Revus Journal for Constitutional Theory and Philosophy of Law / Revija za ustavno teorijo in filozofijo prava  17 | 2012 Pravo, nogomet in nauk o razlaganju Univerzalni temeljni dohodek v Sloveniji Recenzijska diskusija zbornika UTD v Sloveniji. Premisleki, stališča, dokumenti (Ur. Igor Pribac & Valerija Korošec), Krtina: Ljubljana 2011 Universal Basic Income in Slovenia. A Critical Review of UTD v Sloveniji (Eds. Pribac & Korošec, Krtina: Ljubljana 2011) Urban Boljka Electronic version URL: http://journals.openedition.org/revus/2244 DOI: 10.4000/revus.2244 ISSN: 1855-7112 Publisher Klub Revus Printed version Date of publication: 10 juin 2012 Number of pages: 105-108 ISSN: 1581-7652 Electronic reference Urban Boljka, « Univerzalni temeljni dohodek v Sloveniji », Revus [Spletna izdaja], 17 | 2012, Datum spletne objave: 10 juin 2014, ogled: 22 septembre 2020. URL : http://journals.openedition.org/revus/ 2244 ; DOI : https://doi.org/10.4000/revus.2244 All rights reserved 105 revija za europsko ustavnost (2012) 17 www.revus.eu revus (2012) 17, 105–108 Zbornik UTD v Sloveniji: Premisleki, stališča, dokumenti je po prvem zborniku Brezplačno ko- silo za vse?, ki je izšel že leta 2003, drugi poskus, kako razpravo o univerzalnem temeljnem do- hodku (UTD) predstaviti in približati širši javnosti. Ker je UTD drugačen od trenutnih usmeritev v socialni politiki in svoje bistvo išče v brezpogoj- nosti in univerzalnosti dohodka, saj ga prejemajo vsi državljani ali prebivalci ne glede na preverje- no potrebo ali zahteve po delu, hkrati pa se mu pripisuje velike družbeno-transformatorne in emancipatorne potenciale, si prav gotovo zasluži podrobno akademsko obravnavo1. Če so v prvem zborniku prevladovali pre- vodi nekaterih pomembnejših tujih razprav in akademskih prispevkov o UTD, ki so jih s svojim razmišljanjem dopolnili nekateri pomembnejši predstavniki politične in akademskega sfere, pa sta se urednika Igor Pribac in Valerija Korošec to- krat odločila za drugačen pristop. Zbornik je sestavljen iz štirih sklopov. V pr- vem sklopu se nahaja uvodnik Igorja Pribca, sledi prevod enega bolj znanih člankov Philippa Van Parijsa, enega najbolj prominentnih zagovorni- kov UTD, Temeljni dohodek: preprosta in močna ideja za enaindvajseto stoletje in skrajšana študija Valerije Korošec Predlog UTD v Sloveniji − zakaj in kako?, ki je bila v polnem obsegu objavljena že leta 2010, in se v največji meri osredotoča na eko- nomsko izvedljivost uvedbe UTD v Sloveniji. * urban.boljka@gmail.com | PhD. 1 Philippe Van Parijs, Real Freedom for All. What (if anything) Can Justify Capitalism?, Oxford, Oxford University Press, 1995. Drugi sklop, ki se imenuje Premisleki, je se- stavljen iz izvirnih znanstvenih člankov sloven- skih avtorjev, ki so bili povabljeni k sodelovanju. Avtorji se tematike UTD lotevajo na raznolike načine, med njimi pa zasledimo tako podporni- ke ideje kot tudi njene nasprotnike. Prevladujejo podporniki uvedbe UTD v Sloveniji, ki pa razloge za svojo podporo iščejo v ideološko in vsebinsko različnih upravičevanjih. Tako npr. Srečo Dragoš razume UTD kot sredstvo za učinkovito reševanje socialne države in izogibanje paternalizmu drža- ve. Vesna Leskošek izpostavlja problem sodob- nih usmeritev v socialnih politikah, ki potekajo v smeri