# V pravkar minulem stoletju smo Slovenci šli skozi tak èas — skozi tako nevarne skrajno- sti, kot pravi Vergil v Eneidi —, da ga moramo v tem oziru imeti za vrhunec prebivanja na svojem zgodovinskem prostoru. Od razliènih vprašanj, ki se ob tem pojavljajo, bi se nam zdelo posebej va`no odgovoriti, kakšni smo iz tistih skrajnosti izšli: ali je naše védenje prešlo v nove razse`nosti; ali je naša volja za- gledala nove, prej še ne slutene cilje; ali je èlovek vstal pred nami v novi postavi in vred- nosti. Taka vprašanja ne bi bila nenevadna, saj so utemeljena v vsakdanjem izkustvu. Mar ne slišimo pogosto za koga, da se je po smrti te in te osebe popolnoma spremenil, da ga po tisti in tisti nesreèi ni mogoèe veè prepoznati? Skozi skrajnosti, ki jih je postavilo preteklo stoletje, smo šli vsi, zato ne bi bilo nesmi- selno prièakovati, da bi spremembe zajele ve- liko ljudi, morda vse. Da bi vsi, kot narod, dozoreli in slednjiè dosegli moralno, kulturno in politièno polnoletnost. Saj bi bilo naravno, mar ne, da spomin na pritisk, ki je vladal v tistih prostorih, ne bi dovoljeval nièesar, kar ni resnièno; da bi spomin na kvantum bole- èine, še ne do`ivete, še ne slišane, dopušèal èloveku biti samo to, kar je; da bi se èlovek, èe bi se odloèil, da postane kaj od tega, kar ni — da se spet vda blodnjam, utvaram in pri- vidom — zagledal v groteskni smešnosti. Ali ne bi bilo naravno, da bi po vsem, kar je do- `ivel, bila èloveku dovoljena samo normalnost — na vse strani odmerjena in skrbno varovana normalnost? V resnici pa je tako, da naše `ivljenje ni manj, ampak bolj banalno kakor kadar koli prej. Vprašanja in obèutja, o katerih smo go- vorili, niso mogla, da v ljudeh ne bi nasta- jala, a jim je, še preden bi mogla kaj doseèi in kaj spremeniti, pošla ustvarjalna energija. Novi èas ali èas po tem jih ni sprejel z naklo- njenostjo. Posebej pa ni novi èas naklonjen katoli- èanom. Dogajanja med drugo svetovno vojno in èas po njej so bila takšna, kakor da bi bila del scenarija za igro, v kateri je glavna vloga bila dodeljena katolièanom. Èe se danes ozre- mo nazaj, se nam prizor, ki ga gledamo, izteèe v zanesljivo misel: vse iztoènice èasa so se te- daj tako glasile, da so od katolièanov zahte- vale odgovor na vprašanje, ali so v resnici to, v kar so se tisoè let oblikovali in kar so vse- skozi trdili, da so. Ni mogoèe iti mimo tega, da je to bil èas velike preizkušnje. Stvari so se namreè tedaj tako sestavile, da katolièani tega odgovora niso dajali samo zase, ampak za vse Slovence. In zakaj nam sedanji èas ni naklonjen? Zato, ker nam ne dovoli, da bi povedali svojo zgodbo. Ta zgodba je na zunaj, na videz in na prvi pogled kdaj tudi protislovna, v sebi, v tem, kar je v resnici bila, pa je ontološko èi- sta. In tega se ljudje, ki imajo v rokah mikro- fone sedanjosti, bojijo. Katolièani so odigrali svojo vlogo tako, kakor je zahteval èas: bra- nili so civilizacijo in branili so vero, ki je bila in je njeno zadnje jamstvo. Marsikaj bi se po- drlo, èe bi to zgodbo poslušali s tako èistim srcem, da bi jo morali sprejeti. Poizkusimo to zgodbo v obrisih povedati. Druga svetovna vojna je imela to poseb- nost, da ji lahko doloèimo cilj ali smoter. Samo tako zagledano jo sploh lahko mislimo. Doloèitev tega smotra ni niè umišljenega, ampak izhaja iz dogajanja samega, a zahteva 7 #      +! 