III. izvestje x knezoškofijske privatne gimnazije v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano o šolskem letu 1907/1908. Izdalo ravnateljstvo Vsebina: 1. Slovarček k I. spevu Iliade. Spisal prof. Anton Koritnik. 2. Prirastek k učiteljski knjižnici. Sestavil prof. dr. Jožef Demšar. 3. Šolska poročila. Sestavil ravnatelj. Št. Vid nad Ljubljano, 1908, Založilo vodstvo zavoda sv. Stanislava Natisnila Katoliška tiskarna v Ljubljani. 'V' r • • vV '• ■ ' '' ’ \ % i’\‘ * • . V ' ■ ■ . ■; ■. >}' . '1 'L ■ >.*■•.• ■ --V • >.v ■■ ■>- .- v v.,»M ,v. ? tv,. ■■■" k/ ' ■ .■■■■■ ■' w »■/ v " w ■ ■■■»■ ' ' {{ r?*«h ■(.’ » . . • - > ■■ ■ / ) J III. izvestje knezoškofijske privatne gimnazije v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano o šolskem letu 1907 1908. Izdalo ravnateljstvo Vsebina: 1. Slovarček k I. spevu Iliade. Spisal prof. A nton Koritnik. 2. Prirastek k učiteljski knjižnici. Sestavil prof. dr. Jožef Demšar. 3. Šolska poročila. Sestavil ravnatelj. Št. Vid nad Ljubljano, 1908. Založilo vodstvo zavodn sv. Stanislava. Natisnila Katoliška tiskarna v Ljubljani. ■ Slovarček k I. spevu Iliade.^ (Spisal prof. Anton Koritnik.) Aoitu6g, o kuga [trjvig, -tog, '// jeza, srd 1 äsiös — (ide; ddco pojem, opevam (gl. Slovn. § 280, 1. b) Ilrj/.rjidčeco, nom. Ih]lr)'iddrjg epska oblika mesto tlrjXelörjg Pe-lid, sin Pelejev (Pelejevič). Pripona tvori rodbinska imena, kakor slovenska -ič. Zloga dem je brati s sinicezo (zlivom), torej kot en zlog (-<5jto) ihn, t. j. Movoa, ki pesnika navdihuje 'Afidr/og = 'A/j/JJo>g (gl. Slovn. § 281 , I. 3. b) 2 ov/j)/u:v)jv ----- d/.ottJ-vtjv poguben (umt/j.v/it) fivgiog 3. neštevilen ’A%cu6g, 6 Ahajec; pri Homerju še skupno ime za Grke Xa (vedno pri superlativu) najbolj, nad vse 76 iovra ovvu eaa()f.isva — - foöfisra Jigd pred 71 fjyov/.iai trn peljem, vodim IXiog, (j 1. glavno mesto trojanskega kraljestva; 2. pokrajina krog Ilija etoro noter 72 iji' svojilni zaimek za 3. os. (prim. v. 83) HM’voavvt), t) (fiuvtig) umetnost vedeževanja vrjv = ijv ol = avvto jzoqs i-jzoot aor. k korenu -tog; preskrbim, podelim a (p iv — otpiaiv — uvvolg (gl. Slovn. 73 §281,11.2.) čv rpgovecov — ev Co) ohranim, branim; (prim. adog v. 32.) an-a,uelßo/.iai odgovarjam 84 Jtg6g-} zemlja de.gxofiai gledam; e/j,. yßoi'i deo-sMfičvov — dokler na zemlji še gledam, dokler živim 8!) in-oiaei fut. k em-ČQ(o %ivl roke položim na koga 90 rjv = Mv 1)1 JlO/./MV = Ttokv zelo evz<)fi), soproga, žena $&6v ilg Qelaov (prim. v. 80.) de/nag, to stas 115 (pvr'i ((pvco), i) vzrast y.al &g tudi tako, vkljub temu 110 ßov?.o/iai ima tu komparativen 117 pomen raje hočem HfifiBvai n>'ai (gl. Slovn. §282,8.) avTuo toda 118 yegag, to čast, častni dar avTlv.a takoj, nemudoma HToifidgoi (STOtfiog) pripravljam o tog o log sam d-yf.gaoTog 2. neobdarjen , brez 119 častnega daru ko io (konjunktiv k e l/d) eoixs(i') spodobi se fovoao) jasno vidim 120 o ytgag kakšen dar bq%btcu (V.lij gre drugam; mi uhaja v druge roke; kakšen dar izgubljam nod-doy.ijg 2. (novg, ätjyJiD) krep- 121 konogi 122 Kvdiarog 5. najčastitljivši, predični (piko-zreavcovavag ((pikog, ntii/ia) najlakomneji 123 lusyd-'th)/.iog 2. velcsrčen 124 idfisv (gl. Šlovn. § 282, 10.) Švvrfiag 2. skupen 125 noMcov jioksmv £y.-jrČQ'fhi) razdenem, razrušim; tu fjčv nok. št-Engd frofiBv kar smo uplenili razrušivši mesta vd prvič «, drugič rama davšo/iai delim s kom; dšdnavai je razdeljeno 12(5 in-ioMsv spodobi se müM/.oya predikativno; mt/./Jlo-yog 2. zopet zbran sn-aytioo) zbiram skupaj 127 izpuščam, oprostim f)e(7j za boga, bogu na ljubo 128 vour/J/ T£T(jaji?.(/ trojno četverno dno-vivco poplačam jToOi jcov kje 12!) ()(o ed-Tei%tiiog 2. dobro obzidan, dobro utrjen čŠ-akcuidgco razrušim 131 äyattdg jtsij kov dasi si vrl, junak Dto-F.iy.?log 2. bogovom enak 132 x/Jjitco kradem; xk. vd(o ( vCo) varam nag-eg^o/uat grem mimo, ukanim 133 avvmg takisto, kar tako 134 fjaftat y.ai)-)]oihu äniofiui, dso/im, potrebujem česa, sem brez česa 13(1 doaoiayjo sklopim; prikrojim, prilagodim. ägoavveg yjivd fh/növ n. vd yegag moji želji prilago-divši t. j. ustrezajoč moji želji ojrcog da dvv-d<-iog 2. enake vrednosti dAA’ d /isv . . . anakolut; misel glavnega stavka je izražena v d?J.d dobro! pripravljen sem! 137 dciicoaiv ömoiv 140 /tFva-ipgagd/iFoOa /uvcufiodgd-/ne&a (gl. Slovn. § 282, 1. e) /ifva-q)Qdgo/i(ti (pozneje) razmišljam o čem avvig zopet fovocioiif.v sgvacof^ev k kgvo) 141 vlečem, potegnem nlg, o sol, morje (zlasti ob o-brežju) f.v notri 142 čgeviig, 6 veslač Fmvijöig zadosti, primerno dysigofiev äysigcofiBv th.iofiFv i)e(ß/iF,v ‘Očofiev 143 (viihj/u) av = dvd gori y.aXu-migyog 2. krasnoličen ßaivco napotim koga, postavim 144 dg%dg, o vodnik ßovM]-(p()nog, o svetovalec Atag, -vvog Ajant 145 ’ldofiFVFvg, -F.cog Idomenej ex-Jtay/.og 2. čudovit, strašen 140 exd-FQyog, d velestrelec 147 oegco delam, lega dsgo> darujem vjvddga odspodaj navzgor; inööga 118 lödiv od spodaj navzgor pogle-davši, t. j. zaničljivo, pisano po-gledavši & [toi joj meni 149 ävaiöelt) (alöeo/xai), i/ nesramnost ČjttFi/iFvog 3. k čm-švvv/ii oblačim; dvaid. čjtisi/iivog oblečen v nesramnost, morda: sama nesramnost te je, nesramen do peta y,Fg<)}//!>) odmevajoč 158 dv-atör'ig, -eg nesramen; fieya dv. skrajno nesramen ä/ia skupaj ejiofiai sledim 159 dnvvfiai pridobivam (si) xvv-(x)Jir)g psook, pesoglavec 160 JiQÖg (z gen.) od fiera-rgenofiai obračam se na kaj, brigam se za kaj ovx t\Xeyl£(o ne brigam se, ne maram za kaj 161 d(p-aiQČo[iai odvzamem dneikio) pretim 162 (b eni i drug, tovariš dOofitu nvog brigam se za koga 181 ali kaj dtp-tuoeofiai nvd rt jemljem komu 182 kaj Btjiorjlg Brizeida, hči Brizejeva 184 uhaitj, y koča, šotor 185 xhatr)vde eig yJunirjV nrvyeio sovražim, mrzim 186 ioov e/ioi tpatrOat meni enakega 187 se imenovati bfioiooy (bfiolog) samo v obliki ofiouoth'ifievai enačiti se dvrtjv v obličje, v obraz Ih/keicov lh]Xeldt]g 188 tv/og, rd vsako neprijetno čustvo, bolest, žalost i)roQ, rd pljuča, srce hdaiog 3. volnat, kosmat, zarasel 189 öttivör/ti fteti/trioiyo premišljam na dve strani cpdayavov, rd meč 190 fttjoog, d stegno; mio d firjgov z boka dv-larrjfM razpodim 191 evagigto umorim, zabodeni mwo) pomirim 192 et)t)vv(i) zadržujem, brzdam rjo g emg dočim 193 dtjfialvo) pretehtujem, premišljujem ehxo) vlečem; ely.ero imperf. de 194 conatu, elx. M priredje mesto podredja y.oXedv (xovkeöv), rd nožnica ovoavd-Oev z neba, z višave 195 jzQo-i)]/u od pošljem dfid>g enako 196 at F/ sovi) 197 dm-dev dm-o/)ev od zadaj, za hrbtom gavddg 3. svetel ele eike prime (ga) tpaivofievrj vidna 198 ft.era-Ttjt-JT.oft.tu obrnem se 199 IItd?.dg, -dog pridevek Atenin 200 tpatu'/h)v (aor.) k (ptie/vto, sijem, svetim se (po)veo) intr. glasim se; tranz. na- 201 govorim .rrendeig 3. krilat Jtgoaavödco govorim komu 202 tmte (ti jvote) kaj pač avve avdig zopet alyioyog (alfi?, £%(*>) egidonoša, egidonosec, (pridevek Zeusov) vsy.og, to (stekov) dete, hči 203 /), vprašalna členica 204 ex k Egico (iz)povem (prim. v. 212) 205 Vmg-OJtkilj, t/ oholost dvfidg, <) duša, življenje 2o<; ■//. avx-iömg pridevek Ätenin sovooka 207 mdr) at 2. sing. aor. med. k nei- Dofiat 208 jtq6 fjxe = jtgo-fjxe k noo-it/fii pošljem naprej, odpošljem 210 kyyoi vrni g, neham, popustim ekxso tkxov k ekxofiai 211 d/.?.’’ >) toi, za negativno mislijo izrecno poudarja afirmativno nasprotje : seveda z besedami le psuj, samo fit) ekxso §hpog tog ea(e)val neg kakor že bode; brezobzirno 212 s^-sQhO) napovem, izpovem TO TOVTO vrtsIfo/asvov varat dopolnjeno bo, zgodilo se bo 213 xai združi s tgig to a a a celo tri- krat toliko nag-eaaEtat nag-earai bo ti; prejel boš Toi aoi 214 i'ßgtg, -emg predrznost; prezirljivo ravnanje, objestnost ioyeo toyov 'k/ov zdrži se, obvladaj se 21« (.iev /itpj zares ncpojiveoog 3. vaju obeh siovfiai čuvam kaj, pazim na kaj 217 xal ttd/.a mo xaineg /id?.a tog o ovo)g 218 og xe — kav ng, če kdo em-nslftofiai nelftofiai f-idka radovoljno exkvov gnomiški aorist 21!) reče nyjdr šo%e zadrži doyvQt(i dgyvgfj dgyvga »coni), >i ročaj (pri meču) doy. xcbmj ker je ročaj obit s srebrnimi glaviči (gumbi) aip nazaj 220 chftEca rinem, suvam d-mflko nepokoren sem Ovkv/mov-öe sig ’'Okv[xnov 221 ßsßr/xsi — EßeßrjxEi öd)plut' kg - fig ödt/iava 222 /j,e,Ta med öaificov, -ovog, 6 božanstvo, bog eg-avng znova 223. d-vagujgog, -dv (terror) strašen, grozeč ov mo ovnco še ne 224 olvo-ßagt'/g, -eg (-ßugvg) vina težak 225 y.gaöhj, f/ srce Omorjaaco (ihhgac,) oblečem koga 220 v oklep; pas. nadenem si oklep, oborožujem se ko/og, d ležišče, zaseda; koyovds 227 — fig koyov dgtorevg, -icog (dat. pl. dgiaTi)eaat) velmož, prvak TETkijxag perf. k korenu v/.tj- pre- 228 trpim, vztrajam, upam si; ov ThTktf/.a ihvtttp srce mi ne da xt)g, -og, t) poosebljen način smrti; smrt Eiöofiai (videor) zdim se kcinov kipov (komp. k dyai)dg) 229 bolje, izdatnejše y.ard orgardv evovv po razsežnem taboru dno-aigEtafrat thp-aigeloftat, 230 OE&EV nov dvviov nasproti (v prijaznem in, kakor tu, v sovražnem smislu) di)fio-ßogog (d r/fiog, ßißgcboxco) 231 tisti, ki občinsko last uživa, ki narod zajeda zajedalec na- roda Emi ker ovudavog ničvrednež /} yag dv kajti sicer zares 232 vovara zadnjikrat kcoßrjoaio k Moßdofuu sramotim, zasramujem Eni . . . dfxovfiai i-Jt-oftov/tai k 233 EJt-6/.tvv/.u k temu, zraven pri-sežem ogxog, ö prisega (f v/./.ov nav. pl. zopet ozelenim, vzbrstim Xejtco lupim negi vse na okrog, krog in krog ya?.x6g, o bron; nož ? avto (gl. Slovn. § 82, 3. op. 1) 237 if /Miog, 6 skorja, lub 238 na?.dfmg miXd/inig k mü.djiij dlan, roka rpogko (fero) nosim öixaa-nöAog 2. tisti, ki pravo upravlja, sodnik Mf-ug, -IOTOC, i/ zakon, postava 239 n odg A idg od Zevsa, v Zevsovem imenu elgvavai pomen gl. verz 216; končnic, gl. Slovn. § 282, 1. f, 240 Jio’dtj, lj hrepenenje, želja Izlivat k Ty.(o (lxi>eofiai) dosežem, polastim se 242 ygaiafielv (gl. v. 28.) pomagati evre ko dvdgo-cpovog (äi'ijg, (poveva)) morilec mož 243 evdodi znotraj (v prsih) diwaoo) razpraskam, raztrgam; /)vfwv dftvt-eig trapil si boš srce 244 o r’ ort ker it wag k tio) cenim 245 jtovI . . . ßäXs jtgoo-ejiaXe yaiy yjj 24(5 >)/.og, i> glavič jiemigfičvov k Jtelgco prevrtam; >}/.. nenagpi&vov z glaviči obit 247 tT&gmtiev od druge strani /Arjvico jezim se, togotim se 248 f/dv-ernjg (yddg, Znog) sladkobe- seden dv-ogova> skočim, planem kvišku, ustanem hyvg jasen, glasen, doneč Ilv/uot prebivalci mesta IlvXog, domovine Nestorjeve dyogqvt'ig, d (dyogd) javni govornik tov ov 249 gšev eggei; oboj tečem a&frtj, !) (ngoa-avddo)) glas, govor toi avroj 250 yeved, f/ rod [dgoip smrten, umrljiv ftfOiaTo 3. pl. aor. k izgi- 251 nem, preminem oi tifia z njim skupaj jigo-aihv poprej rgäfpev etgatpev fzgäipn/aav k vgecpoftai hranim se, odgajam se, rastem r)yd-i)eog 3. presvet 252 /i,eTd med, sredi rgitatog 3. vgivog 3. bol, nesreča, zlo Indvco dosežem, zadenem yyj(H.o> veselim se 255 neyagoinro 3. pl. opt. perf. k /aigm 250 (-piai) veselim se, radujem se; f.ičya Kexagoinro silno bi se (raz)veselil nvfloiato JTVÖOI'I’TO k nvvDd- 257 vopiai izvem, slišim /lagva/ievouv fiagvapičvoiv k /udava/mi prepiram se, borim se negi-ei/ii vivdg ti prekašam koga 258 v čem, nadkriljujem Ageioiv, ugetov (agi0T0g) vrlejši, 200 hrabrejši ofu/.eo) tm družim se s kom, 201 snidem se, občujem o i ovroi . i)'i ye ti vsaj dOnj/gm preziram, zametujem idoi' elöov 2(52 di’iong ävögng tdw/iai konj. s futur. pomenom llugiDoog, Agvag, Kaivevg, ’.E^d- 203 (koc, Ilo/.v)/ueißeto prestreže mu besedo, prekine ga a takoj 303 •/.ekuivdg 3. temen, črn EQ0080) tečem, derem öovqI ÖdouTt, öoqv sulica, kopje, Xvco dyoQ. razpustim 305 čiaag ( taug) k eiar) primeren, 306 someren Mevoiviadr)g, ö Menoitiad, rod- 307 binsko ime Patroklovo, ki je bil sin Menoitijev u/.ude elg uXa 308 jioo-sijvo) naprej (in notri) vlečem jioo-sovaoe je dal potegniti y.oivo) izvolim, izberem 300 fig-ßijoe eig-ßijos k elg-ßaivco 310 (tranz.) uvedem, ukrcam e£/ü (aor. elan) posadim 311 Jin?.v-/D]vig zelo zvit, prekanjen, premeten žm-wXea) brodim, plovem 312 vygdg 3. moker, vlažen ■/Mevfrog, pl. y.eXevi)u steza, pot ujT0-Xv[iuiv0fj,ui umivam se, (o)či- 313 stim se nvcoyev k ävoryu velim, zapovem Xv/jh, vo nesnaga, umäza; vsled 314 pregrehe Agamem. so postali nečisti egdco storim, opravim 315 veXr')eig, -eaoa dovršen, popolen d-TQvyerog 2. nepokojen, neugnan 310 y.viai) (gl. v. 66.) 