vse večjega pogojevanja in povzročajo upad brezpogojnih socialnih politik, kar se vse bolj kaže kot največja ovira tudi pri uvedbi UTD v Sloveniji − le ta bi s svojo brezpogojnostjo in uni- verzalnostjo ukinil nadzor nad upravičenci oziro- ma razlikovanje med ‘zaslužnimi’ in ‘nezaslužnimi’ državljani. Sorodno besedilo je prispevek Daniela Popovića, ki upravičenost do UTD išče v temelj- nih pravnih dokumentih mednarodnih organiza- cij in smernicah EU. Izrecne pravice do UTD sicer v njih ne najde, pa vendar se v večini dokumen- tov omenja pravica do ekonomske in socialne varnosti državljanov, kar lahko utrdi prizadevanja po uvedbi UTD. Sledita bolj teoretsko naravnana prispevka Zdenka Kodelje in Karoline Babič. Prvi se loti ene izmed najpomembnejši tem v razpra- vah o UTD, tj. eksploatacijski ugovor zoper UTD, ki pravi, da je nesprejemljivo, da t. i. produktivni državljani financirajo brezpogojno dodeljevanje družbenih dobrin in virov tistim, ki so sposobni delati, a ne delajo oziroma niso pripravljeni de- Urban Boljka* Univerzalni temeljni dohodek v Sloveniji Recenzijska diskusija zbornika UTD v Sloveniji. Premisleki, stališča, dokumenti (Ur. Igor Pribac & Valerija Korošec), Krtina: Ljubljana 2011 106 revija za evropsko ustavnost Knjige (2012) 17 www.revus.eu lati, in s tem prispevati svojega deleža k splošni družbeni blaginji. Kodelja osvetli razpravo o ek- sploatacijskem ugovoru zoper UTD z vidika teo- rije egalitarnega liberalizma Johna Rawlsa, in t. i. pravega libertarizma Philippa Van Parijsa. Zelo zanimiv je prispevek Karoline Babič, ki upraviče- nost do UTD ne izpeljuje iz nujnosti prekinitve povezave med plačanim delom in dohodkom, ampak iz nujnosti redefinicije dela v sodobni družbi. Izhaja iz idej italijanskih postmarksistov, ki ugotavljajo, da smo v postmodernih družbah prav vsi proizvajalci ekonomske vrednosti (skozi naše udejstvovanje v neformalnih ali formalnih delovnih aktivnostih) in s tega vidika tudi upravi- čeni do dela tako ustvarjene presežne vrednosti. Povsem drug pristop k UTD nam v svojem pri- spevku ponudi Renata Šribar, ki izhaja iz femini- stičnih zadržkov do UTD. Le ti zahtevajo širšo in bolj strukturno redefinicijo odnosov med spo- loma, kot jo lahko prinese uvedba UTD. Mirjana Nastran Ule pa izpostavlja še eno družbeno sku- pino, ki bi lahko imela od uvedbe UTD precejšnje koristi − to so študentje, ki se soočajo s problemi vezanimi na podaljševanje šolanja in zagotavlja- nje finančne neodvisnosti od izvorne družine. Ne pozabimo na nasprotnike oziroma skeptike ideje UTD. Bernard Brščič in Rok Svetličič s kritičnim vrednotenjem argumentov za UTD skozi politič- no filozofijo zagovarjata nedopustnost posega v pravice tistih državljanov, ki bi z uvedbo UTD postali njegovi netto plačniki, kljub temu, pa pri- znavata nekatere pozitivne in plemenita aspekte ideje. Skeptičen do UTD ostaja tudi Goran Lukič, ki v svojem prispevku izpostavlja moč kapitaliz- ma, da svoje lastne kritične točke spreminja v lastne prednosti. Tako bi neoliberalni kapitalizem idejo UTD, še posebej v trenutni interesni konste- laciji moči med nadnacionalno dezorganiziranim kapitalom in nacionalno omejenim političnim prostorom, zlahka izkoristil za odpravo obstoje- čih instrumentov države blaginje in vpeljavo t. i. vitke