6      !   en pogoj: razumetje prostora, v katerem se je ta vojna dogajala. Ta prostor je civilizacija. Èe gledamo drugo svetovno vojno v okviru civilizacije, potem lahko in celo moramo re- èi, da je bil njen cilj in ali smoter odprava to- talitarizmov. Odprava totalitarizmov pa po- meni odpravo tega, kar je povzroèila prva sve- tovna vojna, èeprav bi se res morali takoj po- praviti in reèi, da je prva svetovna vojna to- talitarizme samo spro`ila ali zanje postavila dru`beno situacijo, duhovni in miselni po- goji za njihov nastop pa so starejši. Ustvarili so se takrat, ko se je podrla vera v mo`nost metafizike in dala prostor ideologiji. Vsi trije totalitarizmi, komunizem, faši- zem in nacizem, so imeli na sebi znake mo- derne, v kateri so nastali, a so jo vsi trije, vsak po svoje, zanikali. Fašizem in nacizem sta šla nazaj v predmoderno, komunizem pa je izšel iz nje v popolnoma novo, ideološko zasnovano prihodnost. Èeprav razliènega izvora in raz- liènih ambicij, so bili vsi trije totalitarizmi predvsem totalitarni: zanikali so ustanove pluralne politiène demokracije, ki so izšle iz francoske revolucije, zanikali so pravno dr`a- vo in pravice èloveka in dr`avljana. Uresnièili so se v boju s tem, kar je — v konèno dobro ali slabo — ustvarila civilizacija v svojih legi- timnih okvirih. Druga svetovna vojna se je torej bojevala v znamenju spopada med demokratiènim in totalitarnim konceptom dru`benega in po- litiènega `ivljenja. Njen smoter v tem je bil jasen: vrnitev civilizacije v avtentiène duhovne in politiène okvire; dejanski potek vojne pa ni bil tako jasen, ker je prišlo do idejne in- terference med demokratiènim in totalitar- nim substratom sil v Zavezništvu. Po napadu nacistiène Nemèije na komu- nistièno Sovjetsko zvezo so se demokratske sile odloèile za najpomembnejši manever v vsej drugi svetovni vojni: antitotalitarna protihit- lerjevska koalicija se je odloèila sprejeti v za- vezništvo totalitarno Sovjetsko zvezo. Jasno je, da se je s tem vneslo v demokratski tabor fundamentalno protislovje, ki se konèno ni moglo razrešiti drugaèe, kakor da se je `e drugi dan po podpisu mirovne pogodbe maja 1945, torej po zmagi nad dvema totali- tarizmoma, fašizmom in nacizmom, vojna obnovila. Sedaj so si stali nasproti nekdanji zavezniki: na eni strani zahodne demokratiè- ne sile, na drugi strani pa totalitarni sovjetski imperij, poveèan za Vzhodno in Srednjo Evropo, ki sta mu pripadli kot vojni plen po vojnem anga`maju v zahodnem Zavezništvu. Nastopil je èas hladne vojne, ki je bila evrop- ska vojna, z odpljuski, ki so v raznih sunkih dosegali tudi ostali svet. Konèala se je ta vojna z implozijo ali sesutjem totalitarnega sovjet- skega imperija z njegovimi depandansami. To sesutje simbolièno oznaèujemo s padcem berlinskega zidu 11. novembra 1989. Pri tem padcu so sodelovali trije pomem- bni momenti: eden je deloval od zunaj, dva pa sta prihajala od znotraj. Od zunaj je de- loval svobodni demokratièni svet s svojim su- periornim gospodarskim in dru`benim raz- vojem. Od znotraj pa je deloval artificialni znaèaj socialistiènega imperija samega, ki ni mogel nositi `ivljenja in tekmovati s svobod- njaškim Zahodom; druga notranja sila pa