317 kktooco vrtim; med. vrtim se, valim sc lxe (gl. v. 240.) xajzvog, o dim; iXiaao/*švtj negi y.anvö) valeč se okrog dima, med dimom, z dimom vred 318 nevofiai oskrbujem, opraviti si dam s čim y.axa avoavov po taboru 319 čji-anedeco zapretim, zagrozim egig je tu izvršitev grožnje, ki jo je bil izrekel v ver. 181. in sl.: ni odnehal od tega, kar je prej zagrozil 320 Ta/dfvßiog in Evgvßdmjg Aga- memnonova glasnika 321 ovgrjgog 3. okreten, hiter 322 y.hoir/v ak. cilja 324 ödn)Oi d(7)ot 325 giyiov (komp.) mrzleje, strašneje 320 xgavegov <5’ čm fim)ov exeXXev izreče mogočni ukaz 327 dxeovxe (gl. v. 34.) 320 rov de ’AyytXXia tagßeo) trepetam 335 aooov bliže en-airiog aitio g 338 /idgvvgoi /idgvvgeg svedoka 335) (idxag, -og blažen 340 dnipn/g, -Ig nemil, trdosrčen 341 ZQeito XQe0> potreba, sila 342 d/.oiog 3. (ö/./.viu) poguben ’O'vco šumim, besnim; öXoifjoi cpgeoi {hiši besni v pogubni togoti 343 vom zapazim, preudarim ngöaao) xai öniaoeo naprej in nazaj 344 öjzjtcog öncog kako 349 öaxgvo) solzim se, jokam dfpao takoj /ua^Ofiai (part. aor. Amat/ec) umaknem se 350 no?.tog 3. siv, temen ÖQocov — ogdeov dneigeov, neizmeren ndvvog, ö morje; (odprto) široko morje 351 dgeyvvfii (ogeyo)) stegujem, prožim 352 /Mvvvfrddiog malo časa živeč; neg stoji tu v prvotnem pomenu: zelo, povsem rifirjv neg vsaj čast 353 o(ph?.?M dolgujem ey-yva/Jgo> vročim, podelim; oepe/.-?.ev eyy. naj bi podelil mpi-ßge/j-Evrig (pridevek Zevsov) ;554 visoki gromovnik xvvt)6v malo, malce dnovgag aor. k dn-avgdo> ugrabim 350 norvia častna, vzvišena 357 ßevdog, v<> globina, globočina 358 xagnalifMog jadrno, brzo 359 dva-dvo/x,ai dvignem se kvišku (iz vode), pridem na vrh -f/vre kakor, liki ofii^h), ij megla, oblak ndgoifh pred 300 y.ava - gegto (aor. ege^a) gladim, 361 božam e^-avddeo izpovem, odkrito povem, 3(53 razkrijem xevdco skrivam, prikrivam avevd%(o vzdihujem 304 lövly elövla (olöa) 305 negi-tyco držim okrog, ščitim 393 evg, čf/og dober, vrl /Joiu k Maoofiat (imp. aor.) i}94 6viv))fu koristim, storim uslugo 1595 fieyagov, v<> dvorana, sobana 390 xeXai-ve, (Mco) vez, spona oj/' — dma hitro 402 kxav6y-/eigog storoki 403 Bgiagecog storoki vodni velikan, 404 z drugim imenom Aiyaimv ov navgog t. j. Poseidon ßlt], i) moč, sila, jakost yaUo (gaudeo) veselim se, pono- 405 sen sem na kaj; xvöei yaleov poln mogočne samozavesti, s ponosno samozavestjo, z dostojanstvenim ponosom vno-oelöo) delöo) bojim se (na 400 tihem) LUjivi’/a-Ati) uvd tivog spomnim 407 koga na kaj Xafißdvo) prijemljem; /.aßt yovveor okleni se njegovih kolen! 408 m-agr/yo) priskočim 40!) ngvfiva, y zadnji konec ladje, krn skaai (inf. aor.) k si/Jco potiskam, stiskam ufMp' aka kraj morja 410 sjt-avgiox(o (čicavgcovvai konj. aor.) dotikam sc, okušam; Tvn fjvav-Q(ovrai ßaaiXf/og da čutijo posledice kraljevega dejanja 412 urv/, >) zaslepljenost 41H xaru /šovoa xara-zeovoa 414 vi vv (za)kaj pač nlvd adv. k alvog 3. strašen, jaden; aivn rsxovoa na nesrečo rodivši, t. j. nesrečna mati 415 ahT ocpefag sW' öcpeXeg o da bi pač . . . ä-däxovxoq 2. brez solza d-mjtiiov brez bridkosti 416 alaa, f/ prisojeni čas življenja, doba mg kakor v. 352. /uvvvfia malo, samo za kratek čas <5fjv dolgo, za dolgo časa 417 (hy.vfiOQOQ 2. brzosmrten m^vQog 3. nesrečen, beden, jaden jr«gl Jidvrcoi’ pred vsemi, bolj kot vsi 418 fijrAso (aor.) k ni-Xouxu, postanem, sem vo) zato xaxtj cuay k nesrečni usodi, na nesrečo 41!) voi dat. eth. (Slovn. § 192.) regm-xegavvog (všgnco) nad bliski se radujoč; po drugi razlagi: metalec bliskov 420 äya-vvupog močno zasnežen, s snegom pokrit, snežnat 421 mxn-i)fievog sedeč pri d)y.v-m>gog hitro vozeč; vavg o j y.. ladja brzoplovka 422 djio-navo/iai odneham, preneham Jid/mav povsem, docela 423 ’Qxeavög Okean, sin Uranov in Gajin Alfhom/ag Alftionag Etijopci so stanovali blizu Okeana fierd med, k Zfttgog včerajšnji, včeraj 424 y.nvn d alta na obed ()co()ey.dry namr. fjfišga 425 noti ngdg 42(j ya/.xo-ßati)g, -£g z bronastim pragom, vedno v zvezi z d oj ( omfia, domus) yovvägo/Hu kleče prosim (tako, da 427 se oklenem kolen onega, kogar prosim gl. v. 407.) avtov tukaj, ondi 428 yvvaixog gen. causae k /aid/narog 42!) jezeč se vsled . . . šv-gmvog 2. (sv, gd)vij) lepo opasan, vitek nwMaxeto (iterat. obl.) k moMo- 490 /mi zahajam y.vöi-avwja junake častilen; äyogi) y.vö. skupščina, junakom ponos, junakom v slavo (pfHvvoy.e. (iterat. obl.) k goihvvfta 45)1 uničujem, rpd. (pikov xfjg trapim srce notihoxe (iterat. obl.) k no/Mo) 4!)2 (mröY)) pogrešam kaj, hoče se mi česa avti), f/ krik, vpitje fix rolo od tega časa 4))‘{ övcoöexdvtj öcoöe.xatri V(>)g tmg jutranja zarja, zora, dan ty-frofiai /.avOdvo/uii (po)zabim 495 kpetfii), f/ naročilo dv-sdvasto aor. mixtus k ava-dv- 496 OfKtl dv6(5. xvfia (ak. cilja) vzdigne se proti valu, t. j. na površje fjšgiog ob svitu, zarana 497 fivgv-ona (nom., ak. in vok.) k tvgv- 4!)8 oip širnogled; druga razlaga: dalekoglasen äteg (z gen.) brez äxgog 3. rtast dxgötatog 3. naj- 499 višji, na vrhu xogv(pt'i, ij vrh (gore) nokv-dstgdg, -ddog grebenast, z mnogimi grebeni axaifi z levico 501 de®fj z desnico avtteoem1, -wvog, 6 brada, podbradek 501) vö(pQa tako dolgo, o povišam, množim 511 vn(peXrj-yEQEt^g oblake zbirajoč, gospodar oblakov 512 antofjuu primem se, oklenem se 51H t/t.-ipvo) vsadim; e/j,nsrjosvai /isfajosi (č/ioi) moja skrb bo 524 dcpoa nsnoi-ih/g zato, da si pre- verjena 525 š/ičftsv ys od moje strani vsaj 52(5 všxhq, v6 cilj, znak, zagotovilo naXiv-aygevog 2. oporečen, pre-klicljiv dmnvr)X6g 2. (dnnvdo)) prevarljiv, lažniv 527 d-vsXsvvrjvog 2. (ä-rsXsvtda)) ne- dovršen, neizpolnjen 528 xvdvsog 3. temnomoder, temen d(pgvg, -vog, >) obrv sn' vsvos knčvsvas prikima 52!) d/ißgdoiog 3. (nadčloveški, božji) ambrozijski yaltm, ai kodri t:ni-QQ(J[)0(iai' hitim, žurimse; yai-rni sn. kodri so se mu usuli z glave sXsXi^ü) stresam 530 öi-BTfiaysv (aor. pas.) k öia-v/xt/yco 531 prerežem, ločim; pas. (raz)lo-čim se (i/j.oitai (d/.ro aor.) skočim 532 aiyXr/stg, -r/svrog bliščeč, svetel, sijajen (prim. äyXad öühjo.) dv-iorav dv-eavi)(sav 533 ondi’, vt.g 'irXtj /isTvai nikomur ni 534 dalo počakati hn-io^ojim prihajam, bližam se 535 d-yvoie(o ne opazim; oöös/uv ' Hq>) 537 t)yv. lÖovoa Hera je opazila prav dobro, pogledavši ga avfi-(pQd^ofi(U vtvi ßovXdg posvetujem se s kom dayvoo-nsyi srebrnonoga 538 dXiog 3. (dXg) morski MQTOfua, -tav psovke, zbadanje; 530 xegvofi. ngoor/vda nagovori ga zbadljivo doko-fitivijg (-fii)ng, vok. /ii/va) 540 zvijačnik i/Mv dno voatpiv daleč od mene 541 •/.gvmddiog 3. skriven; xgvntd- 542 (ha (poovBovva <)ixagš/isv (razsojati), na skrivnem razsojati, skrivne sodbe (naklepe) kovati icQo-(pQ(x)v radovoljen 543 šni-čXnofuu upam 545 /tvflog, d tu še neizgovorjena beseda, sklep, naklep yaksnol voi saovvai /ivOoi, sidrp 540 oeiv osebni sklad mesto %aXs-jt6v tot sotai . . . nsg dasi aAA’ ov fdv (/ivdov) smsmšg (so- 547 nv) sldšvai kar je dovoljeno vedeti rov rovrov 548 dndvsvih: ihd>v v nenavzočnosti 540 bogov, brez b. vovjoai zamisliti di-sioopuu poizvedujem 550 ,usvaXXdo) izprašujem ßo-ÖMig volooka 551 552 airdg 3. strašen 553 y.ai /Ji]v saj vendar jtÜQog sicer, navadno 554 f.vx)/Xog 2. miren, nemoten (pod^o/xai razmišljam, sklepam 555 y.(ivu tpgčva v srcu muj-ulnov pregovorim 558 hrrjrv/iiog 2. resničen; kot adv. zagotovo, za res 55» jio/Jag no/./.ovg 501 öfu/tövtog 3. pod vplivom kakega dobrega ali zlega božanstva; rabi se v prijaznem in neprijaznem nagovoru; tu morda: neumnica oio/uu mislim, domnevam, sumničim 502 h)0co ž.dvihiro) skrit sem jtqY)ooo) (^ijdvvo)j storim, dosežem čft.jrrjg vendar, navzlic am) ftv/iov saeai oddaljila se boš od srca, odtujila se boš (mojemu) srcu 503 d d' oIho) vovt’ karlv ... če je tudi res tako (s tem se ozira na domnevanje Herino verz 553 in sl.) /teAAei (fl/.ov sivai cpi/.ov Hotni 50'.) tm-yvdfinvco upognem; (pl).ov xi/q m. odjenjam, uklonim se, udam se 570 u>yJ)i)o6g, d kreg; y.o?.. {/.avvtvov kreg zanašata 570 t)dog, v<> zabava, užitek Xtgeioov, -ov slabši 577 naQd-(pr)(Ai prigovarjam, svetujem y.ai avzfj jvbq voi-ovoy dasi je sama pametna nvv-vagdaaco zmedem, motim 579 natEQomjTf’ig metalec bliskov, bli- 580 skostrelec OTvipe/ugco pahnem 581 y.afl-duiTO/iai dotaknem se; 'šttsaai 582 y.ad. nagovorim tuaXay.og 3. mehek, mil 7Attog —- V/.F.cog milostljiv 583 dv-aioao) planem kvišku 584- dčjiag, to čaša dfupi-y.vmV.og 2.z dvema ročema, dvoročen Tt-T?.ai)t. (imper. perf.) k rAfjvai, 580 potrpi! y.rjÖoimni jreci četudi si užaljena ir o(f i)<0.jioln(v 7<)o)/ku na svoje 587 oči vidim /hivo) tepem 588 uQyu?Jog, nemogoč, težek 589 dvn-q)ŠQOfiai kosam se s kom; äQya/.. ’OA. dvTMpBQEoOat nemogoče je kosati se z 01. aAAoTf; v nekem drugem slučaju, 590 prej enkrat «Ae£co odbijam; med. branim se [jub\uawTa k /ičfiova uAfiaa mislim, hočem olji/To) zaženem, vržem 591 TSTaydiv (part. aor.) m h) 6 g zgra-bivši me za nogo ßqlog, o prag i)i:airkoiog 3. božji, svet - f/fišga dan 592 <[i-:o<)fi>)v (i(f)eQ6/ir)v) padal sem, letel sem >}ehog ijXiog solnce y.aTa-övo/iai potapljam se, (o solncu:) zahajam y.dxcjTEoov xat-ennoov; xata- 593 nima) padem (doli) ilv/i6g, o življenje čv-fjev šv-rjv; oAtyog (3’ su Ov- ij, o g ivt/v malo sem bil še živ -irribg ävöosg najstarejši prebi- 594 valci otoka Lemnos äqaQ na mestu, takoj y.o/.dgo) odnesem; sprejmem in po- . gostim 595 /isidda) /leididm smehljam se 596 zvneXXov, t o kupa, čaša 597 kvde§ia od desne strani 598 olvo-ftoeoj (vina) nalijem vexTarj, to nektar, božja pijača zgrjtrfg,-fjQogmešalni vrč, mešalnik ä(pvaao) zajemam 599 ä-ößeotog neucjäsen; daß. yiXog (o) neugnan smeli ev-ogvv/u (ivojoto aor.) nastanem (»00 Udov eldov jtomvvco sopiham, žurim se (»01 jzgo-nag, -naa, -äv ves, cel daivvfiai obedujem, gostim se 602 öevco deofiai potrebujem, po- grešam önlg eint) pristojen delež (»OS o v n&v ov fvfjv kaj pa da ne (pooiuyz, f/ forminga, lira aeQi-xaifa')g, -eg nad vse lep, prekrasen d/iußö/ievai äeiöov pele so od- (»04 govarjajoč si, menjaje se (hji, i) glas XajiiTQÖg 3. svetel 605 (pdog, to luč xay.-xelovteg xnta-xel'ovteg 606 xata-xeico uležem se; xaxxelovteg eßav šli so počivat fjyvb kjer 607 neoi-xXvtög preslaven d/Hfi-yvyt-ig krepkouden lövlyat slÖviaig vešč 608 ttQaniÖF.aaiv mutmotv ngaitlg, -löog, r) prečna mrena; pamet, um jtdgog navadno (»10 Koifidofnu uležem se ote /uv yXvxvq vnvog Ixdrm kadar ga je prevzel sladki spanec Sestavljajoč ta slovarček sem se posluževal sledečih pripomočkov: Menge, Griechisch-deutsches Schulwörterbuch. Berlin 1903. Autenrieth-Kaegi, Wörterbuch zu den homerischen Gedichten. Leipzig u. Berlin 1902. Žepič i KrkljuS, Grčko-hrvatski rječnik. Zagreb 1903. Pape, Griechisch-deutsches Handwörterbuch. Braunschweig 1864. Wolf-Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar. Ljubljana 1894. Janežič-Bartel, Deutsch-slowenisches Wörterbuch. Klagenfurt 1905. Faesi-Franke, Homers Iliade. Berlin 1879. Hmeis-Hentze, Homers Ilias. Leipzig 1894. Dr. Jos. Tominšek, Grška slovnica. V Ljubljani 1908. Kaegi, Griechische Schulgrammatik. 6. Auflage. Berlin 1903. Curtius-Hartel-Weigel, Griechische Schulgrammatik, Wien 1903. Kammer, Homerische Vers- und Formlehre. Gotha 1884. Frohwein, Verbum Homericum. Leipzig 1881. Liibkers, Reallexikon des klassischen Altertums. Leipzig 1891. Mnogo izbornih nasvetov sta mi dala g. prof. dr. Jos. Tominšek v Ljubljani in g. ravnatelj dr. Gnidovec. Prvi je tudi pregledal rokopis. Zato jima na tem mestu izrekam najtoplejšo zahvalo. Prirastek k učiteljski knjižnici.’ Po načrtu naredbe c. kr. ministrstva za uk in bogočastje z dne 30. decembra 1906, štev. 26362. Sestavil prof. dr. Jožef Demšar. I. Enciklopedija. (Dela splošne in različne vsebine, občna zgodovina znanosti, dela akademij, splošna bibliografija, knjištvo in spisi o knjižnicah, katalogi itd.) 1281. Äteneum. Pismo naukowe i literackie. Rok XL—XIV. Zbioru ogölnego tom 41.— 56. Warszawa 1886—1889. 4°. 1282. Čas. Znanstvena revija. Izdaja Leonova družba. I. leto. V Ljub- ljani 1907. 80. (899.) Dom in Svet. Ilustrovan list za leposlovje in znanstvo. IV. in XX. letnik. V Ljubljani 1891 in 1907. 4°. (3.) Hochland. Monatsschrift für alle Gebiete des Wissens, der Literatur und Kunst. IV. Jahrg. Kempten und München 1906/7. 8°. (4.) Jahrbuch der Naturwissenschaften. Herausgegeben von M. Wilder-mann. XXI. und XXII. Jahrg. Freiburg i. B. 1906 in 1907. 8°. (9.) Kultur, Die. Vierteljahrsschrift für Wissenschaft, Literatur und Kunst. Herausgegeben von der österreichischen Leo-Gesellschaft. 8. Jahrg. Wien 1907. 8°. (903.) Letopis Stovenske Matice za leto 1907. V Ljubljani. 8°. (10.) Litteraturblatt, Allgemeines. Herausgegeben durch die Leogesellschaft. XII. und XVI. Jahrg. Wien und Stuttgart 1903 in 1907. 40. (12.) Natur und Offenbarung. Organ zur Vermittlung zwischen Naturforsdiung und Glauben für Gebildete aller Stände. Bd. 48. bis 53. Münster 1902 —1907. 8Ü. 1283. Prosvjeta. List za zabavu, znanost i umjetnost. Tečaj X. in XI. Zagreb 1902 in 1903. 40. (14.) Slovan. Mesečnik za književnost, umetnost in prosveto. Uredil Fr. Govekar. Leto I., II., V. V Ljubljani 1902/3, 1903/4, 1906/7.40. 1284. Vestnik „Ceske akademije cisafe Františka Josefa pro vedy, slo- vesnost a umeni“. Ročnik IX.—XIII. V Praze 1900—1904. 8°. (902.) Vestnik šolske družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. [XVI. sqq.: Koledar (Vestnik) šolske družbe ...] I.—VIII., X., XI., XVI.—XIX. V Ljubljani 1887—1894, 1898, 1904, 1906. 16°. 1 Številka v oklepaju pomeni tekočo Številko v imeniku L, ozir. II. izvestja. 2* 1285. Weltall und Menschheit. Geschichte der Erforschung der Natur und der Verwertung der Naturkräfte im Dienste der Völker. Herausgegeben von Hans Kraemer. Bd. I.—V. 51.—100. Tausend. Berlin, Leipzig, Wien, Stuttgart (b. 1.). 4°. (909.) Zbornik. Na svetlo daje Slovenska Matica. IX. zv. V Ljubljani 1907. 80. (22.) Zvon, Ljubljanski. Leposloven in znanstven list. Leto XII.—XXII., XXVI. Ljubljana 1892—1902, 1907. 8«. (23.) Život, Novy. Ročnik 9.—11. Novy Jičin 1904—1906. 4°. II. Filozofija, estetika, politika. 1286. Bazala Alb. Povjest filozofije. Svezak I.: Povjest narodne filo- zofije grčke. U Zagrebu 1906. 8°. 1287. Höfler Alois. Grundlehren der Logik. Lehrtext und Übungen, aus des Verfassers Lehrbuch der philosophischen Propädeutik. 2. Auflage. Wien, Prag, Leipzig 1896. 8Ü. 1288. Rogač Jože. Narodnost in slovenstvo. V Ljubljani 1860. 8°. 1289. Tolstoi Leo. An die Arbeiter. Mit Anhang. Übersetzt von Rafael Löwenfeld. Leipzig 1903. 8°. 1290. — Aufruf an die Menschheit. Übersetzt von Wl. Czumikow. Leipzig 1901. 8°. 1291. —Moderne Sklaven. Übersetzt von Wl. Czumikow. Leipzig 1901.8°. III. Pedagogika. (Tudi šolske spretnosti, šolska statistika, razprave o spisih za mladino.) (—) Černej Lj. in Štupca Ä. Nazorni nauk. Za drugo in tretje šolsko leto. V Ljubljani 1907. 8°. Gl. Nauk, Nazorni, II. del. St. 1295. 1292. Einsiedel Joh. Kurzweiliger und lehrreicher Schulmeisterspiegel. 2. Auflage. I. und II. Bändchen. München 1859. 16°. (924.) Handbuch, Enzyklopädisches, der Erziehungskunde. Herausgegeben von J. Loos. II. Bd. Wien und Leipzig 1908. 8°. (98.) — Enzyklopädisches, der Pädagogik. Herausgegeben von W. Rein. 2. Aufl. VI. und VII. Bd. Langensalza 1907 in 1908. 8°. (5.) Jahrbuch des höheren Unterrichtswesens in Österreich. Bearbeitet von Jos. Diviš. XXI. Jahrg. Wien 1908. 8°. 1293. Kern des Methodenbuches, besonders für die Landschulmeister in den kais. kön. Staaten ins Krainerisdhe übersetzt. Wien 1877. 16°. 1294. Kurs, Der pädagogisch-katechetische, in Wien 1905. Wien 1905. 8°. (926.) Lehrproben und Lehrgänge aus der Praxis der Gymnasien und Realschulen. Zur Förderung der Interessen des erziehenden Unterrichts. Jahrg. 1907. Halle a. S. 8°. (927.) Letopis, Pedagoški. Na svetlo daje Slovenska Šolska Matica. V Ljubljani 1907. 8°. 1295. Nauk, Nazorni. Zbirka učne snovi za nazorni nauk. II. del. V Ljubljani 1907. 8°. 1296. Pribil Drag. Šola in dom s posebnim ozirom na roditeljske večere. I. Teoretični del. V Ljubljani 1907. 8°. 1297. Rhys Davids T. W. Der Buddhismus. Nagli der 17. Aufl. aus dem Englischen übertragen von Ar. Pfungs. Leipzig (b. I.). 16°. (930.) Schriften des Ersten österreichischen Kinderschutzkongresses in Wien 1907. III. Bd. Wien 1907. 4«. (932.) Učitelj, Slovenski. Glasilo krščansko mislečih učiteljev in vzgojiteljev. Letnik III., VII. in VIII. V Ljubljani 1902, 1906 in 1907. 8°. (933.) Zeitschrift für das Gymnasialwesen. 61. Jahrg. Berlin 1907. 8°. (108.) — für die österreichischen Gymnasien. 58. Jahrg. Wien 1907. 8°. (934) — für Lehrmittelwesen und pädagogische Literatur. I. u. III. Jahrg. Wien 1905 in 1907. 4«. IV. Veroznanstvo in cerkvena zgodovina. 1298. Blätter, Christlich-Pädagogische für die österr.-ung. Monarchie. Organ des „Wiener Katecheten-Vereines“. 29. und 30. Jahrg. Wien 1906 in 1907. 8<>. 1299. — Katechetische. Organ des Münchener Katecheten-Vereines. Neue Folge VIII. Jahrg. (Der ganzen Folge XXXIII. Jahrg.) München u. Kempten 1907. 8°. 1300. Deharbe J. Großer Katechismus der katholischen Religion mit einem Abrisse der Religionsgeschichte. Regensburg 1894. 8°. 1301. Gruber Aug. Theoretisch-praktisches Handbuch der Katechetik für Katholiken im Geiste des hl. Augustin. Überarbeitet und durch zwei Zugaben vermehrt von einem Priester der Diöcese Regensburg. Regensburg 1870. 8°. 1302. Lampe Fr. Zgodbe Svetega Pisma. I. del: Zgodbe starega zakona. V Celovcu 1894. 4°. 1303. Möhler J. A. Symbolik oder Darstellung der dogmatischen Gegen- sätze der Katholiken und Protestanten nach ihren öffentlichen Bekenntnisschrifteii. Neueste Auflage. München — Regensburg 1895. 80. 1304. Seigerschmied J. Pamet in vera. Zv. I.—III. V Celovcu 1901, 1903, 1907. 8°. 1305. Slomšek Ant. Pastirski Listi. Zbral in uredil Mih. Lendovšek. V Celovcu 1890. 8°. V. Klasična filologija. A. Pisatelji. 1306. Änthologia lyrica sive Lyricorum Graecorum veterum praeter Pindarum reliquiae potiores. Post Theodorum Bergkium quartum edidit Ed. Hiller. Lipsiae 1901. 16°. 1307. Biblioteka klassikü reckkych a rimsych vydävanä III. tfidou Češke akademie cisare Františka Josefa pro vedy, slovesnost a umeni. Čislo 5.-8. V Praze 1902—1904. 8". 1308. Caesar, C. Julius. Commentarii de bello Gallico et civili.'Accedunt libri de bello Alexandrino, Africano et Hispaniensi. Curavit G. Chr. Crusius. Editio 2. Hannoverae 1847. 8°. * 1309. Euripides. Fabulae. Ediderunt R. Prinz et N. Wecklein. Vol. II. Pars III. Lipsiae 1898. 8°. 1310. Herondas. Mimiambi. Accedunt Phoenicis Coronistae Mattii Mimi- amborum fragmenta. Tertium edidit Otto Crusius. Editio minor. Lipsiae 1900. 16°. 1311. — Mimiambi. Edidit Fr. Buedieler. Exemplar iteratum. Bonnae 1892. 8°. 1312. Hesiodus. Quae feruntur carmina. Ad optimorum codicum fidem recensuit Joannes Flach. Lipsiae 1899. 16°. 1313. Homer. Odyssee. Für den Sdmlgebrauch erklärt von Karl Franz Ameis. I. Bd.: 1. Heft 8. ber. Aufl. von Hentze, 2. Heft 7. ber. Aufl.; II. Bd.: 1. Heft 7. ber. Aufl., 2. Heft 6. ber. Aufl. Leipzig 1880, 1882 und 1884. 8». (—) — Odysseia. Preložil Ant. Skoda. Dil I. V Praze 1902. 8°. Gl. Biblioteka klassikü, čislo 5. St. 1307. 1314. Ovidius, P. Naso. Tristium libri V. Ex iterata Rud. Merkelii reco- gnitione. Lipsiae 1889 in 1897. 16°. (—) Plautus, T. Maccus. Mostellaria. Preložil Jan Čapek. V Praze 1902. 8°. Gl. Biblioteka klassikü, čislo 8. St. 1307. 1315. Sallustius, C. Crispus. De coniuratione Catilinae et de bello Jugur- thino. Libri ex historiarum libris quinque deperditis. Orationes et epistolae. Erkl. von Rud. Jakobs. Leipzig 1852. 8(). 1316. Sophokles. Tragoediae. Ex recensione Guil. Dindorfii. Editio sexta minor quam curavit S. Mekler. Lipsiae 1896. 8°. 1317. Statius, P. Papinius. Silvarum libri. Herausgegeben und erklärt von Fr. Vollmer. Leipzig 1898. 8°. (—) Suetonius Tranquillus, G. Zivotopisy XII cisarü rimskych. Preložil V. Kubelka. V Praze 1904. 8°. Gl. Biblioteka klassikü, čislo 6. St. 1307. 1318. Tacitus, Cornelius. Erklärt von Karl Nipperdey. I. Bd.: Ab ex- cessu divi Augusti I.—VI. 2. Aufl., II. Bd.: Ab excessu divi Augusti XI,—XVI. 2. Aufl. Berlin 1855 in 1857. 8°. 1319. Tcrentius, Publius. Ausgewählte Lustspiele, im Versmaß der Urschrift übersetzt von Th. Benfey. Stuttgart 1854. 16°. (—) Vellejus Paterculus, G. Dejiny rimske až ku konsulatu M. Vinicia. Preložil Fr. Kott. V Praze 1902. 8°. Gl. Biblioteka klassikü, čislo 7. 1320. Abhandlungen, Breslauer Philologische. Herausgegeben von R. Förster. IX. Bd., 2. Heft. Breslau 1903. 8°. 1321. Hubik Karl. Alkidamas oder Isokrates? Ein Beitrag zur Ge- schichte der griechischen Rhetorik. Sonderabdruck aus den „Wiener Studien“, 1901, Heft II. Wien 1902. 8°. 1322. Kerckhoff P. Duae quaestiones Papinianae. Dissertatio inauguralis. Berolini 1884. 8°. 1323. Lübker Friedr. Reallexikon des klassischen Altertums. 2. Auflage von Max Eier. Leipzig 1891. 8°. 1324. Naegelsbach Carl Fr. Übungen des Lateinischen Stils für reifere Gymnasialschüler. 3. Heft. 7. Aufl. v. J. Baumann. Leipzig 1886. 8°. 1325. Nestle Wilh. Die Dichter der griechischen Aufklärung. Stuttgart 1901. 80. 1326. /'. K. 'Ehfap'ixi) Fgafifiaunt) jvqög %Qt). 1345. Klasje z domačega polja. Zbirka najboljših del slovenskih pisa- teljev. Nabrala in izdala Jož. Jurčič in Jož. Stritar. V Ljubljani 1866. 160. (392.) Knjižnica, Anton Knezova. III. in XIV. zv. V Ljubljani 1896 in 1907. 8°. (393.) — Družbe sv. Cirila in Metoda. IV. zv. V Ljubljani 1889 in 1890.8°. 1346. — Leposlovna. Založila Katoliška bukvama v Ljubljani. Zv. I.—IV. V Ljubljani 1906 in 1907. 16». (394.) — Zabavna. Založila in na svetlo dala Matica Slovenska. Zv. V., XVII., XIX. V Ljubljani 1890, 1904, 1907. 8«. 1347. Meško Ks. Mir božji. V Ljubljani 1906. 16°. 1348. Murnik Rado. Navihanci. V Ljubljani 1902. 8°. 1349. — Znanci. V Ljubljani 1907. 8°. (1044.) Pesmi, Slovenske Narodne. Iz tiskanih in pisanih virov zbral in uredil Kar. Štrekelj. III. zv. V Ljubljani 1907. 8°. (414.) Prevodi iz svetovne književnosti. Izdala „Slovenska Matica“. IV. zv.: Gorski venec Petra II. Petroviča — Njeguša. V Ljubljani 1907. 80. (—) Slomšek A. Apostolska hrana. Gl. št. 1342. 1350. — Zbrani spisi. Zbral in uredil Mih. Lendovšek. II. knjiga: Basni, prilike in povesti. V Celovcu 1878. 8°. 1351. Spomenik, Vodnikov. S spisi od 86 pisateljev in štirimi na kamen tiskanimi dokladami. Na svetlo dal E. H. Costa. V Ljubljani 1859. 8°. 1352. Stritar Jos. Zbrani spisi. Zv. I.—VII. Ljubljana 1887—1889. 16°. 1353. Šmid Kr. Evstahi. Na svetlobo dal Jož. Burger. V Ljubljani 1832. 16°. (V metelčici.) 1354. — Nedolžnost preganana in poveličana. Na svetlobo dal Jožef Burger. V Ljubljani 1832. 16°. (V metelčiči.) 1355. — Pomoč v sili ali Lesen križ. Na svetlobo dal Jož. Burger. V Ljubljani 1832. 16°. (V metelčici.) 1356. Šorli Ivo. Novele in črtice. V Ljubljani 1907. 16°. 1357. — Pot za razpotjem. Roman. Ljubljana 1906. 16°. 1358. Tominšek Jos. Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delo- vanja. V Ljubljani 1906. 8°. (—) Trdina J. Bajke in povesti o Gorjancih. I,—III. V Ljubljani, 1904, 1906, 1907. 8». Gl. Trdina J. Zbrani spisi, II,—IV. St. 1359. 1359. — Zbrani spisi. I—IV. V Ljubljani 1903—1907. 8°. 1360. Valjavcc M. Kračmanov. Zora in Solnca. Pripovedna pesem. V Celovcu 1867. 