62 Didakta 201 UVOD Na šoli že nekaj časa ugotavljamo, da moralne vrednote počasi izginja- jo iz našega življenja, tako doma, na delovnem mestu, v šoli kot tudi v drugih vsakodnevnih situacijah. O moralnih vrednotah ne razmi- šljamo veliko oziroma se o njih tudi ne pogovarjamo. Kar nekako pustili smo, da so se nekam izgubile. Ker je odnos do etičnih vprašanj in ži- vljenjskih moralnih vrednot še kako pomemben tudi v šolskem okolju in ker je privzgajanje k temu tudi ena pomembnih vzgojnih nalog šole, sem se odločila, da med učenci 8. in 9. razredov naše šole izvedem manjšo anketo. Moj cilj je bil, da v sodelovanju z učenci poskusim naj- ti nekaj odgovorov glede izginjanja moralnih vrednot v našem vsakda- njem življenju in učence že s samo temo in vprašanji spodbudim tudi k razmisleku, ki bo morda pomenil za- četek novega, boljšega. KAJ SO MORALNE VREDNOTE? Natančno definirati, kaj so moral- ne vrednote, je težko, v splošnem pa je sprejeta opredelitev, da so to moralna in etnična načela, ki do- ločajo naše obnašanje, ravnanje in posledično vplivajo na dobre medse- bojne odnose, hkrati pa se prav na osnovi moralnih vrednot, ki smo jih sprejeli v svoj vrednostni sistem, od- ločamo tudi, kako bomo zadovoljili svoje lastne potrebe, ne da bi ško- dovali drugemu. Lahko rečemo, da so moralne vrednote osnova člove- škega razvoja in bi kot take morale bogatiti življenje vsakega posame- znika in preko posameznika seveda tudi širše družbe: moralne vrednote pomenijo kulturno-duhovni steber družbe. V današnjem času je njihovo pomanjkanje, neupoštevanje, omalo- važevanje zamajalo ta steber našega družbenega življenja in le s ponov- no učvrstitvijo moralnih in etničnih vrednot ga je mogoče spet utrditi. Spomnimo se starih Grkov, ki so že v davni preteklosti postavili temelje sodobni civilizaciji in utemeljili še danes aktualne in družbeno nujne moralne vrednote ter jih postavili pred minljive in vselej spreminjajo- če se zakone. V današnji družbi pa te žal pogosto pišejo ljudje, ki sami brezsramno ravnajo v prid lastnih interesov, lastnega pohlepa in dobič- ka. Družba, ki zanemarja moralne vrednote in dopušča njihovo oma- lovaževanje, je nujno obsojena na propad. Brez upoštevanja moralnih vrednot lahko zapademo v globo- ko krizo na vseh področjih, zlasti pa se nam prične rušiti naše lastno življenje. Vsakodnevno beremo ali poslušamo poročila o nesrečah, ki so jih povzročili alkoholizirani vozniki, o umorih, ki se največkrat zgodijo znotraj družin ali med ˝prijatelji˝, o spolnih, fizičnih in čustvenih zlo- rabah, o pridobitniških goljufijah za vsako ceno itd. Takšni ljudje seveda ne živijo v skladu z moralnimi vre- dnotami in se očitno ne zavedajo posledic svojih dejanj, ki jih ne bodo nikoli osrečila, pa najsi so še tako prepričani, da jih bodo – pač pa jih bodo slejkoprej pahnila v nesrečno življenje. Neprimerno bolj so bile moralne vrednote upoštevane nekoč, danes pa jih je ˝demokratično˝ življenje – kar se zdi glede na družbeni napre- dek skoraj paradoksalno – potisnilo v ozadje, jih razvrednotilo. Ljudje vse prevečkrat za svoja neprimerna dejanja in obnašanje krivimo dru- ge, iščemo vzrok v drugih, in to le zato, da opravičimo sebe. Vsakdo pa bi moral vselej – ne glede na to, ali družbene okoliščine in splošne navade to spodbujajo ali pa morda premalo ˝zapovedujejo˝ – pri sebi