je bilo duhovno in dru`beno desidentstvo, ki je samodejno vzniknilo na najmanj predvi- dljivih mestih in se napajalo iz moralnega upora proti totalitarnemu zavzetju èloveka. Ta vojna, ki bo v zgodovini nosila naziv hladna, zato še nikakor ni bila nekrvava. Na to opozarjajo pomembne letnice: 1953 za Vzhodno Nemèijo, 1956 za Mad`arsko, 1968 za Èehoslovaško, 1970 za Poljsko in 1980 spet za Poljsko. Upori, ki so v zaporedju, ki smo ga nakazali, nastajali v Vzhodni in Sred- nji Evropi, so se dvigali predvsem proti to- talitarni politièni ideologiji. S tem so doka- zovali, da je bil cilj hladne vojne identièen z integralnim ciljem druge svetovne vojne: vr- nitev iz totalitarizma v civilizirano `ivljenje. 7 #     # Lahko reèemo obenem še to, da so svobod- njaške vstaje po tem delu Evrope dokazovale našo tezo, da je bila hladna vojna del druge svetovne vojne. Izvorno ti upori niso šli proti sovjetskim vojaškim okupacijskim kontingen- tom; proti njim so se obrnili, èe so se, šele ta- krat, ko so ti nastopili kot vojaški garant ideo- logije. In kakšno mesto ima v tem razvidu doga- janja Slovenija? Slovenci smo tu imeli poseb- no mesto — v nekem smislu edinstveno. Tu se je vse dogajalo kakor drugod, a na izrazito drugaèen naèin. Temeljna razlika med Slo- venijo in ostalo Evropo je v tem, da se je hladna vojna, v pomenu, ki smo ga razlo`ili, zaèela pri nas veliko prej kot drugod. To, èe- mur pravimo hladna vojna, se tukaj ni zaèela šele po zmagi leta 1945. Pri nas se je hladna vojna, ki je, ponovimo še enkrat, vojna proti boljševiškemu tipu totalitarizma, zaèela štiri leta prej. Zaèela se je takoj po tem, ko je bila v svetovni spopad vpletena Sovjetska zveza. Istoèasno se je namreè zaèela tudi boljševiška agresija na slovenski narod, ki je trajala, ne da bi naletela na oboro`en demokratièen odpor, do poletja 1942. Ta agresija je pote- kala najprej v kodu nelegitimnih politiènih dejanj, kot je ustanovitev Vosa 2. avgusta 1941 in uzurpacija pravice do odpora s strani partije 16. septembra 1941. To, kar pa so ljud- je najbolj obèutili, je bil partizanski teror. V tem letu, ki je bilo tudi prvo leto tuje oku- pacije, so se Slovenci prviè v zgodovini sreèali s pojmom politiènega umora. V manj kot letu dni so boljševiki, tudi na najbolj grozovit naèin, pomorili do tisoè ljudi. S tem so hoteli doseèi — in tudi dosegli — dvoje: strah in obo- ro`en odpor ali belo gardo. Èeprav je oboro- `en upor zoper boljševiško agresijo trajal šele od poletja 1942, je bil civilni odpor mnogo starejši. Trajal je vse od takrat, ko je demo- kratièna duhovna in politièna elita uvidela, v èem je resnica enobeja. Ravno zato — zaradi uvida v to, kaj se dogaja — je bila ta elita tudi kaznovana tako, da je postala predmet naèrt- nega fiziènega eliminiranja. Èeprav je torej organiziran vojaški odpor proti boljševiški te- roristièni agresiji nastal šele eno leto po nje- nem nastanku, moramo registrirati obstoj hladne vojne ̀ e domala od zaèetka vpletenosti Jugoslavije v svetovni spopad leta 1941. Prva in poglavitna posebnost Slovenije je bila torej v tem, da je bila vpletena v hladno vojno — v definiciji, ki smo jo utemeljili zgo- raj — `e štiri leta pred ostalo Evropo in ostalim svetom. To pomeni, da smo bili Slovenci `r- tev dveh agresij