16°. (—) Vodnik-Älbum. Gl. št. 1351. 1361. Zarnik Iv. Različne poezije. I. V Ljubljani 1874. 16°. 1362. Ziegler Jan. Molitve sa bolnike. 2. natif. V Ljublani 1830. 16°. B. Slovanska. 1363. Bogovič Mirko. Pjesnička djela. I. in III. svezak. Zagreb 1893. 8°. - 1364. Caric Jur. Slike iz pomorskega života. Knjiga II. Zagreb 1885. 8(). 1365. Čelakowsky Fr. L. Mudroslovi narodu slovanskeho ve prislovich. V Praze 1852. 8° 1366. Dežman Iv. Izabrani spisi. Uredio Fr. Markovič. Zagreb 1896. 8°. (—) Dostojevski] F. M. Ponižani in razžaljeni. Roman. Poslovenil VI. Levstik. V Ljubljani 1907. 16°. Gl. Knjižnica, Leposlovna, IV. zv. St. 1346. (—) Glowacki Aleks.’ (Boleslav Prus). Straža. Po četrti izdaji iz poljskega prevel Fr. Virant. V Ljubljani 1906. 16°. Gl. Knjižnica, Leposlovna, III. zv. St. 1346. 1367. Gorkij Maksim. Ein sonderbarer Leser. Wanderungen eines Teufels. Deutsch von Jakofleff. Leipzig 1901. 8°. 1368. Jelinek Ed. Ukrajinske dume. Poslovenil Podvidovski. V Ljub- ljani 1888. 160. 1369. Jordan I. Handwörterbuch der böhmischen und deutschen Sprache. 2. Aufl. Böhmisch-deutscher Theil. Prag 1865. 16°. (—) Kalinčak Jan. Povesti. I.—VII. Gl. Zabavnik, Slovenski) närodny. St. 1380. (460.) Knjižnica, Slavenska. Izdaje Matica Hrvatska. Knjiga IV., VI., VIL, X. Ü Zagrebu 1896, 1898, 1899, 1902. 8". (1101.) —Zabavna, Matice Hrvatske. S vez. 69.—72., 83.—100., 103.—134., 176,—178., 188,—212., 216,—261. U Zagrebu 1883, 1885—1890, 1896—1902. 8°. 1370. Korolenko W. Der blinde Musiker. Eine Studie. Aus dem Rus- sischen übersetzt von Jul. Grünberg. Leipzig (b. I.). 16°. 1371. Majar Mat. Slovnica ruska za Slovence. Na Dunaju 1867. 8°. 1372. Nemčič Ant. Izabrana djela. Uredio Mih. Srepel. Zagreb 1897. 8°. (—) Niz novijih pripoviesti ruskih. Preveo i uvodom popratio Martin Lovrenčevič. Zagreb 1896. 8°. Gl. Knjižnica, Slavenska, IV. knj. St. 460. 1373. Porzgborowski W. Die Fänrichstochter. Roman. Autorisierte freie Übersetzung von H. Ruhe. Leipzig (b. 1.). 16°. (—) Prvaci, Pjesnički, v prvoj polovini XIX. vieka. Zagreb 1891. 8°. Gl. Slike iz svjetske književnosti, I. sv. St. 1377. 1374. Rukopis Kralodvorsky a jine vytečnejšie narodnie basne. Vydänie čtvrte Vaceslava Hanky. V Praze 1843. 16°. 1375. Sienkiewicz H. Dorfgeschichten. Übertragen von Phil. Löbenstein. Leipzig (b. I.). 16°. (—) — Pripoviesti. Preveo i uvodom popratio Ivan Gostiša. Zagreb 1898. 8°. Gl. Knjižnica, Slavenska, VI. knj. St. 460. 1376. — Zersplittert (Na marne). Übertragen v. Phil. Löbenstein. Leipzig (b. I.). 16°. 1377. Slike iz svjetske književnosti. Svezak I., IV.—VI. Zagreb 1891, 1894, 1896, 1897, 1899. 8«. (—) Stepnjak S. Hiša ob Volgi. Prevel Jos. Jurca. V Ljubljani 1906. 16°. Gl. Knjižnica, Leposlovna, II. zv. St. 1346. (—) Sviet Djevojački. Izabrane pripoviesti čeških spisateljica. Preveo i uvodom o kulturnom radu češke obrazovane žene, popratio St. Radič. Zagreb 1902. 8°. Gl. Knjižnica, Slavenska, X. knj. St. 460. 1378. Swientochowski Alex. (Wl. Okonski.) Aus dem Volksleben. Erzählungen. Aus dem Polnischen von Phil. Löbenstein. Leipziq (b. I.). 160. (—) Srepel Mil. Ruski pripovjedači. Zagreb 1894. 8°. Gl. Slike iz svjetske književnosti, II. sv. St. 1377. (—) Turgenjev Iv. Stepni kralj Lear. Prevel Jos. Jurca. V Ljubljani 1906. 16°. Gl. Knjižnica, Leposlovna, II. zv. St. 1346. 1379. Veselič Rud. Rečnik nemačkoga i ilirskoga jezika. Drugi ili ne- tnačko-ilirski dio. U Beču 1854. 16°. 1380. Zabavnik, Slovensky närodny. Usporiaduje Jan Francisci. Svazok I.—VII. Turč. sv. Martin 1871—1873. 16°. 1381. Zaleski J. B. Duch od stepu. Lwöw. 1877. 16°. 1382. Zbornik, Koluničev. Hrvatski glagolski rukopis od godine 1486. Latinicom na svijct izdala jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti. U Zagrebu 1892. 8°. C. Nemška. 1383. Bauer Fr., Jelinek Fr., Streinz Fr. Beiheft zum Deutschen Lesebuch für österr. Mittelschulen. Ausgabe für Gymn. VI. Bd. Wien 1907. 8*>. 1384. — Deutsches Lesebuch für österr. Mittelschulen. Ausgabe für Gym- nasien. VI. Bd. Wien 1907. 8°. 1385. Blatz Friedr. Neuhochdeutsche Grammatik mit Berücksichtigung der historischen Entwickelung der Deutschen Sprache. 3. Aufl. II. Bd.: Satzlehre. Karlsruhe 1900. 8°. 1386. Dichterstimmen der Gegenwart. Poetisches Organ für das katho- lische Deutschland. Herausgegeben von Leo van Heemstede. XVII. Jahrg. Baden-Baden 1903. 8°. 1387. Filek Egid v. Mein Frühling. Kleine Geschichten. Linz, Wien, Leipzig 1902. 8°. 1388. Hollaender Felix. Erlösung. Roman. 3. Auflage. Berlin 1899. 8U. 1389. Lohr A. Streiflichter auf die moderne Literatur. Dillingen 1900. 8°. (—) Pinter R. Njemačka književnost do smrti Goetheove. Zagreb 1897. 8°. Gl. Slike iz svjetske književnosti, V. sv. St. 1377. 1390. Rosenberg Max v. Magdalena. Roman. Berlin (b. 1.). 8°. 1391. Sanders Dan. Fremdwörterbuch. 2. Aufl. I. u. II. Bd. Leipzig 1891.8°. 1392. — Handwörterbuch der deutschen Sprache. 6. Aufl. Leipzig 1900. 8°. 1393. Rundschau, Neue Deutsche (Freie Bühne). Jahrg. XIII. u. XIV. Berlin 1902 und 1903. 4«. 1394. Schiller Karl. Deutsche Grammatik für Mittelsdmlen. Wien 1871. 8°. (1172.) Zeitschrift für den deutschen Unterricht. Herausgegeben von O. Lyon. 21. Jahrg. Leipzig und Berlin 1907. 8°. 1395. Zschokke Heinridi. Novellen und Dichtungen. IX. Theil. 11. Aus- gabe. Aarau 1873. 16°. D. Druge. (—) Ädamovic J. Francuzka drama. Zagreb 1896. 8°. Gl. Slike iz svjetske književnosti, IV. sv. Št. 1377. (—) Bourget P. Razporoka. Roman. Preložil A. Kalan. V Ljubljani. 1906. 16°. Gl. Knjižnica, Leposlovna, I. zv. Št. 1346. 1396. Bozzi, Conversations-Taschenbuch der französischen und deu- tschen Spradie. Durchgesehen und erweitert von J. Grüner. 31. Aufl. Wien 1875. 16°. 1397. Coloma Luis. Lappalien. Übersetzung aus dem Spanischen von E. Berg. 8. Auflage. Berlin 1896. 8°. 1398. Dante. Göttliche Komödie in 125 Bildern nebst erläuterndem Texte von Bernhard Schüler. München 1892. 2°. 1399. Dictionaire des dictionaires. Sous la direction de Paul Guerin. Tome I.—VI. Paris 1886. 4°. 1400. Genee Rud. Shakespeare. Sein Leben und seine Werke. Hildburg- hausen 1872. 8°. 1401. Italiener, Der beredte. Eine Anleitung in sehr kurzer Zeit ita- lienisch sprechen zu lernen. 9. Aufl. Bern 1886. 16°. 1402. Jeram Peter. Slovensko-angleška slovnica. Tower 1895. 8°. 1403. Jörgensen joh. Lebenslüge und Lebenswahrheit. Aus dem Dä- nischen übersetzt v. H. H.-L. Mainz 1897. 8°. 1404. Mussafia Ad. Italienische Sprachlehre in Regeln und Beispielen. 12. Auflage 1879. 8°. 1405. Ollendorf H. G. Neue Methode eine Sprache in sechs Monaten lesen, schreiben und sprechen zu lernen. Für das Englische zum Gebrauche der Deutschen bearbeitet. 4. Aufl. Altenburg-Paris 1871. 8°. 1406. — Schlüssel zu den Aufgaben in der neuen Methode eine Sprache in sechs Monaten lesen, schreiben und sprechen zu lernen. Für das Englische. 3. Ausgabe. Altenburg-Paris 1869. 8°. 1407. Pavissich AI. Conversations-Taschenbuch der italienischen und deutschen Sprache. (Nach Bozzi.) 20. Auflage. Wien 1875. 16°. 1408. Premru Giuseppe. Dialoghi italiani, tedeschi e sloveni. 4. edizi- one. Gorizia 1892. 8°. 1409. Shakespeare W. Dramatische Werke. Übersetzt von Aug. W. v. Schlegel und Ludwig Tieck. Herausgeg. von Wilch. Oechel-häuser. 29. Aufl. Stuttgart und Leipzig 1891. 8°. (—) Srepel Mil. Preporod u Italiji v XV. in XVI. stjoleču. Zagreb 1899. 8°. Slike iz svjetske književnosti, VI. sv. St. 1377. VII. Splošno jezikoslovje. (0.) VIII. Popis zemlje, dežel, narodov (s prehistorijo, etnografijo in statistiko). 1410. Beschreibung der berühmten Adelsberger Grotte in Krain. Adels- berg 1881. 16°. 1411. Erben Jož. Vojvodstvo Koroško v zemljepisnem, statističnem in zgodovinskem spregledu. V Ljubljani 1866. 8°. 1412. Günther Siegm. Handbuch der Mathematischen Geographie. Stuttgart 1890. 8<». 1413. Hübner 0. Geographisch-statistische Tabellen aller Länder der Erde. Frankfurt a. M. 1882. 16°. 1414. Kramer Ernst. Das Laibacher Moor, das größte und interessan- teste Moor Österreichs in naturwissenschaftlicher, kulturtechnischer und landwirtschaftlicher Beziehung. Laibach 1905. 8°. 1415. Leksikon občin kraljestev in dežel, zastopanih v državnem zboru. Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900. Izdala c. kr. centralna statistična komisija. VI.: Kranjsko. Na Dunaju 1906. 4°. 1416. Orts-Repertorium des Herzogthums Krain. Imenik krajev voj- vodine kranjske. Na podlagi ljudskega številjenja od 31. decembra I. 1869. Ljubljana 1874. 8°. 1417. Repertorij, Specijalni, krajev na Kranjskem. Na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890. Wien 1894. 4°. 1418. Rutar S. Beneška Slovenija. Prirodoznanski in zgodovinski opis. Ljubljana 1899. 8°. 1419. Schneider Wilh. Die Naturvölker. Mißverständnisse, Mißdeu- tungen und Mißhandlungen. I. u. II. Teil. Paderborn und Münster 1885. 80. 1420. Seidl Ferd. Kamniške äli Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice. Poljuden geološki in krajinski opis. I. zvezek. Ljubljana 1907. 8°. 1421. Wagner Jos. Malerische Reise von Laibach nach Klagenfurt über den Loibl. Klagenfurt 1844. 4°. (1216.) Zeitschrift für Schulgeographie. 28. Jahrgang. Wien 1907. 8°. IX. Zgodovina (izvzemši avstrijsko-ogrsko) s pomožnimi znanostmi (paleografijo, heraldiko, numizmatiko, kronologijo itd.) 1422. Grmanstvo in njega upliv na Slovanstvo v srednjem veku. Spisal I. V. V Ljubljani 1879. 8<>. 1423. Heymann Th. und Uebel A. Aus vergangegen Tagen. Kom- mentar zu Lehmanns Kulturgeschichtlichen (Bildern. 1. Heft: 7. Aufl., 2. Heft: 6. Aufl., 3. Heft: 5. Aufl. Wien 1903 in 1906. 8°. 1424. Jarc Franjo. Zbirka rimskih novcev, nabral na Dernovem pri Leskovcu. V Ljubljani 1883. 8°. 1425. Luschin Arnold. Die Agleier. Separatabdruck aus Hubers „Numis- matischer Zeitschrift“ III. Bd. 1871. Wien 8°. 1426. Rabar Iv. Poviest carstva rimskoga. I. i II. dio. Zagreb 1888 in 1889. 80. 1427. Stoletx, Devetnäcte, slovem i obrazem. Dejiny politicke a kul- turni. Redaktor: Jan Klecanda. Dil I. (Svazek 1. in 2.), II. (Sva-zek 1. in 2.) V Praze (b. 1.). 4°. 1428. Voetter Otto. Erste christliche Zeichen auf römischen Münzen. Sonder-Abdruck aus der Wiener Numismatischen Zeitschrift, XXIV. Bd. Wien (b. 1.). 8. 1432. Časopis za zgodovino in narodopisje. Izdaja Zgodovinsko dru- štvo v Mariboru. IV. letnik. Maribor 1907. 8°. 1433. Dalimil. Kronika. Podle rukopisu cambridgeskeho. K tisku upravi! V. E. Mourek. V Praze 1892. 8°. 1434. Domovinoslovje. Za ljudske šole. V Celovcu 1878. 8°. 1435. Festschrift [der k. k. Zentralkomission für Kunst- und histo- rische Denkmale] anläßlich ihres fünfzigjährigen Wirkens. Wien 1903. 4«. 1436. Haderlap Fil. Die Kärntner Slovenen. Ihre nationalen Verhält- nisse und Bestrebungen. Klagenfurt 1885. 8°. 1437. Kulavic Joh. Ferdinand der Gütige, weiland Kaiser von Öster- reich. Trauerrede bei den feierlichen Exequien 8. Juli 1875. Wien 1875. 8«. 1438. Mell Ant. Die historische und territoriale Entwicklung Krains vom X. bis ins XIII. Jahrhundert. Graz 1888. 8°. 1439. Normative der k. k. Central-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und historischen Denkmale. Wien 1883. 8°. 1440. Parapat Janez. Turški boji v XV. in XVI. veku s posebnim ozirom na Slovence. V Ljubljani 1871. 8°. 1441. Radies P. v. Christoph von Räuber, Bischof, Krieger und Staats- mann (1456—1536). Separatabdruck aus der,,österr.-Ung. Revue“, XXVII. Bd., H. 1. u. 2. Wien 1900. 8". 1442. Štajer, Slovenski. Dežela in ljudstvo. I. snopič: Spisali Rodo- ljubi; III. snopič: Spisal Ivan Gršak. V Ljubljani 1868 in 1870. 8°. 1443. Urkunden- und Regestenbuch des Herzogtums Krain. Heraus- gegeben von Fr. Schumi. I. Bd.: 779—1200, II. Bd.: 1200—1269. Laibach 1882/3, 1884, 1887 . 80. 1444. Winter Zikmund. Život a učeni na partikulärnich školach v Čechach v XV. a XVI. stoleti. V Praze 1901. 8°. XI. Matematika. (651.) Časopis pro pestovani mathernatiky a fysiky. Ročnik XXXVI. V Praze 1907. 