razmisliti, katere vrednote so po- membne v dani situaciji, in jih je zato tedaj potrebno udejanjiti, tako za svoje lastno dobro počutje in čisto vest kot tudi za medsebojne človeške MORALNE VREDNOTE, KAM STE SE IZGUBILE? Irena Kašman, prof. slovenščine, OŠ Neznanih talcev Dravograd Vedenje in ravnanje v skladu z moralnimi vrednotami je temelj posameznikovega zadovoljnega, urejenega zasebnega življenja in tudi njegovega sodelovanja v ožji in širši socialni sredini. Žal vsakdanje življenje otro- kom ne kaže tega, kot da bi danes omalovaževali, včasih celo zasmehovali te vrednote, za uspešnost in osebno zadovoljstvo so postala veljavna drugačna merila. Ozaveščanje mladega rodu, naših otrok in najstnikov, o pomenu moralnih vrednot za naše življenje, bodisi z besedo, opozorili in predvsem z našim zgledom, je tudi naloga šole kot vzgojno-izobraževalne ustanove in poslanstvo našega medsebojnega, medgeneracijskega so- delovanja … Med našimi učenci 8. in 9. razredov sem izvedla manjšo anketo, ki jo predstavljam v prispevku. Brez upoštevanja moralnih vrednot lahko zapademo v globoko krizo na vseh področjih, zlasti pa se nam prične rušiti naše lastno življenje. Vsak se mora torej zase odločiti, da bo pošten, spoštljiv, prijazen, sočuten, pravičen, vztrajen … V tem je naša osebna morala in etika. Didakta 201 63 odnose. Vsak se mora torej zase odlo- čiti, da bo pošten, spoštljiv, prijazen, sočuten, pravičen, vztrajen … V tem je naša osebna morala in etika. KATERE SO MORALNE VREDNOTE? Nekateri bi postavili na prvo mesto spoštovanje, drugi prijaznost, tre- tji poštenost, sočutje, solidarnost, humanost in še bi lahko naštevali. Globalno gledano, lahko različne kulture, skozi prostor in čas, vzpo- stavijo različno prioriteto temeljnih moralnih vrednot, vendar jedrno izhodišče ostaja skupno: bistveno za oblikovanje moralne zavesti človeka je njegov odnos do sebe in drugega ter skrb in odgovornost zase in za drugega. Osebno menim, da je ena od temelj- nih moralnih vrednot civilizirane družbe poštenost. Pošten človek go- vori po resnici, drži obljubo, je zanesljiv in vreden zaupanja. Pomembna vrednota je po mojem mnenju tudi sočutnost do drugega, da znamo potolažiti, sočustvovati in pomagati. Vselej pomislimo nase, kako bi se počutili na njegovem me- stu. V življenju moramo nenehno spreje- mati odgovornosti za svoja dejanja, odgovorni pa moramo biti do sebe in drugih. Odgovoren človek opravi dejanje po svojih najboljših močeh in sposobnostih ter za njim tudi stoji. Pomembna vrednota je tudi delav- nost, odnos do dela, naša dejavnost. Popolnoma drži, da delo krepi člove- ka. Kadar delo opravimo z veseljem in užitkom, ga opravimo temeljito, kadar pa se ga lotimo s slabo voljo, postanemo brezbrižni. Včasih se nam dela preprosto ne ljubi opraviti, a kmalu ugotovimo, da je brezdelje pravzaprav dolgočasno, da takšno življenje nima nobene vrednosti, nobenega smisla, saj ravno delo na- redi naše življenje dostojno in pomeni tudi naš prispevek k širši skupnosti, katere del smo. Ni dobro razmišljati, ali se nekaj spla- ča ali ne, saj nas bo že samo dejanje osrečilo. Pri vsakem opravilu, odnosu in obnašanju je zelo pomembna vztraj- nost. Človek se mora zavedati, da življenje posameznika ni sestavljeno le iz zmag, pač pa tudi iz porazov ter da se je vselej vredno potruditi in nadaljevati svojo pot do uspeha oz. cilja. Večkrat slišimo: »Kjer je volja, tam je tudi pot.