hkrati: ne samo fašistiène in nacistiène, ampak tudi komunistièno-bolj- ševiške. Naša izjemnost je bila v tem, da smo bili — edini — pod dvojnim udarom. Te izjem- nosti ne moremo dovolj poudariti. Predvsem pa se moramo vprašati, zakaj se je moglo to zgoditi ravno v Sloveniji. Sama po sebi se nam ponujata dva odgo- vora. Najprej bi lahko postavili domnevo, da so bili naši boljševiki bolj radikalni kot njihova analogna zvrst pri drugih evropskih narodih. Radikalnost je kar dobra beseda, še boljša bi bila mogoèe prisebnost, še najb- li`e pa bi prišli, èe bi predpostavili tisti ne- navadni gon — po moèi enak najelementar- nejšim èloveškim nagonom —, ki ga je odkrilo zadnje stoletje in ki ukazuje èloveku, da se brez obstanka poistoveti z revolucionarno prakso, in ki bi ga mogoèe še najbolj razu- meli, èe bi ga imeli za mašèevanje zavr`ene- ga katoliškega substrata. Èisto lahko torej, da so bili Kidriè, Kardelj, Bebler, Maèek, Kraigher, Ribièiè, Tomšiè, Šentjurc idr. vir- tuozno izjemna realizacija boljševiškega fe- notipa. Slovensko posebnost je potemtakem mogoèe razumeti iz ideološke obdarovanosti slovenske boljševiške ekipe. Drugi odgovor pa bi iskal razlog edinstve- nega boljševiškega uspeha v duhovnem zna- èaju dru`benega prostora, v katerem so bolj- ševiki naèrtovali svoj revolucionarni projekt. Znano je, da se je slovenska zgodovina tako 7 #       razvijala, da je v njej nastalo dvoje tkiv, s ka- terima je partija mogla raèunati pri uresni- èevanju svojih ambicij. To so bili liberalci, ki so zaèeli izdelovati svojo duhovno in po- litièno kulturo sredi 19. stol., in levi katoliki, ki so nastali med obema vojnama s poudar- jeno socialno ali celo socialistièno aplikacijo kršèanstva. V obeh gibanjih, v liberalizmu in levem katolištvu, je bilo stanje duha takšno, da ni bilo misliti, da bi kdo registriral nez- dru`ljivost njihove izvorne intuicije z bolj- ševiško ortodoksijo. Ne liberalci ne levi ka- toliki niso, z redkimi izjemami, postavljali vprašanj. Podoba je bila, da so celo èakali na sile, ki bodo konèno vzele stvar v roke zares. Tako se je zgodilo samo v Sloveniji, da so boljševiki postali nesporni voditelji rezistence. To so skušali doseèi tudi drugod, a so jim to bodisi v odsotnosti lastne intransingence bo- disi zaradi pomanjkanja voljnega sopotništva ni posreèilo. Samo v Sloveniji je bilo mogoèe izvesti boljševiško agresijo in izsiliti predèa- sno hladno vojno. S to ugotovitvijo smo v središèu slovenske zgodbe. Domaèe in mednarodno politièno okolje med drugo svetovno vojno je bilo na- mreè takšno, da bi se Slovenci boljševizma re- šili na en naèin in samo na en naèin: tako da bi imeli tisti, ki jih je nagovoril ali izkoristil, toliko civilizacijske prisebnosti, da bi odklonil sodelovanje. Sprièo uspešne taktike in stra- tegije komunistiènega nastopa so bili vsi dru- gi ukrepi — ki so sicer iz nuje morali nastati — `e vnaprej obsojeni na neuspeh. Odgovor- nost liberalcev in levih katolikov — kršèanskih socialistov in kocbekovcev — dobiva tako pre- se`en znaèaj. Jedro boljševiške strategije je bila insce- nacija dveh politiènih iger, ki so zgodovin- sko resniènost, sestavljeno iz vojne in volje po revolucionarnem prevzemu oblasti, pre- nesli na prividno ravnino, ki je bila sestav- ljena iz boja