,2 odstotka). Ta raznolikost se odra­ ža tudi v kričečih nasprotjih med posameznimi občinami glede skrbi za razvoj obrti. Število zaposlenih v obrti je v preteklem obdobju sicer poraslo za okoli 360 ljudi, istočasno pa se je omrež­ je obrtnih obratov skrčilo kar za 66 obrtnih delavnic. Tako so ra­ zen že obstoječih pomanjkljivosti omrežja obrtnih delavnic nasta­ le občutne vrzeli. Zlasti pereč je ta problem na podeželju, posebno še v nerazvitih območjih celjskega okraja. Trditev, da je uslužnost- na obrt bistven sestavni del življenjske ravni prebivalcev, je ob tem dokaj razumljiva. Ce v kraju ni čevljarja, so tudi raztrgani čevlji precejšnja nadloga. In če v kraju tudi ni nobene druge uslužnost- ne obrtne delavnice je nevšečnost še večja. MIRAN CVENK: USLUŽNOSTNA OBRT IMA PREDNOST Podpredsednik OLO Celje Miran Cvenk je v razpravi dejal, da per­ spektivni načrt razvoja okraja Ce­ lje nalaga obrti velike obveznosti. Enako proizvodni kot tudi usluž- nostni obrti. Z ozirom na dejstvo, da prebivalci iz dneva v dan obču­ tijo slabosti omrežja uslužnostne obrti, je potrebno tej posvetiti še toliko večjo pozornost. Pri tem je lahko zelo škodljivo prepričanje, da so investicije v obrti zadeva okraja. V resnici je to naloga občinskih ljudskih odborov. Kjer občinski ljudski odbor pri raz­ deljevanju investicijskih sredstev ni prezrl potrebe in kjer je upošteval pomembnost uslužnostne obrti, je stanje že ugodnejše. Dokaj skopa okrajna sredstva pa so lahko le do­ polnilo. STROKOVNJAKI, ORODJE IN SUROVINE so osnova za zadovoljivo opravlje­ no obrtno storitev. Obrtna zborni­ ca je v tem pogledu v zadnjem ob­ dobju precej storila. Zlasti pri utr­ jevanju sistema šolanja, uvajanju mladine v uk, pri nabavljanju po­ trebnega orodja itd. Vendar obsta­ jajo še velike težave. Posebno pe­ reče so pomanjkljivosti pri nabav­ ljanju reprodukcijskega materiala. Zaradi slabega materiala je in še bo veliko pritožb. Zato so delegati bili mnenja, da bi zbornica morala v posameznih primerih posredovati. Podobno tudi glede možnosti, da bi večja obrtna podjetja dobavljala surovine neposredno od proizvajal­ cev. To bi v mnogih primerih ob­ čutno pocenilo usluge. VENCESLAV JERAS: »GRADBE­ NA OBRT JE POSEBEN PROBLEM« Iz izkušenj ni težko ugotoviti, da gradbišče zastane pri izvajanju obrtnih 'del na stavbah. Tu se po­ dirajo vsi roki in ustvarja upravi­ čena nejevolja. Idealen izhod je možen z jačanjem gradbene obrti, a je ta postopek vezan na daljše obdobje. Kljub šibki gradbeni obrti pa bi z organiziranimi in za dolo­ čena dela specializiranimi obrati, višjo proizvodnostjo in postopno mehanizacijo obrtnih delavnic do­ segli precej večje uspehe. Drobne vesti STANOVANJSKI BLOK V SLO­ VENSKIH KONJICAH • Te dni bodo v Slovenskih Konji­ cah dogradili stanovanjski blok z 9. stanovanji. Blok gradijo s sred­ stvi Lesno-industrijskega podjetja in Komunalne banke. Sodijo, da bo­ do v teku tega meseca dogradili tudi 12-stanovanjski blok usnjar­ skega kombinata KONUS. S tem bodo perečo stanovanjsko stisko v Slovenskih Konjicah deloma omi­ lili. »METKA« — VZORNA SKRB ZA ZAŠČITO ZAPOSLENIH Čeravno so delovni pogoji v »Metki« dokaj dobri, si podjetje pri­ zadeva, da bi odpravilo še ostale pomanjkljivosti. Tako so samo lani porabili za osebna zaščitna sred­ stva preko 4 milijone 500 tisoč di­ narjev, za tehnično zaščito pa preko 12 milijonov dinarjev. Ti dve šte­ vilki nazorno prikazujeta prizade­ vanje delavskega sveta in uprave podjetja, da bi zaposlenim ustvari­ li čim boljše in varnejše delovne pogoje. VISOKO ŠTEVILO NEZGOD Analiza O' številu nezgod in iz­ ostankov z dela na območju konji­ ške občine daje neugodno sliko. \' letu 1957 je bilo skupaj nekaj pre­ ko 500 delovnih nezgod, ali 5 tisoč 810 izgubljenih delovnih dni. Lani je število nezgod poraslo na 648 in izgubljeno 6 tisoč 34 delovnih dni. Največ nezgod se je pripetilo zaradi nepazljivosti. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je v okolici Zreč Vitanja in Slovenskih Konjic naj­ več nezgod izven dela ob ponedelj­ kih zjutraj. Na Ekonomski šoli bogato politično življenje Pretekli teden je bila letna kon­ ferenca mladine z Ekonomske sred­ nje šole. Poročilo, ki ga je podal predsednik mladinske organizacije tovariš Alfred Božič, pozneje pa prispevki k razpravi številnih di- skutantov, dokazujejo, da je mla­ dinski kolektiv na ekonomski šoli brez dvoma eden najboljših, poli­ tično pa nesporno najživahnejši med srednjimi šolami v Celju. Poleg številnih uspehov na pod­ ročju kulturnega in športnega živ­ ljenja so na Ekonomski šoli želi lepe uspehe zlasti pri politično- vzgojnem delu. Študij marxizma je na tem zavodu šel najbolj v širino. Program Zveze komunistov so pre­ delali najprej v marksističnem krož­ ku, v katerega so vključili najbolj­ še mladinske aktiviste in člane ZK. Le-ti so potem na razrednih sestan­ kih predelovali snov z vso mladino. Na zavodu so hitro in učinkovito reagirali na vse parole, ki so iz raz­ ličnih virov prodirale v njihov ko­ lektiv. Nadalje so na šoli močno razgibali šolsko skupnost, ki iz dneva v dan dobiva vse večji delo­ krog, večji vpliv in naloge pri raz­ vijanju vseh oblik sodobne in re­ formirane šole. Nedavna situacij- ska konferenca, prva te vrste pri nas, je bila izredno uspešna. Brez­ kompromisna ocenitev položaja na šoli jim je b'ila za osnovo, da so lahko temeljito in prav tako brez ovinkov začeli odstranjevati napa­ ke. Kaže, da na tej šoli tudi do­ ber del pedagogov tesno sodeluje pri skupnih naporih za čimprejšnjo uresničitev reforme šolstva. Mladina ekonomske šole je v preteklem letu poslala na zvezno akcijo nad 40 članov in se ponaša z več udarniki. Tudi letos bodo na avtocesto poslali lepo število mla­ dine. Na konferenci so na svečan na­ čin sprejeli v vrste mladinske orga­ nizacije 26 novih članov, sprejeli so vrsto vzpodbudnih sklepov in izvolili novo vodstvo mladinske or­ ganizacije. OB 40-LETNICI KPJ * OB 40-LETNICI KPJ * OB 40-LETNICI KPJ * OB 40-LETN POZNEJŠO ŽETEV Številni komunisti — člani par­ tijske organizacije na Ponikvi, so postali 1941. leta organizatorji na­ rodnoosvobodilnega boja v različ­ nih krajih Jugoslavije; mnogi so med bojem žrtvovali svoja življe­ nja. Naj med njimi omenim tovari- šico Malči Podgoršek, ki je iz naše organizacije kot idejno in politično že dorasel komunist odšla na šolo za medicinske sestre v Beograd; postavila je temelj skojevske orga­ nizacije na tej šoli in sama postala med medicinskimi sestrami v Beo­ gradu glavni organizator partijske­ ga dela; skoro celoten njen letnik se je udeležil narodnoosvobodilne­ ga boja, od tega nad polovico kot organizatorji že leta 1941, iz drugih letnikov pa velik del tovarišic. Mal­ či so Nemci v maju 1942. leta kot sekretarko OK SKOJ v Vršcu ujeli; na kamionu, v katerem so jo gesta­ povci s skupino soborcev iz Beo­ grada odpeljali na morišče, je do zadnjega trenutka s pesmijo vzpod­ bujala tovariše na poti v smrt. Maks Rižner, dolgoletni sindikal­ ni delavec v stroki pekovskih delav­ cev in član Komunistične partije, je bil v začetku nemške okupacije med prvimi organizatorji osvobo­ dilnega gibanja na Ponikvi in oko­ lici. Gestapu se je posrečilo vriniti v organizacijo Osvobodilne fronte pod krinko partijca nekega Gore- njaka; po njegovem