8°. 1445. Zpräva, Vyročni, Jednoty českych matematiku za spravni rok 1903/4 in 1904/5. V Praze 1804 in 1905. 8°. XII. Prirodopis. 1446. Biasoletto Bart. Excursioni botaniche sullo Schneeberg (monte nevoso) nella Carniolia. Trieste 1846. 8°. 1447. Doelter C. Petrogenesis. Braunschweig 1906. 8°. 1448. — C. Physikalisch-chemische Mineralogie. Leipzig 1905. 8°. 1449. Freyer Heinreich. Fauna der in Krain bekannten Säugetiere, Vögel, Reptilien und Fische. Laibach 1842. 8°. 1450. FünfstückM. Naturgeschichte des Pflanzenreiches. Großer Pflanzen- atlas mit Text. Stuttgart (b. I.). 4°. 1451. Gjurašin Stj. Prirodopisne i kulturne črtice. I. i II. dio. Zagreb 1899 in 1901. 8°. 1452. Haas Hipp. Katechismus der Geologie. 5. Aufl. Leipzig 1893. 16« 1453. Hornstein Ferd. Kleines Lehrbuch der Mineralogie. Für den Ge- brauch an höheren Lehranstalten. 5. Aufl. Cassel 1898. 8°. 1454. Kišpatič M. — Gjurašin St. Iz bilinskoga svieta. Prirodopisne i kulturne crtice. Knjiga I.—IV. Zagreb 1884, 1885, 1889, 1896. 8°. 1455. — Kukci. Prirodopisne crtice. Knjiga I. in II. Zagreb 1886 in 1887. 80. 1456. Ribe. Prirodoslovne i kulturne crtice. Zagreb 1893. 8°. 1457. Kükenthal Willy. Leitfaden für das zoologische Praktikum. 3. Auflage. Jena 1905. 8°. 1458. Lehrbuch der Botanik für Hochschulen. Von Ed. Strasburger, Fritz Noll, Heinrich Schenck, A. Schimper. 4. Aufl. Jena 1900. 8°. 1459. Macher Iv. Prirodopis živalstva. Za nižje razrede srednjih šol. V Ljubljani 1907. 8°. (—) Migula W. Kryptogamen-Flora von Deutschland, Deutsch-Österreich und der Schweiz. Im Anschlüsse an Thomes Flora von Deutschland. I. Band. Moose. Gera 1904. 8Ü. Gl. Thome. Flora. St. 1466. 1460. Naturgeschichte des Tierreichs. Großer Bilderatlas mit Text. Stuttgart (b. 1.). 4°. 1461. Natur und Schule. Zeitschrift für den gesamten naturkundlichen Unterricht aller Schulen. VI. Bd. Leipzig und Berlin 1907. 8°. 1462. Naumann-Zirkel. Elemente der Mineralogie. 14. Aufl. Leipzig 1901. 8». 1463. Prantl. Lehrbuch der Botanik. Herausgegeben von Ferd. Pax. 12. Auflage. Leipzig 1904. 8°. 1464. Reinisch Reinhold. Petrographisches Praktikum. I. und II. Teil. Berlin 1901 und 1904. 8<>. 1465. Rosenbusch H. Elemente der Gesteinslehre. 2. Auflage. Stuttgart 1901. 80. 1466. Thome. Flora von Deutschland, Österreich und der Schweiz. Bd. I.—IV.: 2. Auflage, V. Gera, Reuss j. L. 1903—1905. 8°. 1467. Twiehausen Odo. Naturgeschichte I,—V. Leipzig 1900, 1901, 1906. 8(). (I.—IV.: Der naturgeschichtliche Unterricht in ausgeführten Lektionen. 1.: 9. Aufl. 1906, II.: 6.-8. Aufl. 1900, III.: 5. Aufl. 1901, IV.: 3. Aufl. 1900. V.: Mineralogie in ausgeführten Lektionen und Entwürfen 2. Aufl. 1900.) 1468. Voss Wil. Versuch einer Geschichte der Botanik in Krain (1754 bis 1883). I. u. II. Hälfte. Laibach 1884 in 1885. 8°. 1469. Weinschenk Ernst. Anleitung zum Gebrauche des Polarisations- mikroskopes. 2. Aufl. Freiburg i. B. 1906. 8°. 1470. — Grundzüge der Gesteinskunde. I. Teil. Allgemeine Gesteinskunde, II. Teil: Spezielle Gesteinskunde. Freiburg i. B. 1902 in 1905 8°. (1270.) Wochenschrift, Naturwissenschaftliche. Neue Folge Bd. III., IV., VI. Jena 1904, 1905, 1907. 4°. XIII. Fizika (z astronomijo in meteorologijo), kemija. 1471. Heßler Ferd. Lehrbuch der Physik. Nach den Bedürfnissen der Technik, der Künste und Gewerbe. Wien 1852. 8°. (830.) Mitt[h)eilungen der Erdbeben-Commission der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften in Wien. Neue Folge II., XXV. Wien, 1901, 1904. 8°. 1472. Rosenfeld Max. Erster Unterricht in der Chemie. Für die un- teren Klassen der Mittelschulen. Prag 1880. 8°. 1473. Šulek B. Lučba za svakoga ili popularna kemija. U Zagrebu 1881. 8°. 1474. Uhland W. H. Das Elektrische Licht und die elektrische Beleuch- tung. Leipzig 1884. 8°. 1475. Zeitschrift für den Physikalischen und Chemischen Unterricht. XX. Jahrg. Berlin 1907. 4<>. XIV. Lepe umetnosti z risanjem in deskriptivno geometrijo. 1476. Reinhart Heinr. Die neuesten Richtungen der Malerei. Wien 1896. 80. XV. Stavbarstvo. (0.) XVI. Gospodarstvo in poljedelstvo. 1477. Vertovc Matija. Kmetijska kemija. V Ljubljani 1874. 8°. 1478. Lakmayer Fran. Umni čebelar. V Celovcu 1907. 8°. XVII. Trgovina, kupčija, obrti, različno. 1479. Odlok c. kr. mininistrskega predsednika dne 14. malega srpana 1902, št. 29.949, zadevajoč uredbe v odvračanje jetike. Ljubljana 1902. 8°. 1480. Trunk Jurij. Bodi svoje sreče kovač. V Celovcu 1904. 8°. Šolska poročila. I. Učiteljski zbor. 1. Učiteljsko osobje koncem šolskega leta. Ä. Za obvezne predmete. 1 j St. Ime in značaj Raz- rednik v Učil Število ur na teden 1. Janez Gnidovec, dr. modroslovja, ravnatelj, svetni duhovnik — latinščino in nemščino v III. razredu 10 2. i Luka Ärh, profesor, svetni duhovnik II. latinščino, slovenščino in nemščino v II., slovenščino v III. razredu 19 3. Jožef Demšar, dr. bogoslovja, profesor verouka, svetni duhovnik, propovednik, varuh učiteljske in dijaške knjižnice pri- prav- ljal- nem raz- redu verouk v pripravljalnem, I., II. in III. razredu, nemščino v pripravljalnem razredu 21 4. Ivan Knific, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik, varuh fizikalne zbirke III. matematiko v prißrav-ljalnem, I., II. in III. razredu, slovenščino in lepopis v pripravljalnem razredu; v prvem polletju tudi fiziko v III. razredu 21 (23) 1 5' Anton Koritnik, profesor, svetni duhovnik I. latinščino in slovenščino v L, grščino v III. razredu 16 — ; 6. Jožef Kržišnik, namestni učitelj, svetni duhovnik, varuh zemljepisne zbirke — zemljepis v I., zemljepis in zgodovino v II. in III. razredu 10 7. Frančišek Pengov, namestni učitelj, svetni duhovnik, varuh prirodopisne zbirke prirodopis v I. in II., nemščino v I. razredu; v drugem polletju tudi mineralogijo v III. razredu (9) 11 B. Za neobvezne predmete. Vojteh HybäSek, mestni kaplan v Ljubljani, je poučeval petje v dveh oddelkih po 1 uro na teden. Profesor Anton Koritnik je poučeval lepopis v I. in II. razredu po 1 uro na teden. Namestnemu učitelju Frančišku Pengovu je bil poverjen pouk v telovadbi v pripravljalnem, I., II. in III. razredu po 1 uro na teden. 2. Izprememba in dopust. Začetkom šolskega leta 1907/8 sta vstopila v učiteljski zbor namestila učitelja Jožef Kržišnik in Frančišek Pengov in sta se pridelila strokovnjaškemu vodstvu ravnatelja dr. J. Gnidovca. (C. kr. deželni šolski svet z odlokom z dne 8. oktobra 1907, št. 5423.) Izprašani namestni učitelj Änton Koritnik, ki je vstopil začetkom šolskega leta, je bil z odlokom kn.-šk. ordinariata z dne 15. januarja 1908, št. 209, imenovan za pravega učitelja z naslovom „profesor“; to imenovanje je c. kr. deželni šolski svet na znanje vzel z odlokom z dne 1. februarja 1908, št. 318. Izprašani namestni učitelj Luka Arh je bil z odlokom kn.-šk. ordinariata z dne 21. februarja 1908, št. 944, imenovan za pravega učitelja z naslovom „profesor“; to imenovanje je c. kr. deželni šolski svet na znanje vzel z odlokom z dne 14. marca 1908, št. 994. Namestnemu učitelju Frančišku Pengovu je dovolil kn.-šk. ordinariat dopust za čas od 16. oktobra do 5. novembra 1907; namestnemu učitelju Jožefu Kržišniku pa za čas od 29. maja do 20. junija 1908. II. Učni načrt. Podlaga pouku v obveznih predmetih je učni načrt za kn.-šk. privatno gimnazijo v Št. Vidu nad Ljubljano, odobren z odlokom c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dne 14. julija 1905, št. 25.500. Ta načrt se naslanja na splošno veljavni učni načrt za gimnazije (objavljen v 2. izdaji z razpisom c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dne 23. februarja 1900, št. 5146). C. kr. ministrstvo za bogočastje in uk je z odlokom z dne 31. maja 1906, št. 20.442, dovolilo, da se število tedenskih ur za nemščino v I. in II. razredu zviša od 4 na 5, za slovenščino v II. razredu od 2 na 3 učne ure. V III. razredu se je poučevala grščina v slovenskem učnem jeziku; za nemščino so bile odločene 4 učne ure na teden. 3* Obvezni predmeti. I. razred. 1. Verouk (2 uri na teden). Katekizem: I. in IV. poglavje brez nauka o sv. maši. — Liturgik a: Glavni prazniki cerkvenega leta; obredi sv. zakramentov. 2. Latinščina (8 ur na teden). Pravilno oblikoslovje, t. j. petero pravilnih sklanjatev, pravila o spolu, pridevniki in prislovi s stopnjevanjem, važnejši zaimki, glavni in vrstilni števniki, četvero pravilnih spregatev, nekaj važnejših predlogov in veznikov. Ta slovniški pouk se vrši na podlagi latinskih vadb. — Pričenši s tretjim mesecem vsak teden ena polurna šolska naloga. 3. Slovenščina (3 ure na teden). Nauk o prostem stavku v elementarni popolnosti. Pravilno oblikoslovje (in najvažnejše nepravilnosti) vzporedno z latinskim poukom. Empirično razlaganje osnutkov zloženega in skrčenega stavka. Čitanje s stvarno razlago in potrebnimi slov-niškimi opazkami. Obnavljanje, učenje na pamet, predavanje beril v vezani in nevezani besedi. — Pismene naloge: narekovano pisanje za pravopisne namene. Obnova predavanih prostih povesti in pripovednih opisov. Vsakih 14 dni ena šolska naloga; v drugem polletju se vrstijo šolske in domače naloge. 4. Nemščina (5 ur na teden). Empirično razlaganje osnutkov prostega in zloženega stavka. Oblikoslovje vzporedno s slovenskim in latinskim poukom. Vežbanje v krepkih glagolih. Čitanje, govor, obnavljanje in predavanje beril v vezani in nevezani besedi. — Pismene naloge: Vaje v pravopisju; prevajanje iz slovenščine v nemščino. V drugem polletju tudi pismene obnove razloženih beril. Vsak mesec dve nalogi: ena šolska in ena domača. 5. Zemljepis (3 ure na teden). Nazorno dovajanje do osnovnih zemljepisnih predstav. Dnevne solnčne poti glede na šolsko poslopje o raznih letnih časih; opoznavanje v okolici, na zemljevidu in na zemeljski obli. Popisovanje in razlaganje svetlobnih in toplotnih razmer, pojavljajočih se v domovini tekom enega leta, kolikor so neposredno zavisne od dnevne dolgosti in solnčnega viška. Glavne oblike kopnega in vodovja, kakor so razdeljene po zemlji. Najznamenitejše države in mesta z vednim vežbanjem v čitanju zemljevidov. Poskušnje v risanju najenostavnejših zemljepisnih predmetov. 6. Matematika (3 ure na teden). A. Aritmetika: Dekadični številni sistem. Rimske številke. Četvero osnovnih računov z neimenovanimi in enoimenskimi celimi in decimalnimi števili. Metrski merni in utežni sistem. Računanje z mnogoimenskimi števili. Deljivost števil, razstavljanje v prafaktorje. Največja skupna mera in najmanjši skupni mnogokratnik. Najenostavnejše začetne vaje v računanju z navadnimi ulomki. B. Geometrija (II. polletje): Osnovni stvori. Prema, krog, kot, vzporednice. Najenostavnejša svojstva trikotnikova. — Vsako polletje tri šolske naloge. Od ure do ure kratke domače vaje. 7. Prirodopis (2 uri na teden, nazoren pouk). Prvih šest mesecev šolskega leta: Živalstvo: Sesavci in žuželke, primerno izbrano. Zadnje štiri mesece šolskega leta: Rastlinstvo: Opazovanje in opis nekaterih semenskih rastlin raznih vrst z ozirom na njih važnejše znake; primerjalno opazovanje rastlin, da se spozna njih sorodnost. II. razred. 1. Verouk (2 uri na teden). Katekizem: II. in III. poglavje, sveta maša, V. poglavje. — Liturgika: Razne pobožnosti, procesije, romanje; altar in slike; cerkvena obleka, cerkvene posode, cerkvene barve in knjige; obredi sv. maše. 2. Latinščina (8 ur na teden). Pravilno oblikoslovje se dopolnjuje s poukom o onih vrstah zaimkov in števnikov, ki se niso obravnavale v I. razredu; najvažnejše nepravilnosti v sklanji, slovniškem spolu in spregi. Utrjevanje in razširjanje sintaktiških oblik; nominativus cum infinitivo in ablativus absolutus. — Vsak mesec ena domača in tri šolske naloge za >/2 do 3U ure. 3. Slovenščina (3 ure na teden). Oblikoslovje se dopolnjuje; posebno natančno se razpravlja glagol. Zloženi in skrčeni stavek. Vaje v ločilih. Čitanje in obnavljanje kakor v I. razredu. — Pismene naloge kakor v drugem polletju v I. razredu. 