za narodovo osvoboditev in ak- tivna vkljuèitev v vojne napore zaveznikov. Pred tem, kar se je v resnici dogajalo, je bila spušèena zavesa, opremljena s primerno sli- karijo, ki naj bi predstavljala dve zgodbi, od katerih je bila ena namenjena domovini, druga pa tujini. Boljševiki so namreè vedeli, da se bo konèni boj dobojeval v Ljubljani in v Londonu, èe nam je dovoljeno tako reèi. Tako igro so lahko uprizorili samo boljševiki: samo manipulacija, ki jo je Lenin naredil za poèelo vstopanja v zgodovino, je omogoèila to dramaturgijo. Najprej enobe, ki se je izkazala za odlièno iznajdbo. Klic na boj proti tujcu, ki je vdrl v de`elo, je po naravi tak, da se mu odzove vse, kar moralno, duhovno in politièno kon- stitutira èloveka. Zato je partija uporabila svoj ilegalni aparat, ki ga je bila izdelala za boj proti legalnemu redu, in organizirala enobe — in ko so bili ljudje enkrat notri, so notri tudi ostali. Takšna je èloveška narava. Narodnoosvobodilni boj je silovita beseda zato, ker je mitogena — z njo ali iz nje se av- tomatièno izdeluje mit. Ko pa se èloveka po- lastijo mitske predstave, se ga polastijo v ce- loti in za dolgo. Tudi partija se je z enobejem polastila narodove èudi. Brez enobeja ne bi mogla izkoristiti vojne za izvedbo revolucije. To je ugotovitev, ki izhaja iz empiriènih dej- stev, izhaja pa tudi iz strukture dane situa- cije. To je mogoèe postaviti takole: èe obsta- jajo razmere, zaradi katerih je mogoèe priti iz toèke “A” v toèko “C” samo preko toèke “B” — in nikakor in pod nobenim pogojem in v nobenem primeru drugaèe —, potem obstaja inherenten in neodpravljiv sum, da ste šli skozi toèko “B” samo zato, da ste prišli v toè- ko “C”. Toèka “B” ni imela za vas sama po sebi nobene vrednosti. Rekli smo sum, èe pa k zgornjemu analitiènemu premisleku doda- mo še svojo empirièno informiranost o pote- ku slovenskega medvojnega dogajanja, posta- ne naš sum gotovost. Kar smo hoteli povedati, je bilo tole: èe je bilo mogoèe revolucijo (C) uresnièiti samo preko enobeja (B), potem ve- 7 #      # lja, da je bila vsa resnica enobeja v tem, da je bila sredstvo za revolucijo. Enobe je bil en trik, drugi pa je bil tako imenovano naèelo bojevanja. Ta je bil name- njen Londonu. Z njim so komunisti pokazali, da so pripravljeni investirati celotno narodovo substanco v vojno podjetje, s katerim naj bi impresionirali zaveznike. Uvedli so — v oku- pirani dr`avi — elemente frontne vojne, s èe- mer so svojo brezobzirnost do prebivalstva prignali èez vsako izkustvo, obenem pa raz- krili svojo balkansko èud. Pokazali so, da se ne bojujejo zato, da bi narod osvobodili, am- pak zato da bi se ga preko krvavega šova po- lastili. Ni jim šlo za zmago zaveznikov — ta je bila tako ali tako `e od vsega zaèetka zago- tovljena —, ampak za mednarodno priznanje, v senci katerega bi mogli varno izpeljati svoj revolucionarni projekt. Razen komunistov ni bil nihèe pripravljen igrati vloge, ki so jo Bri- tanci dodelili Balkancem. Vsem drugim oku- piranim narodom je bilo namreè dovoljeno ostati v okvirih normalne evropske rezistence, za nas pa je veljalo to, kar izra`a znani Mi- hajloviæev oèitek: “Vi bi se borili do zadnjega Srba”. Dra`goše, Pohorski bataljon, Štirinajsta divizija so imena, ki pomenijo popolno po- dreditev