« Lep vzor vztraj- nosti so nam lahko naši vrhunski športniki. K vztrajnosti pa v veliki meri pripomore disciplina oziroma samodisciplina, ki od nas zahteva obvladovanje samega sebe, včasih tudi odrekanje čemu ugodnemu, udobnemu. Samodisciplino je težko doseči, saj je težko venomer upošte- vati vsa pravila, napotke in zakone, postavljene s strani družbe, in tudi svoja lastna načelna etična prepriča- nja. Pa vendar, če se bomo potrudili, nam bo tudi to prišlo kmalu ˝pod kožo˝. Veliko se danes govori o vrednoti spoštovanja in strpnosti. Pomembno je, da smo strpni drug do drugega, da se me seboj spoštujemo in posku- šamo razumeti drug drugega. Seveda pa ne gre brez prijateljstva. Prijateljstvo je ena najlepših vrednot. Pravi prijatelji si med seboj pomaga- jo in sprejemajo prave odločitve. Za prijatelje naredimo sami od sebe to, kar od nas pričakujejo, ne da bi nas prosili. So v nekem smislu naša zr- calna podoba in ostanejo prijatelji za vedno, v dobrem in slabem – vsak si želi imeti takšnega prijatelja. Tudi sami poskušajmo biti pravi prijatelji, se za prijatelje razdajati, jim nakloni- ti svoj čas in energijo. Dobro se bomo počutili in vedeli, da nam bodo tudi oni na voljo, ko bomo potrebovali pomoč. Žal prenekateri štejejo za prave prijatelje tiste na Facebooku – tem je pomembno le število prija- teljev, ne pa, ali mu bo tak ˝prijatelj˝ vselej v oporo. Pri zvestobi pa gre za odnos, tako do ljudi kot tudi npr. do živali, domovine, službe … Naj- bolje zvestobo izkažemo s svojimi dejanji, največkrat s spoštljivostjo in vdanostjo. In še bi lahko naštevala … NAŠA ANKETA IN NJENI REZULTATI Odločila sem se, da med učenci 8. in 9. razredov naše šole izvedem manj- šo anketo, saj je odnos do moralnih in etičnih vprašanj pomembno po- dročje v življenjskem oblikovanju najstnikov in tudi ena pomembnih vzgojnih nalog šole, zlasti ker se rav- no v obdobju najstništva intenzivno razvija tudi vrednostni sistem. Cilj ankete je bil ugotoviti, kako je z upo- števanjem moralnih vrednot na naši šoli, ali naši učenci vedo, kaj so mo- ralne vrednote, in ali jih poznajo, ali res živimo v času, ko za mlade mo- ralne vrednote niso več pomembne ali pa je stanje vendar bolj obetavno. V anketi je sodelovalo 80 učencev 8. in 9. razredov, 43 fantov in 37 de- klet, starih v povprečju 13–14 let. Ni dobro razmišljati, ali se nekaj splača ali ne. Odnos do moralnih in etičnih vprašanj je pomembno področje v življenjskem oblikovanju najstnikov in tudi ena pomembnih vzgojnih nalog šole. V anketi je sodelovalo 80 učencev 8. in 9. razredov. 64 Didakta 201 ANKETA Spoštovani anketiranec, spoštovana anketiranka! Vljudno te prosim, da izpolniš anketo o moralnih vrednotah. Prosim, da na vprašanja odgovarjaš z obkroževanjem danih možno- sti oziroma s pisnimi odgovori in z dopolnjevanji. Zbrani podatki se bodo uporabili zgolj za namen raziskave, zato je vprašalnik anonimen. Spol: M Ž Starost: __________ 1. Razloži izraz MORALNA VREDNOTA – kaj je to? _____________________________________________________________________ 2. Napiši, katere moralne vrednote poznaš? _____________________________________________________________________ 3. Katera od naslednjih vrednot ti je najbolj pomembna – možen je samo en odgovor: A samodisciplina Č vztrajnost