izdajstvu so aretirali več sto ljudi, ki so jih ve­ čino ustrelili. Med temi žrtvami je Maks z življenjem potrdil svojo zvestobo Partiji in delavskemu raz­ redu; hkrati z njim so bili ustrelje­ ni še ostali člani odbora OF za Ponikvo, ki so kot zavedni Sloven­ ci in domoljubi že v začetku oku­ pacije začeli organiziran odpor. Stanko Korže je bil 1941. leta ak­ tiven partijski delavec med želez­ ničarji v Beogradu in se je odliko­ val med organizatorji sabotažnih akcij na železniških progah v oko­ lici Beograda. Stanko je padel v partizanih ob priliki nemškega na­ pada na Vrhovni štab NOVJ v Drvaru meseca maja 1944. Franček Podgoršek, član Komuni- stačne partije je kot partizan v Drav­ ski dolini ob priliki nekega izdaj­ stva padel v roke Nemcem in umrl v koncentracijskem taborišču. Lud­ vik Korže, član Komunistične par­ tije, je jeseni leta 1944 padel v bo­ jih proti okupatorju v Gornji Sa­ vinjski dolini. V partizanih sta na­ dalje padla tudi brat in sestra Zora in Lado Majcen, oba komunista, ki sta nekaj časa tudi sodelovala v or­ ganizaciji na Ponikvi. Ponikva je že takoj ob začetku okupacije, zlasti pa pozneje dala številne borce in žrtve v osvobodil­ nem boju in revoluciji. NOB je na Štajerskem dobila množični značaj šele s prihodom XIV. divizije; te­ daj so v tem kraju zrasli, še po­ sebno iz vrst mladine, mnogi akti­ visti in partizani, ki so vztrajali v boju do osvoboditve. Vsi današnji napori in nedvomni doseženi uspehi imajo tudi na Po­ nikvi svoj temelj, svoje korenine, svojo tradicijo že v predvojnem de­ lu Komunistične partije, ki je tudi tu zasejala prve kali za poznejšo žetev. Te tradicije, ta boj, posebno pa kri in življenja, ki so jih ko­ munisti in drugi najboljši sinovi in hčere tega kraja dali za prihodnost, so lahko v ponos in vzpodbudo da­ našnjemu rodu. Slava njihovemu spominu! Naj živi Zveza komunistov — vodnica delovnih ljudi Jugoslavije! Bivšim borcem omogočimo primerno zaposlitev (Nadaljevanje s 1. strani) cialnega zavarovanja 294 bivših borcev. Letos pa je predvideno, da bo odšlo na zdravljenje 42 borcev, ki niso socialno zavarovani. Da je zdravstveno stanje borcev NOV dokaj šibko, je pokazala tudi lanska ^nketa, ki je ugotovila v celjskem okraju, razen v občini Mo­ zirje in Šoštanj, da boleha na no­ tranjih organih kar 484 borcev, med njimi 227 za tuberkulozo. Tudi stanovanjsko vprašanje pri nekaterih borcih še do danes ni re­ šeno. Nekateri še vedno stanujejo v neprimernih stanovanjih. Zato bi naj pri občinskih odborih ZB v več­ jih krajih kot je Celje, Žalec in La­ ško ustanovili komisije, ki bi naj­ prej ugotovile potrebe, pozneje pa izdelale program gradnje in zbrale potrebna sredstva za 15% polog za najetje kredita. Kot primer služi organizacija Zveze borcev v Ljub­ ljani. Tam so pokrenili široko akci­ jo, za katero so pokazali razumeva­ nje vsi merodajni forumi. Tako so zbrali nad 600 milijonov din, kar bo zadostovalo za gradnjo 500 sta­ novanj. Podoben primer je tudi v Mariboru. Tudi v celjskem okraju so možnosti za tako akcijo. Cas bi že bil, da bi čimprej začeli reševati ta problem tudi v Celju. Glede skrbi za otroke padlih bor­ cev je čutiti letos večje prizadeva­ nje kot prejšnja leta. Tudi akcija za usmerjanje v poklice teh otrok je letos dobro uspela. Letos bo kon­ čalo obvezno šolanje 384 otrok pad­ lih borcev in se je posvetovanja za usmerjanje v poklice udeležilo 328 otrok. Na razne srednje šole in gim­ nazijo bo odšlo 80 otrok, ostali pa v uk za razne druge poklice. Zelo važna naloga organizacij Zveze borcev s tem v zvezi je, da bodo pravočasno zagotovile prosta učna mesta v obrti in šolah. -ma-