4. Nemščina (5 ur na teden). Ponavljanje in dopolnjevanje pravilnega oblikoslovja, zlasti sistematično razpravljanje krepkih glagolov. Empirično obravnavanje zloženega in skrčenega stavka. Sistematično preučevanje pravopisnih pravil. Nauk o ločilih. Čitanje kakor v I. razredu. — Pismene naloge kakor v I. razredu, toda večinoma obnovljene povesti. 5. Zemljepis in zgodovina (4 ure na teden). A. Zemljepis (2 uri na teden): Azija in Afrika po leži in obrisu, v goropisnem, vodo-pisnem in krajepisnem pogledu z ozirom na podnebne razmere, kolikor se dajo pojasniti iz stanja solnčne poti proti različnim obzorom. Zveznost podnebja z vegetacijo, deželnimi prirodninami in opravili narodov naj se pokaže le na posameznih, iz obližja vzetih in prav jasnih zgledih. Evropa: pregled po obrisu, reliefu in vodovju. Dežele južne Evrope in britskega otoškega kraljestva v pogledu, označenem pri Aziji in Afriki. Vaje v enostavnih zemljevidnih obriskih. — B. Z g o d o v i n a (2 uri na teden): Stari vek. Podrobnejše obravnavanje bajk. Najvažnejše osebe in dogodki, zlasti iz grške in rimske zgodovine. 6. Matematika (3 ure na teden). A. Aritmetika: Vaje o meri in mnogokratniku se nadaljujejo. Natančna razlaga in vaje v računanju z ulomki. Pretvarjanje decimalnih ulomkov v navadne ulomke in obratno. Glavna pravila o razmerjih in sorazmerjih. Enostavna regeldetrija z uporabo sorazmerij in sklepnega računa. Procentni in enostavni obrestni račun. B. Geometrija: Somernica prem in kotov. Skladnost trikotnikov in njena uporaba. Najvažnejša svojstva kroga, četverokotnikov in mnogo-kotnikov. — Naloge kakor v I. razredu. 7. Prirodopis (2 uri na teden). Prvih šest mesecev šolskega leta: Živalstvo: Ptiči, nekaj plazivcev, krkoni in ribe; nekoliko brez-vretenčarjev. Zadnje štiri mesece šolskega leta: Rastlinstvo: Nadaljevanje pouka za I. razred s tem, da se obravnavajo druge semenske rastline in se učenci navajajo k razumevanju rastlinskih skupin. Nekatere trosocvetke. III. razred. 1. Verouk (2 uri na teden). I. polletje: Liturgika. II. polletje: Zgodovina Božjega razodetja v stari zavezi. 2. Latinščina (6 ur na teden). Slovnica (3 ure na teden): Nauk o sklanji, o rabi sklonov in predlogov. — Čitanje (3 ure na teden) iz Kurcija Rufa in Kornelija Nepota. — Vsakih 14 dni ena šolska naloga, vsake tri tedne domača naloga. 3. Grščina (5 ur na teden). Pravilno oblikoslovje do glagolov na -lii. Prevajanje iz vadnice. — Začenši z drugo polovico I. polletja vsakih 14 dni pismena naloga, premenjema šolska in domača. 4. Slovenščina (3 ure na teden). Sistematičen pouk v obliko- in sklonoslovju s posebnim ozirom na pomenoslovje. Čitanje s stvarnimi, jezikovnimi in stilističnimi razlagami in opazkami. Učenje na pamet m predavanje. — Vsak mesec ena šolska in ena domača naloga. 5. Nemščina (4 ure na teden). Sistematičen pouk v oblikoslovju in sklonoslovju s posebnim ozirom na pomenoslovje. Čitanje s stvarnimi in jezikovnimi razlagami in opazkami, zlasti za stilistične namene. Učenje na pamet in predavanje. — Vsak mesec ena šolska in ena domača naloga. 6. Zemljepis in zgodovina (3 ure na teden, premenjema zemljepis in zgodovina). A. Zemljepis: Evropske dežele, ki se v II. razredu niso obravnavale (izimši avstrijsko-ogrsko monarhijo). Amerika in Avstralija, z istih motrišč kakor v II. razredu, posebno tudi glede podnebnih razmer. Vaje v enostavnih zemljevidnih obriskih. — B. Zgodovina: Srednji vek. Najvažnejše osebe in dogodbe s posebnim ozirom na zgodovino avstrijsko-ogrske monarhije. 7. Matematika (3 ure na teden). A. Aritmetika: Četvero osnovnih računov s celimi in ulomljenimi občnimi števili. Kvadrovanje in določanje kvadratnega korena. — B. Geometrija: Enostavno primerjanje, pretvarjanje in razdeljevanje likov. Merjenje dolžine in ploščine. Pitagorov izrek. Najvažnejše o podobnosti geometrijskih likov. — Naloge kakor v I. razredu. 8. Prirodoznanstvo (2 uri na teden). 1. polletje: Fizika. Osnovni pojmi: prostornost in neprodirnost teles. Opis treh vrst skupnosti. Vodoravna in navpična mer; absolutna in specifična teža. Zračni tlak. Iz nauka o toploti: Toplotni občutki, stopinja in množina toplote; izpreminjanje prostornine in skupnosti; prevod toplote in najenostavnejše prikazni žarjenja. Izvori toplote. Iz kemije: Uvod: zveznost, sprijemnost; prožnost, krhkost, trdnost; mešanje, razstop; kristalizovanje. Spajanje, razkrajanje in nadomeščanje. Dokaz (s poskusi) o ohranitvi snovi in o spajanju prvin v stalnih utežnih in prostornih razmerjih. Prvine, molekul, atom; spojinske osnove, kisline in soli. Naj-navadnejši metaloidi in nekoliko njih spojin. Gorenje. — II. polletje: Prirodopis (nazorni nauk). Mineralogija: Opazovanje in opis nekaterih važnih in prav navadnih rudninskih vrst brez posebnega ozira na sistematiko. Najnavadnejše hribine. Pripravljalni razred. 1. Verouk (3 ure na teden). Tvarina srednjega katekizma. 2. Slovenščina (6 ur na teden). Pravilno čitanje. Osnovni nauk o besednih razpolih in oblikoslovju. Analiza prostega razširjenega stavka; osnutki zloženega in skrčenega stavka. Poznavanje pravopisnih pravil in ločil. Memoriranje izbranih pesmi in beril. — Pismene naloge; tri šolske naloge na mesec; za podlago so jim prečitana kratka berila. Od ure do ure kratke domače vaje slovnične vsebine. 2. Nemščina (12 ur na teden). Pravilno čitanje. Osnovni nauk o besednih razpolih in o oblikoslovju. Analiza prostega razširjenega stavka; osnutki zloženega in skrčenega stavka. Poznavanje pravopisnih pravil in ločil. Memoriranje izbranih pesmi in beril; obnovitev preči-tanih beril na podlagi vprašanj in tudi prosto. Govor je posebne važnosti. — Pismene naloge: v I. polletju vsak mesec štiri narekovanja kot šolske naloge, v II. polletju na mesec dve narekovanji in dve šolski nalogi, katerim služijo za podlago prečitana kratka berila. Od dne do dne kratke domače vaje, večinoma slovnične (besedna in stavkova analiza), pa tudi pravopisne vsebine. 4. Računstvo (4 ure na teden). Pisanje in čitanje mnogomestnih števil. Četvero osnovnih računov neimenskih in enoimenskih celih in decimalnih števil s posebnim ozirom na izusten račun. Najvažnejše o meri in teži. — Pismene naloge: na mesec dve šolski nalogi; od ure do ure kratke domače vaje. 5. Lepopis (2 uri na teden). Vaje v latinski in nemški pisavi. Neobvezni predmeti. 1. Lepopis (v I. in II. razredu, po 1 uro na teden). Vaje v latinski in nemški pisavi na podlagi prostoročnih predvaj v osnovnih oblikah; v II. razredu tudi vaja v okrogli pisavi. Lepopisa so se udeleževali vsi učenci I. in II. razreda. 2. Telovadba. V tem predmetu so se poučevali učenci v oddelkih po razredih. Vsak razred je telovadil po eno uro na teden. Vaje so bile redovne in proste ter na orodju: Prosto skakanje na viš in na daljavo; razovne, poševne in navpične lestve; plezalni drogovi in plezalna vrv; drog, bradlja, koza, krogi. Telovadbe so se udeleževali razen enega vsi učenci. 3. Petje (v dveh oddelkih po eno uro na teden). Note, takt, pavze, intervali po Foersterjevi „Pevski šoli“. V drugem oddelku tudi „dur“ in „mol“ škale. V obeh oddelkih več cerkvenih in narodnih pesmi. Vaje v eno-, dvo- in troglasnem petju. Udeležba v prvem oddelku (pripravlj. in I. razred): 38, v drugem oddelku (II. in III. razred): 32. III. Učne knjige, ki bodo služile v šolskem letu 1908/9 z dovoljenjem c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 18. maja 1908, št. 2033. Za pripravljalni razred. Veliki katekizem ali krščanski nauk. Josin-Gangl. Tretje berilo za štirirazredne in večrazredne občne ljudske šole. Končnik. Slovenska slovnica za obče ljudske šole. Schreiner-Bezjak. Druga nemška vadnica za slovenske obče ljudske šole. Schreiner-Bezjak. Tretja nemška vadnica za slovenske obče ljudske šole. Črnivec. Računica za obče ljudske šole. Zvezek 3. Oddelek A in oddelek B. Za I. razred. Veliki katekizem ali krščanski nauk. Wiesthaler. Latinske vadbe za prvi gimnazijski razred. 3. natisk. Tominšek. Latinska slovnica. Sket-Janežič. Slovenska slovnica za srednje šole. 9. izdaja. Sket-Janežič. Slovenska čitanka za I. razred srednjih šol. 3. izdaja. Willomitzer. Deutsche Grammatik für österreichische Mittelschulen. 12. Auflage. Štritof. Deutsches Lesebuch für die 1. und 2. Klasse slowenisch-utra-quistischer Mittelschulen. 2. Auflage. Vrhovec. Zemljepis za I. gimnazijski razred. Kozenn-Haardt. Geographischer Atlas für Mittelschulen. 41. Ausgabe. Matek. Aritmetika za nižje gimnazije. Prvi del. Matek. Geometrija za nižje gimnazije. Prvi del. Macher. Prirodopis živalstva za nižje razrede srednjih šol. Prirodopis rastlinstva. Se naznani pozneje. Za II. razred. Veliki katekizem ali krščanski nauk. Wiesthaler. Latinske vadbe za drugi gimnazijski razred. Tominšek. Latinska slovnica. Sket-Janežič. Slovenska slovnica za srednje šole. 9. izdaja. Sket. Čitanka za II. razred srednjih šol. 2. izdaja. Willomitzer. Deutsche Grammatik für österreichische Mittelschulen. 10,—11. Auflage. Štritof. Deutsches Lesebuch für die 1. und 2. Klasse slowenisch-utra-quistischer Mittelschulen. 2. Auflage. Vrhovec-Bežek. Zemljepis za spodnje in srednje razrede srednjih šol. II., 2. izdaja. Kozenn. Geographischer Atlas für Mittelschulen. 41. Ausgabe. Mayer-Kaspret. Zgodovina starega veka za II. gimnazijski razred. Putzger. Historischer Schulatlas. 27.—29. Auflage. Matek. Aritmetika za nižje gimnazije. Prvi del. Matek. Geometrija za nižje gimnazije. Prvi del. Macher. Prirodopis živalstva za nižje razrede srednjih šol. Prirodopis rastlinstva. Se naznani pozneje. Za III. razred. Stroj. Liturgika. Karlin. Zgodovina razodetja božjega v stari zavezi. Tominšek. Latinska slovnica. Požar. Latinske vadbe za III. gimnazijski razred. Košan. Latinska čitanka za tretji gimnazijski razred. Tominšek. Grška slovnica. Tominšek. Grška vadnica. Sket-Janežič. Slovenska slovnica za srednje šole. 8. ali 9. izdaja. Sket. Čitanka za III. razred srednjih šol. 2. izdaja. Willomitzer. Deutsche Grammatik für österreichische Mittelschulen. 10.—11. Auflage. Štritof, Deutsches Lesebuch für die III. Klasse slowenisch-utraquistischer Mittelschulen.- Vrhovec-Bežek. Zemljepis za spodnje in srednje razrede srednjih šol. II., 2. izdaja. Kozenn. Geographischer Atlas für Mittelschulen. 39.—40. Ausgabe. Mayer-Kaspret. Zgodovina srednjega veka. < Putzger. Historischer Schulatlas. 25.—28. Auflage. Matek. Aritmetika za nižje gimnazije. Drugi del. Matek. Geometrija za nižje gimnazije. Drugi del. Senekovič. Fizika za nižje gimnazijske razrede. 2. natis. Hinterlechner. Mineralogija za nižje gimnazijske razrede. Za IV. razred. Karlin. Zgodovina razodetja božjega v novi zavezi. Tominšek. Latinska slovnica. Požar. Latinske vadbe za IV. gimnazijski razred. Caesar, De bello Gallico, ed. Prammer. 6. Auflage. Ovids ausgewählte Gedichte, von Sedlmayer. 7. Auflage. Tominšek. Grška slovnica. Tominšek. Grška vadnica. Sket-Janežič. Slovenska slovnica za srednje šole. 8. ali 9. izdaja. Sket. Čitanka za IV. razred srednjih šol. Willomitzer. Deutsche Grammatik. 10.—11. Auflage. Štritof. Deutsches Lesebuch für die IV. Klasse slowenisch-utraquistischer Mittelschulen. Mayer-Kaspret. Zgodovina novega veka. Orožen. Zemljepis avstrijsko-ogrske države (Domovinoznanstvo) za IV. razred srednjih šol. Putzger. Historischer Schulatlas. 25.—28. Auflage. Kozenn. Geographischer Atlas für Mittelschulen. 39.—40. Ausgabe. Matek. Aritmetika za nižje gimnazije. Drugi del. Matek. Geometrija za nižje gimnazije. Drugi del. Senekovič. Fizika za nižje gimnazijske razrede. 2. natis. IV. Učila. I. Gimnazijska knjižnica. A. Učiteljska knjižnica. Varuh: dr.Jožef Demšar. Učiteljska knjižnica se je pomnožila za 200 del, oziroma 442 zvezkov. Koncem šolskega leta 1907/8 šteje učiteljska knjižnica 1480 del v 3271 zvezkih. Imenik knjig glej spredaj. Časopisi in zborniki: 1. Allgemeines Literaturblatt. Herausgegeben durch die österreichische Leo-Gesellschaft. XV. Jahrgang. Erscheint am 15. und letzten jedes Monates. 