F zvestoba B prijateljstvo D sočutje G odgovornost C poštenost E delavnost H pogum 4. Od koga pa si, po tvojem mnenju, pridobil vrednoto, ki si jo izbral pri 3. vprašanju? A od staršev Č od starih staršev F od sošolcev B od matere D od vzgojiteljev G od prijateljev C od očeta E od učiteljev H od sosedov I od drugih (navedi, od koga): _______________ 5. Oštevilči oz. odkljukaj od 1 do 3, v kolikšni meri živiš v skladu s spodaj navedenimi vrednotami – 1 pomeni: popolnoma, vedno, 2 pomeni: delno, včasih, 3 pomeni: nikoli. Sočutje Prijaz- nost Pogum Olika ali lepo obna- šanje Samo- disci- plina Odgo- vor- nost Ljube- zen Pošte- nost Delav- nost Prija- telj- stvo Zves- toba 1 – popolnoma, vedno 2 – delno, včasih 3 – nikoli 6. Kaj ti pomenijo moralne vrednote v tvojem življenju? _____________________________________________________________________ 7. Meniš, da so moralne vrednote pomembne za življenje ljudi? DA NE Zakaj meniš tako? Razloži, kar si obkrožil. _________________________________ 8. Ali se vedno odločaš po svoji vesti in ravnaš tako, kot sam misliš, ali se zgleduješ po drugih? A ravnam in odločam se po svoji vesti B ravnam se po drugih 9. Kateri dejavniki vplivajo na tvoje vrednote? A starši Č sošolci F računalnik in internet B stari starši D sosedje G drugo (navedi, kaj): __ C učitelji E mediji (radio, TV, časopis, revije …) 10. Kdo pa je tvoj največji vzornik v življenju? ___________________________ Zakaj? ____________________________________________________________ 11. Katere vrednote največkrat opaziš in občutiš pri svojih starših? Navedi največ 3 vrednote: __________________________________________________________________ 12. Katere vrednote največkrat opaziš in občutiš pri svojih učiteljih? Navedi največ 3 vrednote: __________________________________________________________________ 13. Katere vrednote največkrat opaziš in občutiš pri svojih sošolcih/sošolkah? Navedi največ 3 vrednote: __________________________________________________________________ 14. Ali se ti zdi, da bi se morali o vrednotah v šoli več pogovarjati? DA NE Razloži svoj odgovor: ______________________________________________ 15. Kako bi svoje sošolce in sošolke še bolj ozavestil o moralnih vrednotah? A s pogovori in debatami na RU B z oddajami po šolskem radiu C z individualnimi razgovori z učitelji Č s pogovori s starši D s pogovori s psihologinjo E z zgledi (staršev, učiteljev …) F drugo (navedi, kaj misliš): __________________________________________ HVALA ZA SODELOVANJE! Didakta 201 65 Analiza in interpretacija rezulta- tov ankete K 1: Rezultati ankete so pokazali, da učenci o moralnih vrednotah vedo bolj malo, da imajo zelo pomanj- kljivo splošno predstavo o pojmu moralne vrednote, saj jih je kar 29 (36,25 %) odgovorilo, da vsebine iz- raza ne pozna – in o pojmu moralne vrednote torej niso vedeli povedati skoraj ničesar. Med različnimi zani- mivimi odgovori, v katerih so učenci skušali opredeliti svoje poznavanje pojma moralne vrednote, pa posebej izstopata dva, in sicer, da izraz mo- ralne vrednote pomeni, kako visoko se ceniš, in da je to slaba vest; ta dva odgovora posebej izpostavljam, saj bi lahko rekli, da – kljub slabemu poznavanju vsebine izraza moralne vrednote – v določenem smislu ven- darle, zelo povedno, kažeta tudi dve zanimivi specifični dimenziji – zlasti prva, »da