naèelu bojevanja za interese revolu- cije. Tudi ta instalacija je delovala. Sprièo opisanega je jasno, da so vse razliè- ne oblike protikomunistiènega upora, pred- vsem pa vaške stra`e in domobranci, bili v skladu s temeljnimi interesi logike, po kateri je potekala druga svetovna vojna: unièenje vseh totalitarizmov in nadaljevanje `ivljenja po normah, dose`enih v zgodovini civilizacije. Njihova vloga je bila legitimna. Res pa je tudi, da so se silnice konkretnega èasa tako sestavile, da njihov, sicer legitimni boj, ni mogel, da ne bi imel videza protislovnosti. Svoj boj so morali legalizirati pri okupatorjih, èeprav je vsak od njiju bil nosilec svojega to- talitarizma. Zakaj so to morali storiti, presega obseg tega besedila, zato bomo navedli samo dva razloga. Najprej je bila boljševiška agre- sija na slovenski narod tako konkretna in brutalna, tako neposredna in ogro`ujoèa, da je ni bilo mogoèe veè pasivno prenašati. Dru- giè pa boljševiška nepomirljivost ne bi dajala mo`nosti, da bi slovenski gozdovi nudili pro- stor dvema gveriloma. Èe bi se demokrati od- loèili za organizacijo lastne gverile, bi s tem ogrozili obstoj naroda na naèin, kakor ga ni nobena druga stvar v celotni vojni. Dolenjska jesen 1943 je argument, ki nima ugovora, kot beremo v nekem starem besedilu. To sta dva razloga, a premisliti moramo še eno reè. Èe so bili v protislovju slovenski demokra- ti, so bili v protislovju tudi zavezniki, ki so s sprejetjem Sovjetske zveze sprejeli tudi bolj- ševiški totalitarizem. To pa ni bilo v skladu z osnovnimi cilji protitotalitaristiène vojne. Ko so Amerièani podprli Sovjetsko armado s 430.000 tovornjaki, z 12.000 tanki, s 50.000 d`ipi, so s tem plaèevali tujo kri. To se je izrazilo v dejstvu, da je na vsakega pad- lega Amerièana padlo triinpetdeset Rusov. Slovensko in zavezniško protislovje sta enaka tudi v tem, da ne tu ne tam ni šlo zares. Ven- dar pa je med njim le ena razlika: pri zavez- nikih je šlo za veliko politiko, pri nas pa za goli obstoj, za najpreprostejše `ivljenje. Slovenski katolièani, ki so sprejeli obram- bni boj proti boljševiškemu totalitarizmu — bojevali so ga za vse Slovence —, so bili v mo- ralni in politièni logiki druge svetovne vojne. Naš zaèetni in primarni cilj je bil en sam: prispevati prièakovani in dol`ni dele` k zmagi nad silami osi — ki so pri nas predstav- ljale okupatorja — in vrnitev z drugimi de- mokratiènimi narodi v okvire civilizacije. Tako bi se bilo tudi zgodilo, ko ne bi prišli neki ljudje, ki so se tako brez ostanka izroèili tuji ideologiji, da so mogli narod, ki se je bo- ril za svoj obstanek, napasti še sami. Ta na- pad ni bil samo zelo brutalen, ampak tudi tako rafiniran, da ga je del domaèega in tu- jega sveta mogel imeti za nekaj, kar ni bil. 7 #      Za slovenske katolièane pa se je boj, ki so ga sprejeli, tako iztekel, da so nazadnje do`iveli genocid svoje vojske in izgon svoje duhovne in politiène elite. Potem ko se je Evropa po maju 1945 znašla v hladni vojni — ki je, kakor smo re- kli, imela namen dokonèati boj s totalita- rizmi —, smo bili slovenski katolièani znova vpleteni vanjo, ne kot novinci, saj smo bili v njej, na poseben naèin, `e štiri leta. Voj- na, kakor se je sedaj nadaljevala, je bila voj- na posameznika z etablirano