države. Tretji sklop, poimenovan Stališča, vsebuje krajše prispevke različnih avtorjev oz. njihova sta- lišča do UTD. Kot pojasnjuje Igor Pribac v uvodni- ku k zborniku, je bil tretji sklop zasnovan odprto, da bi v njemu našli prostor vsi, ki imajo o UTD izoblikovano mnenje in ga želijo sporočiti javno- sti. Na ta način je zbornik tudi odsev družbeno- političnega utripa in ponuja vpogled v trenuten odnos javnosti in najpomembnejših deležnikov do UTD in njegove uvedbe v Sloveniji. Sledi za- dnji sklop Dokumenti, ki vsebuje izjave uglednih državljanov o UTD v zadnjih osmih letih in Sklep Državnega sveta RS k zaključkom posveta o UTD v Sloveniji. Zbornik UTD v Sloveniji: Premisleki, stališča, dokumenti vsekakor prinaša nova spoznanja o UTD v Sloveniji. Skozi raznolikost in vsebinsko različnost sklopov celovito predstavi nacionalno razpravo o UTD v zadnjih letih. Pri tem osvetljuje tematike, ki so prevladujoče tudi v aktualni sve- tovni razpravi o UTD, ob tem pa, kar je ena izmed kvalitet zbornika, upošteva posebnosti našega družbeno-političnega prizorišča. Naša nacional- na razprava o UTD torej sledi svetovni s tem, ko se osredotoča na nujnost razrešitve krize zaposlitve- ne družbe, zagotavljanje socialne vključenosti, reformo države blaginje, enakopravno obravna- vo obeh spolov, zagotavljanje spoštovanja prin- cipa recipročnosti, povečanje demokratičnega potenciala družb, razreševanje eksploatacijskega ugovora zoper UTD in nenazadnje na zagotavlja- nje prave svobode in povečevanje možnosti za uresničevanje posameznikovega ideala dobrega življenja.2 Pri tem morda zmoti, da v zborniku prevla- duje t. i. socialnopolitični pristop, ki je v zadnjih letih postal prevladujoč pristop pri zagovorništvu UTD tudi v svetu. Na ta način nekoliko pozablja na širša (tudi globalna) vprašanja, ki jih more- bitna uvedba UTD poraja. Npr. kaj je končni cilj uvedbe UTD? Je končni cilj UTD radikalna nado- mestitev države blaginje? Je UTD le dopolnilni del obstoječih institucij držav blaginje? Na ka- kšen način zagovarjati UTD, da ta ne bi postal še eden v nizu socialnopolitičnih ukrepov, ki bi ga kapitalistični sistem ‘izrabil’ le za reformo države blaginje in vnovično stabilizacijo kapitalističnega sistema? Ali UTD presega protislovja obstoječega kapitalističnega sistema in ga odpravlja? To so vprašanja, ki se jim zagovorniki UTD ne bi smeli izogibati, v razpravah o UTD pa bi mo- rala dobiti precej bolj pomembno mesto, kot ga imajo danes. To velja tudi za Slovenijo. Nekateri pomembni družboslovci (npr. Zygmunt Bau- 2 Urban Boljka, Univerzalni temeljni dohodek: meje in možnosti njegove implementacije, doktorska diser- tacija, Ljubljana, FDV, 2011, 31. 107 revija za europsko ustavnost Univerzalni temeljni dohodek v Sloveniji (2012) 17 www.revus.eu man, Andre Gorz, Harry Dahms) celo menijo, da trenutno dominanten socialnopolitični pristop k zagovarjanju UTD na ta vprašanja ne more ustrezno odgovoriti, saj je sam ujet v omejeno razumevanje UTD kot socialnopolitičnega ukre- pa znotraj premis delovanja države blaginje, ekonomskih izračunov izvedljivosti in obstoje- čega neoliberalnega kapitalističnega sistema. Socialnopolitični pristop k zagovarjanju UTD na- mreč razglaša nujnost razrešitve kapitalizmu in- herentnih družbenih problemov, ki pa jih