se visoko ceniš«, ki je danes, žal, kar moderna in popularna, po svoje verjetno zrcali tudi širše druž- beno stanje glede moralnih vrednot v smislu ˝sebi v prid prirejenega˝ pojmovanja moralnih načel in z vti- som nekakšne samoposebiumevne primernosti in skorajšnje družbene sprejemljivosti takšnega pojmovanja po svoje bega otroke in najstnike v presoji in oblikovanju njihovega mo- ralnega vrednostnega sistema, ki se prav v najstniškem obdobju najin- tenzivnejše vzpostavlja. . K 2: Med moralnimi vrednotami so učenci naštevali najrazličnejše; naj izpostavim dva najbolj zanimiva odgovora (od katerih nas prvi kar malce nasmeje): da je moralna vre- dnota tudi poslušanje med poukom in da je to občutek krivde. K 3: Med navedenimi moralnimi vrednotami so učenci za sebi naj- bolj pomembno moralno največkrat obkrožili prijateljstvo, takoj za to je sledila pri fantih zvestoba, pri de- kletih pa poštenost. Naj posebej izposta- vim dejstvo, da se za sočutje ni odločil nihče, kar se mi zdi zaskrbljujoče. K 4: Na vprašanje, od koga so pri- dobili vrednoto, ki so jo kot zanje najpomembnejšo izbrali pri tretjem vprašanju, so se največkrat odločili za odgovor »od staršev«, kar nedvo- mno kaže na pomemben vzgojni pomen primarnega družinskega okolja. K 5: Pri petem vprašanju so se mora- li odločiti, v kolikšni meri (v smislu 3 stopenj, pri čemer je pomenilo 1 – popolnoma, vedno, 2 – delno, včasih in 3 – nikoli) živijo v skladu s navede- nimi vrednotami: sočutje, prijaznost, olika, samodisciplina, odgovornost, ljubezen, poštenost, delavnost, pri- jateljstvo, zvestoba. Rezultati kažejo za najstniško obdobje anketiranih učencev (starost 13–14 let) po svoje pričakovano hierarhijo, pri kateri je najvišje na lestvici, tako pri fantih kot tudi pri dekletih, prijateljstvo. Fan- tom poleg prijateljstva največ tudi zvestoba – svoje ravnanje v skladu s tema vrednotama so ocenili naj- višje (z 1 – vedno); sledita vrednoti sočutje in prijaznost – svoje ravnanje v skladu s tema vrednotama so naj- večkrat ocenili s srednjo vrednostjo (2 – delno); zanimiva in pravzaprav presenetljiva je najpogostejša uvrsti- tev vrednote ljubezen: na tristopnjski lestvici dejanskega življenja oz. rav- nanja v skladu z določeno vrednoto se je največ fantov odločilo za oceno 3 – torej, da v skladu z ljubeznijo ne živi- jo nikoli. Dekletom poleg prijateljstva največ pomeni po- štenost – tudi svoje ravnanje v skladu s tema vrednotama so ocenila naj- višje (z 1 – vedno); sledi prijaznost – svoje ravnanje v skladu s to vre- dnoto so največkrat ocenila s srednjo vrednostjo (2 – delno); zanimiva je najpogostejša uvrstitev vredno- te pogum: na tristopenjski lestvici dejanskega življe- nja oz. ravnanja v skladu z določeno vrednoto, v tem pri- meru s pogumom se je največ deklet odločilo za oceno 3 – torej, da v skladu z vrednoto pogum ne živijo nikoli. K 6: Vprašanje je predvidevalo opisni odgovor. In kakšni so bili odgovo- ri? 28 učencev ni vedelo povedati/ napisati, kaj jim pomenijo moralne vrednote v njihovem življenju, 19 učencev je odgovorilo, da jim mo- ralne vrednote pomenijo veliko oz. vse in da so jim pomembne. Med zanimivejšimi odgovori naj izposta- vim naslednje: da »se na moralne vrednote sploh ne oziram«, da »vre- dnote povedo veliko o ljudeh« in da »je od moralnih vrednot odvisno, ka- kšni ljudje bomo postali«. K 