totalitarno dr- `avo. Še nikoli prej se ni tako drastièno po- kazalo, iz kakšne snovi je kdo, kakor v vojni, ki se je sedaj zaèela. Bilo je mnogo majhnih pogumnih dejanj in bilo je mnogo velikih pogumnih dejanj: vsa bodo ostala nema, no- benih priznavanj in odlikovanj ne bo zanje nikoli. Bilo je tudi mnogo majhnih vdaj in izdaj in mnogo velikih vdaj in izdaj. Ta voj- na je bila sedaj takšna, da ni terjala krvi, am- pak èloveško dušo. Povzroèila je veliko po- habljenosti. Posameznik je bil sam, brez opore in odvisen le od sebe. Boljševiški to- talitarizem je bil duhovno in politièno zgoš- èen in zadelan prostor. Drugi so bili neko- liko drugaèni. Imeli so prazne intercelularne prostore, ki so jih mogle zasesti neideološke prvine. Ena od teh je bila zasebna lastnina. Èeprav zasebna lastnina v totalitarno obvla- dani dru`bi ni imela povsem iste vloge kakor v liberalni demokraciji, je bila vendarle last- nina: nekak podaljšek èloveka, nekaj, na kar se je èlovek lahko oprl. Boljševiška totalitarna realnost ljudem te opore ni dovoljevala. A je moral tudi boljševizem dopušèati neko dru`benost, ki je ni mogel v celoti kon- trolirati. Ta dru`benost se je udejanjala v Cerkvi. Na to malokrat pomislimo, a je bilo vendar nenavadno, da je tako nepropusten sistem moral tolerirati nek prostor, v kate- rem je vladala misel, ki je bila ne samo dru- gaèna od misli, ki je prihajala iz ustanov ideološkega imperija, ampak je bil za njo v nepojmljivem nasprotju. Najsi so cerkveni ljudje iz praktiènih razlogov — zaradi pre`i- vetja — ostrino tega nasprotja še tako gladili in zmanjševali, so bile besede, ki so se lju- dem vsako nedeljo prebirale, v izkljuèujo- èem nasprotju s tem, kar je veljalo in kar se je razglašalo zunaj. Kaka tretjina ljudi, ki so kljub vsemu hodili ob nedeljah k maši, so bili ne obèasno, ampak takorekoè redno iz- postavljeni neki pedagogiki, za katero so vsi vedeli, da je partija v skladu s svojim tota- litarnim umom ne bi smela trpeti. Ljudje, ki so hodili v cerkev, so bili drugaèni, v pro- topolitiènem pomenu te besede. Bili so izpo- stavljeni normalnosti, ki je najnatanènejše in najèistejše nasprotje ideologije. Mogoèe se vsi tega niso tako ostro in doloèno zavedali, am- pak do veèine je le moralo prihajati, da je na primer proces, ki so ga Judje priredili Jezusu, zelo podoben procesom, ki so se vsaj prva leta vrstili po sodišèih. Ko so ljudje na veliki petek poslušali pasijon po sv. Janezu, niso veliko dvomili, ko so odhajali, za koga je treba imeti javne to`ilce, sodnike, oznovce, prièe in ljudi, ki so po dvoranah in zunaj njih šèuvali sod- nike, naj dodeljujejo najvišje kazni. Katolièani so razkošje, da so mogli biti drugaèni, seveda plaèevali. Èeprav svoje dru- gaènosti niso pretirano razkazovali, se je le ni dalo skriti in tisti, ki so dajali o ljudeh veljav- ne ocene, so dobro vedeli, kam spadajo. Ka- tolièanom se je na vsakem koraku dajalo ve- deti, da spadajo v enega ni`jih razredov. Ljud- je so sicer razlièno reagirali, v veèini pa je to razlikovanje poèasi le prehajalo v upor, ki je imel, èeprav je ostajal znotraj kriptopolitiène konotacije. Tako je nastajalo stanje, ki je èa- kalo na svoje mo`nosti. Demosove volitve leta 1990 so bile taka mo`nost. Kakor je zna- no, je Demos zmagal z zelo