2. Archiv für slawische Philologie. XXX. Band. Erscheint in Heften zu 10 Bogen oder in Doppelheften zu 20 Bogen, je vier Hefte bilden einen Jahrgang. 3. Carniola. Mitteilungen des Musealvereins für Krain. Erster Jahrgang. 4. Christlich-pädagogische Blätter für die österreichisch-ungarische Mon- archie. XXXI. Jahrgang. Monatlich eine Nummer. 5. Čas znanstvena revija. II. leto. Izhaja po desetkrat na leto. 6. Časopis za zgodovino in narodopisje. 5. letnik. 7. Dom in Svet. Leposlovju in znanstvu. Leto XXI. Mesečnik. 8. Der Gral. Monatschrift für die Schöne Literatur. II. Jahr. 9. Hochland. Monatsschrift für alle Gebiete des Wissens der Literatur und Kunst. V. Jahrgang. 10. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko. Letnik XVIII. 11. Katechetische Blätter. Organ des Münchener Katechetenvereines. Neue Folge. IX. Jahrgang. (Der ganzen Folge XIV. Jahrgang.) Monatlich ein Heft. 12. Kultur. Viertel-Jahrschrift für Wissenschaft, Literatur und Kunst. Herausgegeben von der österr. Leo-Gesellschaft. 9. Jahrgang. 13. Lehrproben und Lehrgänge aus der Praxis der Gymnasien und Realschulen. Erscheint vierteljährlich. Heft 94 ff. 14. Ljubljanski Škofijski list. 1908. 15. Ljubljanski Zvon. Mesečnik za književnost in prosveto. Leto 1908. 16. Natur und Offenbarung. Organ zur Vermittlung zwischen Natur- forschung und Glauben für Gebildete aller Stände. 54. Band. Monatlich ein Heft. 17. Naturwissenschaftliche Wochenschrift. Neue Folge VII. Band; der ganzen Reihe XXII. Band. 18. Planinski vestnik. Letnik XIV. 19. Slovan. Mesečnik za književnost, umetnost in prosveto. VI. letnik. 20. Slovenski Sokol. V. letnik. Izhaja mesečno. 21. Slovenski Učitelj. Veri, vzgoji, pouku. IX. letnik. Izhaja enkrat na mesec. 22. Stimmen aus Maria-Laach. Katholische Blätter. Älle vier Wochen erscheint ein Heft. Fünf Hefte bilden einen Band, zehn Hefte einen Jahrgang. 74.—75. Band. 23. Verordnungsblatt für den Dienstbereich des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht. Jahrgang 1908. 24. Vierteljahrschrift für körperliche Erziehung. Organ des Vereines zur Pflege des Jugendspieles in Wien. IV. Jahrgang. 25. Zeitschrift für das Gymnasialwesen. LXII. Jahrgang. Der neuen Folge 42. Jahrgang. Jährlich 12 Hefte. 26. Zeitschrift für den Physikalischen und Chemischen Unterricht. 21. Jahr- gang. Erscheint 6 mal jährlich. 27. Zeitschrift für die österreichischen Gymnasien. 59. Jahrgang. — Erscheint zwölfmal jährlich. 28. Zeitschrift für Lehrmittelwessen und pädagogische Literatur. IV. Jahr- gang. Jährlich erscheinen 10 Hefte. 29. Zeitschrift für Schulgeographie. XXIX. Jahrgang. Erscheint am Ersten jedes Monates. Knjižnica je tudi ud: 30. Družbe sv. Mohorja. 31. Hrvatske Matice. 32. Slovenske Matice. 33. Šolske Matice. B. Dijaška knjižnica. Varuh: dr. Jožef Demšar. Dijaška knjižnica se je pomnožila za 22 del, oziroma 498 zvezkov. Koncem šolskega leta 1907/8 šteje dijaška knjižnica 684 del v 1790 zvezkih. II. Zemljepisna in zgodovinska učila. Varuh: Jožef Kržišnik. Nabavila so se ta-le nova učila: Sydow-Habenidit, Oro-hydrographische Karte von Deutschland. Sydow-Habenicht, Oro-hydrographische Karte von Russland. Kiepert Rieh., Politische Schulwandkarte von Skandinavien. Schulwandkarte der Schweiz, bearbeitet und herausgegeben von typographischen Bureau der Schweizer Bundesregierung. Reliefdarstellung. Kiepert, Italia antiqua. Spruner-Bretsdineider, Historischer Wand-Atlas, 10 Karten zur Geschichte Europas im Mittelalter bis auf die neuere Zeit: Nr. 1 Europa um 350 nach Christo; „ 2 — Anfang des VI. Jahrhunderts; „ 3 — Zeit Karls des Grossen; „ 4 — zweite Hälfte des X. Jahrhunderts; „ 5 — Zeit der Kreuzziige: „ 6 — Zeit des XIV. Jahrhunderts ; „ 7 — Zeit der Reformation; „ 8 — Zeit des 30jähr. Krieges und bis 1700; „ 9 — XVIII. Jahrhundert, 1700—1789: „ io — Zeitalter Napoleons I., 1789—1815. Vsa zbirka šteje koncem šolskega leta: 44 zemljevidov, 47 skih podob, 6 barvanih fotografij, 2 zemeljski obli, 1 telurij, 1 in 1 solnčno uro. III. Prirodopisna zbirka. Varuh: Frančišek Pengov. Zbirka se je pomnožila z naslednjimi predmeti: A. Zoologija. Nagačeni preparati: Divja mačka; — škrjančar, gorska kavka, divja raca, gozdna sluka, priba, podhujka, galeb rf in p, ruševec &, gozdni jereb, kukavica. Alkoholni preparati: Človeška ribica, morski konjiček, morska zvezda, užitni morski ježek, ribniška školjka, sipa, samotarec, pijavka. Podobe: Slike posnete po naravi, izdala c. kr. dvorna in državna'tiskarna na Dunaju: Enogrbasta kamela, indijski slon, žirafa, kondor, nosorog iz Sumatre, morski pes, volk, progasta hijena, lev, tiger, panter, rjavi medved. B. Mineralogija. Rudnine: 1. Kuhinjska sol (kristali, kristalasta, jedrnata); 2. je-daveč); 3. apatit; 4. čilski in kalijevi solitar; 5. apnenec (dvolömec, kristali, siga, kapniki, navadni apnenec, beli, rdeči, črni marmor, lehnjak, kreda, lapor); 6. dolomit in magnezit; 7. aragonec (železni cvet, vre-lovec, graševec); 8. jeklenec; 9. malahit; 10. kalijev živec (sanidin, adu-lar); 11. kalcijevo-natrijevi živci (albit, labradorec, anortit); 12. rogovača (navadna, bazaltova, trakovec, asbest); 13. olivin; 14. granatje (navadni granat, pirop, almandin, grosular); 15. turmalin; 16. topaz; 17. sljude (mu-skovit, bijotit, lepidolit); 18. klorit; 19. Iojevec (salovec); 20. stiva; 21. serpentin; 22. kaolin (glina, ilovka); 23. kremenjak (kristali, kamena strela, marmaroški demantje, ametist, čadavec, citrin, gručavi kr., mle-kovec, roževec, prazem, rogoličnik, drvenec, jaspis); 24. kalcedon (kar-neol, heliotrop, oniks, kresilnik, škrilavi kremenec, ahat); 25. opal (navadni, žlahtni, mlečni, voščeni, stekleni), kremenova siga; 26. rusi že-lezovec, (žel. sijajnik, luskasti železovec, rusi svitoglav, rusa kreda); 27. rjavi železovec; 28. magnetovec; 29. železo meteorsko z Widman-stättnovo risbo; 30. kositrovec; 31. korund (navadni, rubin, safir); 31: an-hydrit in mavec (sadrenec, vlaknata s., alabaster); 33. težec; 34. železna in bakrena galica; 35. železni kršeč (pyrit, markazit); 36. bakreni kršeč; 37. svinčeni sijajnik; 38. antimonit; 39. cinober; 40. cinkova svetlica; 41. žveplo; 42. grafit; 43. demant (posnemki štirih največjih demantov); 44. zlato (samorodno in v kremenjaku); 42. srebro samorodno; 46. platina čista; 47. baker; 48. šota; 49. premog (rjavi, črni, antracit); 50. jantar; 51. asfalt. Hribine: 52. granit (gr. s pismom); 53. sijenit; 54. diorit; 55. an~ dezit; 56. diabaz; 57. kremenčev porfir; 58. trahit; 59. bazalt; 60. gnajs; 61. glinasti Skrilavec; 62. tinjčev Skrilavec; 63. lapor; 64. peščenjak (apneni, kremenčevi). Slike: 1. D r. G. u. J. v. S chr o e d e r, Železni plavž; 2. Max Esdiner, Technologische Wandtafeln: a) Izdelovanje stekla; b) tvornica za porcelan; c) kamnolom za strešni Skrilj; d) kamnolom za peščenjak v Švici; e) demantna jama v Kimberley-ju; 3. Wachsmuths technologische Wandtafeln: a) premogokop; b) pridobivanje soli (solovarska krada); c) opekarna. IV. Prirodoslovna zbirka. Varuh: dr. Ivan Knific. A. Fizika. 2 svinčnici; grebljica; libela. Tehtnica; uteži od 1 g do 1 kg. Merilo, 10 m dolgo, v usnjatem ovitku. Stiskalnica za živo srebro. — 4 toplomeri. Špiritov gorilnik. Priprava (krogla, obroček in stojalo), s katero se dokaže, da se kovine raztezajo vsled toplote. Pyrometer s 6 kovinskimi palicami. Kontrakcijski aparat po Tyndallu. Weinholdov aparat, s katerim razložimo specifično toploto raznih kovin. Aparat za razlago, da se tekočine raztezajo vsled toplote. 2 palici, sestavljeni iz 2 različnih kovinskih prog. Davyjeva svetilnica. Steklen aparat za dokaz, da ima voda pri 4° C. največjo gostoto. Woodova zlitina; Rosejeva zlitina. Usnjat meh. Votla kovinska krogla. Wollastonov kryophor. Papinov lonec. Zračno užigalo. Užigalo s platino in metylalkoholom. Kresilni nož, 2 kresilna kamena in kresilna goba. Električna žarnica. Lesliejeva kocka. — 10 bolonjskih steklenic. 10 batavskih steklenih kapelj. Aparat za prožnost kovinskih peres. Tehtnica na prožno pero. Krogla iz kavčuka. Sprijemni kovinski plošči. — Utensilia: Kladivo, 2 klešče, svedre, šilo; okrogla, ploščnata in trioglata pila; železna žica; 4 pločevinaste in 1 rožena žlica; 6 pletilnih igel; železen trinožnik; mreža iz žice; pinceta iz medi; 6 zamaškov iz kavčuka; 1 m dolga cev iz kavčuka; 3 železne ponvice; 2 železna lončka; lijak iz pločevine. B. Kemija. 2 špiritovi svetilki. Bunsenov gorilnik. Pnevmatična kadička z mostičkom. 2 retorti brez nastavka; 2 retorti z nastavkom. Stojalo za re-torte. 8 steklenih kozarcev; 4 steklenice; Woulffova steklenica strojnim vratom; steklenica za proizvajanje plinov. 5 steklenih palčic; 3 stekleni lijaki; 2 steklena cilindra; 2 stekleni plošči. Zvezne cevi; 2 lijasti cevi. Porcelanasta skledica s pistilom; 3 porcelanaste skledice. Steklena pipa. Stojalo z 12 epruvetami. Stojalo za steklenice. Stojalo za precejanje. Precejalni papir. Lakmusov papir. Etikete. Puhalnica. 30 kemikalij: Svinec, cink, živo srebro, živosrebrna ruda, zlata pena, aluminijeva pena, železov prašek, železovi opilki; žveplo v koscih, žvepleni cvet; rjavi manganovec; lakmus; cinkova, bakrova in železova galica, Glauberjeva sol; solitar; natrijev bikarbonat; klorovokisli kalij; solna, žveplena in solitarna kislina; salmijakovec; žveploogljik; žvepleni eter; vinski cvet; špirit; bromkalij; terpentinovo olje; jesih. Prirodoslovna zbirka šteje koncem leta: a) učil za fiziko: 34 številk (aparatov) v 61 komadih ter 36 utenzilij; b) učil za kemijo: 24 številk v 62 komadih ter 30 kemikalij. V. Važnejši odloki višjih oblastev. 1. Z odlokom c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dne 27. januarja 1908, št. 1353, se z ozirom na ministerialni odlok z dne 22. decembra 1906, št. 48.565 razširi pravica javnosti, ki je bila podeljena drugemu razredu, za šolsko leto 1907/08 tudi na tretji razred. 2. Z odlokom c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dne 29. februarja 1908, št. 8463, se dovoljuje, da se v tekočem šolskem letu velikonočne in binkoštne počitnice tako urede, da je prosto do četrtka, dne 23. aprila 1908, (vključno); zato pa je šolski pouk binkoštno soboto in binkoštni torek. 3. Z odlokom c. kr. ministrstva za bogočastje in ukzdnel0.rnarca1908, št. 11.342, se določa sklep šolskega leta izjemno že v soboto, dne 4. julija 1908. 4. C. kr. deželni šolski svet z odlokom z dne 8. maja 1908, št. 2068, zahteva, naj se posebno pazi na metodiško-pravilen pouk. VI. Kronika. Šolsko leto 1907/08 se je pričelo dne 18. septembra s sv. mašo. Sprejemni in ponavljalni izpiti so se vršili dne 17. in 18. septembra. Dne 19. septembra se je pričel redni pouk. Dne 4. oktobra je obhajal zavod god Njegovega Veličanstva cesarja Franc Jožefa I. Učenci z učiteljskim zborom so se udeležili svete maše, po kateri se je pela cesarska pesem. Dne 28. oktobra, 6., 8. in 12. novembra je nadzoroval zavod c. kr. deželni šolski nadzornik gospod Frančišek Hubad. Dne 13. novembra je zavod obhajal god sv. Stanislava. Dne 20. novembra je bila spominska sv. maša za Njeno Veličanstvo pokojno cesarico Elizabeto. Božične počitnice so trajale od 22. decembra do vštetega 2. januarja. Dne 15. februarja se je končalo prvo polletje s sv. mašo in razdelitvijo izpričeval. Dne 19. februarja se je pričelo drugo polletje. Velikonočne počitnice so trajale od 15. aprila do vštetega 23. aprila. Dne 9. majnika so šli učenci pod vodstvom razrednikov v štirih oddelkih na izlet. O Binkoštih sta bila prosta samo oba zapovedana praznika. Dne 8. junija, na binkoštni ponedeljek, je priredil zavod slavnost v proslavo 10letnice prevzvišenega gospoda knezoškofa s sledečim sporedom: 1. Vilj. Wlassak: Slovenske cvetke. Igrala godba. 