7: Na vprašanje, Ali meniš, da so moralne vrednote pomembne za življenje ljudi?, so učenci najprej od- govarjali z da ali z ne, nato pa naj bi svoj odgovor še utemeljili. In rezul- tati? 73 učencev (tj. 91,25 %) je bilo mnenja, da so moralne vrednote pomembne za življenje ljudi, le 7 je odgovorilo z »ne«. Med utemeljitveni- mi odgovori učencev, ki so priznavali moralnim vrednotam pomen za življenje ljudi, so zanimivi na primer tile: da so moralne vrednote pomemb- ne, »ker te po njih ljudje cenijo in spo- štujejo«, »da vemo, kako se obnašati in živeti«, »da sta tako svet in življenje lepša«, »ker z njimi lažje prepoznaš osebnost človeka«, »ker je pomembno imeti občutek tudi za druge«, »ker bi bil svet brez njih v neredu« ter »brez njih bi se vsi sovražili in se ne bi za- vedali svojih dejanj«. K 8: Pri vprašanju, Ali se vedno od- ločaš po svoji vesti in ravnaš tako, kot sam misliš, ali se zgleduješ po drugih?, odgovori kažejo, da se 35 učencev (oz. 43,75 %) vedno odloča Učenci so za sebi najbolj pomembno moralno največkrat obkrožili prijateljstvo. Največ fantov se je odločilo za oceno 3 – torej, da v skladu z ljubeznijo ne živijo nikoli. Največ deklet se je odločilo za oceno 3 – torej, da v skladu z vrednoto pogum ne živijo nikoli. 66 Didakta 201 in ravna po svoji vesti, 5 učencev (oz. 6,25 %) je odgovorilo, da se ravnajo po drugih, ostali učenci (kar 50 %) pa na vprašanje, žal, niso odgovorili. K 9: Na vprašanje, Kateri dejavniki vplivajo na tvoje vrednote?, se je med navedenimi osmimi dejavniki (starši, stari starši, učitelji, sošolci, sosedje, mediji (radio, tv, časopis), računalnik in internet, drugo), največ učencev določilo, da vplivajo starši, v manjši meri pa tudi sošolci in učitelji. K 10: Največkrat so na vprašanje, Kdo so tvoji največji vzorniki?, učen- ci odgovorili, da so njihovi vzorniki starši – in zakaj? – ker jim pomaga- jo, jih vzgajajo in imajo radi, skrbijo zanje, so vedno na voljo, so delavni, pravični, ljubeči, izkušeni, dobri, uspešni, disciplinirani, pametni, sa- mozavestni, prijazni … Nekaj jih je našlo svoje vzornike med športniki, pevci in igralci – predvsem ker so uspešni in so uresničili svoje sanje. Eden od učencev pa je zapisal, da ne potrebuje vzornikov, ker si želi rav- nati po svoji volji. K 11: Na vprašanje, katere vredno- te največkrat opazijo in občutijo pri svojih starših, so navedli naslednje: sočutnost (23 učencev oz. 28,75 %), prijaznost (17 učencev oz. 21,25 %) in delavnost (17 učencev oz. 21,25 %); sledijo: poštenost, odgovornost, pogum; idr. K 12: Učenci opazijo pri svojih učite- ljih naslednje vrednote: odgovornost (20 učencev oz. 25 %)), prijaznost (14 učencev oz. 17,5 %) in vztrajnost (12 učencev oz. 15 %); sledijo: samodisci- plina, poštenost, delavnost. K 13: Učenci opazijo pri svojih sošol- cih naslednje vrednote: prijateljstvo (28 učencev oz. 35 %), prijaznost (14 učencev oz. 17,5 %) in sočutnost (13 učencev oz. 16,25 %); sledijo: po- gum, poštenost, zvestoba. K 14: Več kot polovici, to je 48 učen- cem (60 %) se zdi, da bi se morali o vrednotah v šoli več pogovarjati, 31 učencev (38,75 %), da to ni potrebno (en učenec (1,25 %) pa se ni opre- delil) – prvi bi želeli izvedeti več o moralnih vrednotah, za druge pa je to dolgočasna tema. K 15: Na zadnje vprašanje, Kako bi svoje sošolce še bolj ozavestil o mo- ralnih