slednji potrebuje za nemoteno delovanje. Ker je država blaginje sestavni del matrike z delovno etiko pre- predenega kapitalističnega sistema, ki je sam po sebi vzrok družbenih problemov, ki jih poskuša država blaginje razrešiti, ta ne more predstavljati ustreznega polja oblikovanja alternativnih in tej matriki nasprotujočih javnih politik. Ti avtorji zato trdijo, da je potrebno dominanten diskurz o UTD preseči in nadomestiti z novim pristopom. Argu- mentiranje in zagovarjanje UTD znotraj premis obstoječih postulatov države blaginje je namreč neproduktivno, saj je država blaginje sama druž- ben podsistem, ki je sestavni del kapitalističnega sistema in je kot taka soodgovorna za negativne posledice njegovega delovanja, ki naj bi jih UTD skušal odpraviti. Zato UTD ne sme postati le še eden od ukrepov države blaginje, ki bi bil zazna- movan z ozko logiko identificiranja problemov in njihovega reševanja ter bil tako v funkciji ponov- ne zagotovitve stabilnosti obstoječega kapitali- stičnega sistema, ampak mora izkoristiti svoj širši potencial, tj. da omogoči vsakemu članu družbe pravo svobodo z zagotavljanjem možnosti za uresničevanje posameznikovega ideala dobrega življenja (tudi) onkraj družbe dela ter tako radi- kalno spremeni okoliščine človekovega obstoja in posledično sam kapitalistični sistem. Bauman3 opozarja še na en problematičen element prevlade socialnopolitičnega diskurza; in sicer dokazovanje, da je UTD izvedljiv z ekonom- skega vidika. To se na prvi pogled zdi nesmiselno, saj je ekonomska izvedljivost eden od temeljev pridobivanja javne in politične podpore za dolo- čeno javno politiko. Kljub temu pa Bauman izpo- stavlja, da je ekonomski pristop k zagovorništvu UTD kontraproduktiven, saj implicira, da je UTD 3 Zygmunt Bauman, In Search of Politics, Stanford, Stanford University Press, 1999, 185. socialni transfer in ne pravica vsakogar. Tako se UTD ujame v logiko analize stroškov in koristi in neoliberalnega konteksta, ki poglablja obstoječe odnose moči in zmanjšuje emancipatorni poten- cial družbe. Tudi Gorz4 podobno trdi, da je eko- nomistični pristop k uvedbi UTD sporen, saj mu na eni strani jemlje družbeno-transformatorno moč, na drugi pa ga ukaluplja v socialnopolitični diskurz, ki je del dominantnega neoliberalnega ekonomskega modela. Če je UTD podvržen tej lo- giki, izgubi sebi lastna merila sprejemljivosti in iz- vedljivosti ter postane podrejen njemu tujim, ek- sternim merilom. Ta zavirajo njegovo ustvarjalno moč, njegova sposobnost alternativnega reševa- nja družbenih problemov pa postane vprašljiva. Le če UTD izstopi iz hegemonistične neoliberalne paradigme, se lahko izogne ekonomističnemu monopolu, ki omejuje našo sposobnost misliti družbene alternative. Ekonomska izvedljivost socialnih politik je tako, kot jo razumejo avtorji, ki izpostavljajo pro- blematičnost socialnopolitičnega pristopa k zago- varjanju UTD, zgolj družbeni konstrukt, ki jo je prav zato mogoče podvreči vnovičnim pogajanjem in posledično redefinicijam. Če zagovorniki UTD za svoj poligon argumentiranja izberejo socialnopoli- tični diskurz, ki je del obstoječega kapitalističnega sistema in ki določa, kakšne družbene alternative so mogoče z vidika njihove ekonomske izvedljivo- sti, se avtomatično podredijo merilom sistema, ki