pièlo veèino. Zato je s precejšnjo verjetnostjo mogoèe po- staviti naslednjo tezo: èe tako velika kolièina volivcev, najmanj tretjina, ne bi pre`ivela to- talitarnega èasa v obmoèju duhovno tako dru- 7 #      # gaène organizacije, kot je bila Cerkev, Demos na volitvah 8. aprila 1990 verjetno sploh ne bi zmagal. V skladu s to mislijo je mogoèe postaviti trditev, da so katolièani, na koncu res ne sami, dobili hladno vojno, ki se je za- èela s hkratno agresijo treh totalitarizmov na slovenski narod kmalu po zaèetku aprilske vojne 1941. Takoj moramo tudi postaviti, da ni bila njihova krivda, èe so se moralnih ener- gij, ki so jih zbirali pol stoletja, da jih, ko pri- de èas, investirajo v politièno podjetje, ki bo zagotovilo svobodo in demokracijo, polastili voditelji, ki so kapital, plaèan s toliko smrtjo, varovan in branjen z muko duha in telesa, lah- komiselno zapravljali. V zaèetku tega besedila smo postavili nekatera vprašanja: ali smo kaj novega in dra- gocenega odkrili o sebi in svetu, ko smo šli skozi vse hude skrajnosti? Saj so stvari, ki so se nam dogajale, bile nove v tem pomenu, da so presegale naše izkustvo. Prviè v zgodovini smo se sreèali s politiènim umorom, z mno- gimi politiènimi umori, z mno`iènim poli- tiènim umorom. Nikoli si nismo bili mislili, da je svet prostor, ki daje mo`nost takim de- janjem. Poleg tega je do tedaj èlovek, ki je ubijal, prihajal od drugod. Sedaj pa so okoli nas vstajali ljudje, ki so poèeli stvari, ki jih nismo razumeli; ki so se odloèali za stvari, ki jih nismo razumeli; ki so govorili kot mi, a jih nismo razumeli. Morda smo si takrat, ko je bilo vprašanj toliko, da nobenega nismo mogli do kraja izreèi, obljubili: o tem bomo nekoè razmislili, to bomo nekoè dognali. Ne- koè bomo to res morali storiti. Saj neko tol- maèenje, neko razumetje mora biti. Ali z be- sedami pesnika Enrighta: “Ali naj gre ruda skozi hude plav`e samo zato, da razpade?”. Letos na praznik svetega Rešnjega telesa in krvi so nam v cerkvi za prvo berilo prebrali odlomek iz 5. Mojzesove knjige. Posebej so me zadele neke besede. Zazdelo se mi je, da bi utegnile biti odgovor na vprašanja, ki me `e dolgo oblegajo: “Spomni se vsega pota, po katerem te je Gospod, tvoj Bog, teh štiride- set let vodil po pušèavi, da bi te poni`al in preizkusil, da bi spoznal, kaj je v tvojem srcu, ali boš spolnjeval njegove zapovedi ali ne”. Res, kaj pa vemo, kaj je `ivljenje. Kaj pa vemo, kaj je zgodovina. Kaj pa èe je tako, da bodo obstali samo tisti narodi, ki se bodo prav odloèali na nepredvidljivih razpotjih zgodovine? Kaj pa èe bodo obstali samo tisti narodi, ki bodo spolnjevali “njegove zapo- vedi«? Ne tisti, ki bodo najbolje razumeli to- kove globalne trgovine, ali tisti, ki bodo uvedli najbolj produktivno stopnjo dedeveja. Ali ni to, da slovenski katolièani, po vsem, skozi kar smo šli, ne moremo dognati svoje pravde, da ne moremo uveljaviti svojih ju- nakov in svojih muèencev, da se svet okoli nas ne zmeni za našo resnico, èeprav njena dejstva presegajo velikost vsega, kar pomni- mo: ali ni vse to “pot po pušèavi«, ali nismo “poni`evani” in “preizkušeni” zato, da bi se dr`ali tega, kar je pred vsem drugim — da bi izpolnjevali “njegove zapovedi”. Da bi vede- li, da je to prvi pogoj za vsako `ivljenje. 7 #