2. Pozdrav gojencev prevzvišenemu gospodu knezoškofu. Zložil Silvin Sardenko. 3. A. Foerster: Večerni Ave. Fr. Ferjančič: Moj vrtec. A. Foerster: Na planine. Pel deški zbor. 4. Egiptovski Jožef. Svetopisemska igra v 5 dejanjih. Spisal f J. Voljč. Dne 13. junija je zavod obhajal god prevzvišenega gospoda knezoškofa. Šolsko leto se je sklenilo z zahvalno sv. mašo in razdelitvijo šolskih izpričeval. / VII. Kako se je pospeševal telesni razvoj mladine. Preteklo šolsko leto je bilo telesnemu razvoju učencev jako ugodno. Gojenci so se mnogo gibali na prostem. Prostorna igrišča so se pridno uporabljala. Nekako novo življenje se je pozimi pričelo, ko se je otvo-rilo drsališče; drsalcev je bilo okoli 70. Večinoma trikrat na dan (po leti štirikrat) so hodili učenci na igrišče, po trikrat na teden na izprehod. Igrale so se raznovrstne igre. Ker traja dopoldanski glavni odmor dvajset minut, so prebili učenci ob ugodnem vremenu tudi ta čas na prostem. Redno so se tudi posluževali kopeli. Sploh je skrbelo vodstvo, da se je izvrševala ministrska naredba z dne 15. septembra 1890, št. 19.907, glede telesne vzgoje mladine. VIII. Zahvala ravnateljstva. Za knjižnice in zbirke so naklonili zavodu lepih darov: Prevzvi-šeni g. dr. Anton Bonaventura Jeglič, knezoškof ljubljanski; g. Fr. Ahačič, tovarnar v Tržiču; g. Andrej Ažman, katehet v Postojni; g. A. Belec, župan v St. Vidu nad Ljubljano; g. V. Bernik, župnik na Homcu; g. J. Bizjan, dekan v Moravčah; sl. knjižnica gg. bogoslovcev v Ljubljani; dr. J. Debevec, c. kr. gimn. prof. v Kranju; dr. J. Demšar, profesor v zavodu sv. Stanislava; g. I. Dolničar, posestnik v Hrastju pri Ljubljani; g. M. Glaesener, inženir v Izlakah; g. Peter Havptman, župni upravitelj v Starem trgu pri Ložu; + g. J. Hladnik, župnik v Košani; g. A. Jamnik, kn. šk. duh. svetnik, župnik na Selih pri Kamniku; g. Fr. Kimovec, 4 prefekt v Alojzijevišču; g. dr. J. Knific, profesor v zavodu sv. Stanislava; g. J. Kogovšek, prefekt v zavodu sv. Stanislava; g. A. Koritnik, profesor v zavodu sv. Stanislava; g. J. Kržišnik, nam. učitelj v zavodu sv. Stanislava ; g. I. Lavrenčič, dekan v Kamniku; g. J. Logar, prefekt v zavodu sv. Stanislava; g. A. Markeš, prefekt v zavodu sv. Stanislava; gospod Fr. Pengov, nam. učitelj v zavodu sv. Stanislava; g. M. Poljak, župnik v Ajdovcu; g. St. Rojnik, računski revident pri c. kr. namestništvu v Gradcu; sl. tvrdka M. Samassa v Ljubljani; sl. tvrdka brata M. V. Sko-kandič v Žrnovu; sl. steklarnica v Zagorju; g. Fran Steržaj, kaplan v Srednji vasi v Bohinju; g. Viktor Steska, ravnatelj kn. šk. pisarne v Ljubljani; g. P. Šorli, cand. prof. v Gradcu; g. A. grof Veit pri Brežah na Koroškem; sl. tvrdka Vidic & Komp. v Ljubljani; g. K. Vilman, tovarniški delovodja na Savi pri Jesenicah; sl. tvrdka A. Vodnik v Ljubljani. Vsem tem gg. dobrotnikom in drugim, ki so se kakorkoli dobrohotno spomnili zavoda, izreka ravnateljstvo presrčno zahvalo. Bog povrni! Statistika učencev. V razredu . Skupaj pripr. I. II. III. 1. Število. Koncem šolskega leta 1906/7 . . . 22 51 46 — 119 Začetkom šolskega leta 1907/8 . . 22 50 47 46 165 Med šolskim letom vstopilo . . . _ — — — i — Vseh skupaj torej sprejetih .... 22 50 47 46 165 Med njimi: Na novo sprejetih, in sicer: Iz nižji.i razredov premeščenih . 22 32 5 4 63 Repetentov — — — — Zopet sprejetih, in sicer: Iz nižjih razredov premeščenih . — 18 42 42 102 Repetentov — — — — — Med šolskim letom prestopilo v pri- pravljalni razred — 1 — — 1 Med šolskim letom jih je izostalo . 2 . — — — 2 Število učencev koncem šolskega leta 1907/8 21 49 47 46 163 Med njimi: Javnih učencev 21 49 47 46 163 Privatistov — — — — 2. Po rojstnem kraju. Iz Št. Vida nad Ljubljano .... — — — 1 1 1 Iz Kranjskegff sicer 20 49 47 43 159 Iz Štajerskega 1 — — 1 2 Iz Slavonije — — — 1 1 Skupaj . . 21 49 47 46 163 3. Po materinščini. Slovenci vsi 21 49 47 46 163 4. Po veri. Katoličani vsi 21 49 47 * 46 163 V razredu Skupaj 5. Po starosti. pripr. I. II. III. 10 let starih 3 1 — — 4 H 6 4 1 — 11 12 6 20 6 — 32 13 6 13 19 3 41 14 „ . — 10 9 16 35 15 „ „ — 1 9 21 31 16 —• 2 6 8 18 „ „ — 1 — 1 21 49 47 46 163 6. Razredba. a) Koncem šolskega leta 1907/8 jih je dobilo: Izpričevalo I. reda z odliko . . . 7 13 13 12 45 I. , 13 30 28 34 105 11 1 1 3 - 5 III — — — — Ponavljalni izpit se je dovolil . . 5 3 — 8 Dodatni izpit se je dovolil .... Neizprašani — — — — — b) Dodatek k šolskemu letu 1906/7: Ponavljalnih izpitov je bilo dovoljenih 7 2 9 Izpit je prebilo: ' Povoljno 5 5 Nepovoljno (ali jih ni prišlo) . . 2 2 4 Dodatnih izpitov je bilo dovoljenih — — — — Tedaj je končni izid za šolsko leto 1906/7: Dobilo jih je: Izpričevalo I. reda z odliko . . 9 16 14 39 „ I. reda 11 27 29 — 67 II 2 8 3 — 13 III. „ — — — — — Skupaj . . 22 51 46 119 7. Udeležba pri pouku v neobveznih predmetih. Lepopis obv. 49 47 — . 96 Telovadba 21 49 47 45 162 Petje 12 26 21 11 70 8. Ustanove. Število štipendistov — — 5 3 8 Skupni znesek ustanov 1003-06 349-61 1352-67 Imenik učencev koncem šolskega leta 1907|8. (Debeli tisk znači odličnjake.) Pripravljalni razred. Ambrožič Frančišek, Slavina. Božič Leopold, Idrija. Debeljak Viktor, Škofja Loka. Gorše Ivan, Vaše pri Preski. Hočevar Radoslav, Zgornji Brnik pri Cerkljah. Jaklič Ivan, Pusti javor pri Št. Vidu pri Zatičini. Jemec Valentin, Klopice pri Sveti Heleni. Kandare Janez, Dane pri Starem trgu pri Ložu. Kastelic Frančišek, Metnaj pri Za-tičini. Kastelic Ivan, Velike Pece pri Št. Vidu pri Zatičini. Krašovec Frančišek, Št. Vid p.Zatič. Kremžar Ivan, Št. Vid pri Zatičini. Mali Anton, Javornik. Mervar Alojzij, Cvibel pri Žužemberku. Pavlin Frančišek, Kremenca pri Št. Vidu nad Cirknico. Petrič Viktor, Idrija. Puš Ludovik, Velike Češnjice pri Št. Vidu pri Zatičini. Tomažič Janez, Tinje na Pohorju. Trampuš Rafael, Seničica pri Preski. Vadnjal Leopold, Breg pri Borovnici. Varl Valentin, Kamna gorica. I. razred. Ahačič Kozma, Tržič. Benčina Frančišek, Ravne pri Blokah. Bidovec Valentin, Zalog pri Goričah. Cerar Ivan, Dob. Dolničar Frančišek, Ljubljana. Dular Vincencij, Jurka vas pri Vavti vasi. Ferjančič Jožef, Manče pri Gočah. Fettich - Frankheim Friderik, Postojna. Gašperšič Jožef, Kropa. Gerčar Jožef, Cvibel pri Žužemberku. Gorjanec Jožef, Crmeljice pri Hrenovkah. Gradišek Anton, Stranje. Grat Mihael, Dragomelj pri Št. Jakobu ob Savi. Hladnik Anton, Gorenji Kašelj pri Devici Mariji v Polju. Hrovatin Janez, Dole pri Borovnici. Jereb Peter, Spodnji Brnik pri Cerkljah. Kobi Vladimir, Breg pri Borovnici. Končan Anton, Domžale. Kovačič Karol, Zigmarice pri Sodražici. Kramar Jožef, Turjak. Kreuzberger Adolf, Kranj. Kuštrin Julij, Idrija. Leben Jožef, Ševlje pri Selcih. Lesar Janez, Gorenja vas pri Ribnici. Malavašič Frančišek, Vrhnika. Moder Anton, Videm pri Dolu. Mrhar Frančišek, Žlebič pri Ribnici. Oblak Gabriel, Vrhnika, Pele Jožef, Vrhpolje pri Moravčah. Peterlin Albin, Preserje pri Homcu. Podboršek Peter, Zg. Domžale. Poje Anton, Zgornji Čačič pri Osilnici. Potočnik Jakob, Št. Lenart. Prohinar Ludovik, Kamnik. Rode Frančišek, Žiče pri Rovih. Rodič Albin, Št. Jurij pod Kumom. Rudof Jožef, Bloke. Seljak Jernej, Sovra pri Žireh. Semen Miroslav, Trebnje. Škedelj Frančišek, Vrbovec pri St. Jerneju. Terpin Karol, Idrija. Tratnik Frančišek, Suša pri Poljanah. Triller Janez, Virmaše p.Škofji Loki. Ude Alojzij, Križe pri Tržiču. Verbič Frančišek, Vrhnika. Walland Martin, Hlebce p. Lescah. Zakrajšek Jožef, Dvorska vas pri Velikih Laščah. Zor Janez, Skaručina pri Vodicah. Zgur Leopold, Goče pri Vipavi. II. Adamič Silvester, Žlebič pri Ribnici. Belec Frančišek, Glinca pri St. Vidu. Bombač Anton, Rakek. Bregant Janez, Zgornji Graben pri Gorjah. Bukovnik Janez, Bobovek pri Predosljah. Cundre Jožef, Poljšica pri Gorjah. Dolničar Vincencij, Srednje Gameljne. Dovč Janez, Stožice pri Ježici. Dular Albin, Jurka vas pri Vavti vasi. Gerkman Janez, Spodnji Brnik pri Cerkljah. Gnidovec Älbin, Veliki Lipovec pri Ajdovcu. Gornik Änton, Sodražica. Govekar Leopold, Smlednik. Hladnik Alojzij, Gorenji Kašelj pri Devici Mariji v Polju. Hrastelj Frančišek, Zagorje ob Savi. Kastelic Lavrencij, Martinja vas pri St. Lovrencu. Kern Frančišek, Praprotna Polica pri Velesovem. Koder Feliks, Preska. Korbar Frančišek, Klanec pri Komendi. Kosem Anton, Jagnjenica pri Svibnem. III. Babnik Anton, Zgornja Šiška. Barle Jožef, Stranje pri Dobrniču. Belec Karol, Št. Vid nad Ljubljano. Brence Frančišek, Zaplana. Kvas Frančišek, Zalog pri Cerkljah. Lah Frančišek, Klanec pri Komendi. Lavrenčič Ivan, Vrhpolje pri Vipavi. Lovšin Vincencij, Jurjeviča pri Ribnici. Marolt Matija, Gorenje Podpoljane pri Velikih Laščah. Milavec Ciril, Jakovica pri Planini. Morel Rafael, Mala Pristava pri Nadanjem selu. Neuberger Mavricij, Lož. Pečkaj Matija, Vrhnika. Pirnat Frančišek, Verd pri Vrhniki. Planinšek Mihael, Mali konec pri Polici. Presetnik Frančišek, Kleče pri Ježici. Radoš Martin, Radoši pri Radoviči. Semič Janez, Šturija. Sever Friderik, Škofja Loka. Skerlep Janez, Mala vas pri Ježici. Stemberger Jožef, Goče pri Vipavi. Stibilj Ivan, Ustje pri Vipavi. Šolar Zdravko, Kropa. Tomšič Anton, Verd pri Vrhniki. Turk Alojzij, Vrdun pri Stopičah. Turk Jakob, Sv. Križ pri Svibnem. Udir Jožef, Besnica. Urbančič Anton, Gorenji Logatec. Vidmar Janez, Crni vrh nad Idrijo. Vilfan Janez, Utik pri Vodicah. Vilrnari Janez, Sava pri Jesenicah. razred. Cop Matevž, Rodine pri Breznici. Dolinar Anton, Trata. Dornik Ivan, Nevlje. Dužnik Alojzij, Hrenovice. Flajnik Peter, Hrast pri Vinici. Gostiša Vincencij, Ajdovec. Gruden Ivan, Idrija. Hočevar Ivan, Dvorska vas pri Velikih Laščah. Hostnik Anton, Podroje pri Šmartnem pri Litiji. Kogoj Frančišek Milan, Ljubljana. Kunstek Stefan, Št. Vid pri Zatičini. Lužar Frančišek, Peč pri Polici. Meršolj Valentin, Radoljica. Naglič Karol, Šmarca pri Homcu. Nahtigal Ivan, Lož. Oblak Janez, Sv. Gregor. Obreza Ciril, Kolk pri Št. Lambertu. Orehek Karol, Krasce pri Moravčah. s Peček Alojzij, pri Pečku pri Robu. Peterlin Maks, Podboršt p. Komendi. Pintar Janez, Sv. Duh pri Stari Loki. Pišek Karol, Ostrožnik pri Mokronogu. Pivek Ivan, Idrija. Plevnik Janez, Spodnji Kašelj pri Devici Mariji v Polju. Podbregar Pavel, Podbreg pri Spodnjem 'fuhinju. Pogačar Valentin, Radoljica. Potočnik Ciril, Zirovski vrh pri Trati. Rozman Miroslav, Brežice, Štajersko. Schrems Edmund, Crnac, Slavonija. Stare Ändrej, Spodnja Senica pri Sori. Svetelj Blaž, Podgorje pri Kamniku. Soklič Jakob, Mlino-Bled. Šuštar Frančišek, Kot pri Vodicah. Terčelj Filip, Šturija. Urbanec Frančišek, Stara fužina pri Srednji vasi v Bohinju. Urh Anton, Podlipa. Valjavec Frančišek, Leše. Vilhar Janez, Rakek pri Cirknici. Zor Vincencij, Vaše pri Preski. Zupanc Alojzij, Znojile pri Krki. Zupančič Jožef, Idrija. Žužek Jožef, Kožarji pri Velikih Laščah. Naznanilo o začetku šolskega leta 1908|09. Šolsko leto 1908/09 se prične dne 18. septembra s sv. mašo. Za sprejem učencev veljajo te določbe: a) Učenci, ki hočejo vstopiti v I. gimnazijski razred, pa niso bili do-sedaj v zavodu v pripravljalnem razredu, naj pridejo k sprejemnemu izpitu dne 6. julija ob 8. uri zjutraj. Ponavljati sprejemni izpit na istem ali kakem drugem zavodu ni dovoljeno. b) Učenci, ki so uspešno dovršili pripravljalni razred, tako tudi tisti, ki hočejo vstopiti v II., III. ali IV. gimnazijski razred, naj se dne 17. septembra osebno zglase pri ravnateljstvu s šolskim izpriče-valom zadnjega polletja. Ponavljalni izpiti se prično dne 17. septembra ob 10. uri. Redni šolski pouk se prične dne 19. septembra. Ravnateljstvo. warn ■ ' rmm » 4 /v:;- • «y. v.- v., .a:■ ■ p;. S-- m-i ^ v^yu '•••■“ .'«• •' '* v' ■ '■•'■•»/ f.VVvi'! 'K ... f V • >. p g ■ ■ " ■; ^■ 'i' ■■!/"':"y:,‘K ' v ';r /; Wiic.'r rf - -. L‘1 m\t /■ . ; . ' . ’ ■ ■ ' ' ' ; ' ■ ■ ■ '■<< W;d \ 6 •A*v-. • • • .• ■•'■