ga UTD sam skuša preseči.5 Dodaten problem socialnopolitičnega pri- stopa je, da se je za povečanje politične spreje- mljivosti UTD pripravljen odpovedati nekaterim njegovim temeljnim značilnostim (brezpogojno- sti, uniformnosti, univerzalnosti in trajnosti), s či- mer pa predlog zvodeni in se odpove celoti svo- jih emancipatornih in družbeno-transformator- nih potencialov. Na ta način se odpoveduje tudi možnosti, da bi radikalno spremenil obstoječi ka- pitalistični sistem in presegel njegova protislovja. 4 Andre Gorz, Reclaiming Work: Beyond the Wage-Ba- sed Society, Cambridge, PolityPress, 1999, 91. 5 Ian Orton, Promoting Income Security: Zygmunt Bauman and the Radicalisation of the Basic Income Debate, http://www.citizensincome.org/filelibra- ry/Ian%20Orton,%20Bauman%20and%20the%20 radicalisation%20of%20the%20CI%20debate.pdf (29. avgust 2009). 108 revija za evropsko ustavnost Knjige (2012) 17 www.revus.eu Dahms6 zato ugotavlja, da je socialnopolitični pristop nezadosten ali celo neprimeren za vzpo- stavitev legitimne argumentacije za UTD, ki se ji ne bi bilo treba sramovati lastnega potenciala za alternativno naslavljanje družbenih problemov. Zagovorniki UTD se namreč, če sprejmejo soci- alnopolitični pristop, znajdejo v naslednjem pa- radoksu. Trdijo, da je UTD s tem, ko alternativno definira polje družbenih problemov (zavračanje središčnosti delovne etike), kvalitativno druga- čen od drugih socialnih politik, kar predpostavlja njegovo superiornost pri njihovem reševanju. Na drugi strani pa ob ugovorih nasprotnikov UTD zagovorniki hitro pozabijo na njegovo kvalitativ- no drugačnost − da bi ohranili možnost uvedbe in povečali uvedbeni potencial UTD, namenoma podcenjujejo grožnjo, ki bi jo UTD predstavljal družbeni središčnosti delovne etike. UTD je zato predlagan v neidealnih oblikah, oblikujejo se za- govori njegove brezpogojnosti in univerzalnosti ali pa je ta celo opuščena. Tako se zagovorniki od- rekajo deklarirani drugačnosti UTD, četudi naj bi ta predstavljala konkurenčno prednost pred dru- gimi socialnopolitičnimi strategijami. S tega vidi- ka se zagovarjanju UTD znotraj socialnopolitične- ga pristopa ne uspe izviti iz socialnopolitične in ekonomistične reformne retorike, ki onemogoča alternativne opredelitve družbenih problemov in poglede nanje. Socialnopolitični pristop (in njegova eko- nomistična reformna retorika) k zagovarjanju UTD torej omejuje našo sposobnost zamišljanja alternativ onkraj obstoječega kapitalističnega sistema in sam pripomore k njegovi konsolidaciji in nadaljnji legitimizaciji. Zato se zdi, da moramo, če želimo, da bi UTD dejansko dobil priložnost uresničiti svoje potenciale in domet in ne bi bil uporabljen za ‘servisiranje’ kapitalističnega siste- ma, naše razmišljanje o njem (tudi v Sloveniji) od- daljiti od socialnopolitičnega pristopa in vztrajati na celoti njegovih temeljnih principov. To se zdi še toliko bolj pomembno ob trenutnem prestruk- turiranju slovenske države blaginje, ki je še pose- bej močno navdahnjeno z retoriko varčevanja in finančne vzdržnosti. 6 Harry F. Dahms, Globalization or Hyper-Aliena- tion? Critiques of Traditional Marxism as Argu- ments for Basic Income, Social theory as Politi- cs in Knowledge; Current Perspectives in Social Theory, (2005), Vol. 23, 233.