vrednotah?, so učenci med 7 že danimi možnostmi izbrali ta- kole: 31 učencem (38,75 %) se zdijo najboljša možnost pogovori in de- bate na razrednih urah, po mnenju učencev 21 (26,25 %) so to pogovori s psihologinjo, po mnenju 19 učen- cev (23,75 %) pa pogovori s starši; 9 učencev (11,25 %) je izbralo »drugo« (npr. vrstniki). ZAKLJUČEK Anketa je pokazala, da naši učenci žal ne poznajo dovolj moralnih vre- dnot oziroma ne razmišljajo veliko o njih. Razredniki so mi sicer povedali, da se o moralnih vrednotah z učen- ci večkrat pogovarjajo, predvsem na razrednih urah, in še posebej seveda tudi takrat, kadar pride do kakšne- ga konflikta ali problema. V šolskem letu 2016/2017 so učiteljice skupaj z učenci enkrat mesečno pripravile radijsko oddajo o eni od vrednot: o aktualni vrednoti so se nato po- govarjali in debatirali na razredni uri. V zbornici smo se, predvsem glede na rezultate ankete, ki sem jo izvedla med učen- ci, strinjali, da bi bilo takšne meseč- ne šolske radijske oddaje o moralnih vrednotah dobro in koristno ponovno uvesti, saj bi vsekakor prispevale k ozaveščanju odraščajočih najstnikov glede življenjsko tako pomembnih vsebin. Menim, da je anketa, ki sem jo pri- pravila in izvedla v sodelovanju z učenci, dosegla svoja dva, med seboj povezujoča se cilja: a) Uspelo nam je doseči nekakšen popis stanja glede poznavanja mo- ralnih vrednot med našimi osmo- in devetošolci, sicer resda, lahko bi re- kli, na sorazmerno majhnem vzorcu 80 učencev, ki pa glede skupno šte- vilo vseh učencev oddelkov 8. in 9. razreda s skoraj 90 % vključenostjo v anketo vsekakor predstavlja statistič- no relevanten vzorec. b) Že s samo temo in anketnimi vprašanji spodbuditi učence k razmi- sleku, ki bo morda pomenil začetek boljšega, bolj poglobljenega osebne- ga odnosa do moralnih vrednot, ki jih bo senzibiliziral za številna kon- kretna aktualna vprašanja, povezana z njimi (bodisi v njihovem ožjem ali tudi širšem okolju) – to vse pa je po- membno področje v življenjskem oblikovanju najstnikov in tudi ena pomembnih vzgojnih nalog šole, saj se ravno v obdobju najstništva intenzivno razvija in oblikuje tudi vrednostni sistem. In kaj lahko zapišemo za povzetek prvega cilja – kaj je pokazal naš anke- tni ˝popis stanja˝? Učenci resda vedo sorazmerno zelo malo o moralnih vrednotah v bolj poglobljenem smi- slu vedenja, kar je seveda pomembno za formiranje osebnega vrednostnega sistema kot orientacije za pot najstnikov v od- raščanje in soočanje z življenjskimi nalogami in najrazličnejšimi proble- matičnimi ali težavnimi situacijami, ki jih prinese življenje; vendar do konkretnih moralnih vrednot pa imajo večinoma že oblikovan neka- kšen vsaj osnovni odnos. Anketa je pokazala tudi, da so učen- ci samokritični, saj so ugotovili, da premalo vedo o moralnih vredno- V zbornici smo se strinjali, da bi bilo takšne mesečne šolske radijske oddaje o moralnih vrednotah dobro in koristno ponovno uvesti. Že s samo temo in anketnimi vprašanji sem želela spodbuditi učence k razmisleku, ki bo morda pomenil začetek boljšega, bolj poglobljenega osebnega odnosa do moralnih vrednot. Didakta 201 67 tah, zato bi se o njih morali v šoli več pogovarjati. Za sklep lahko zapišem, da oseb- no ostajam optimistična in menim, da se v vsakem od nas ˝skrivajo˝ vsaj temeljne moralne vrednote in da imajo tudi naši otroci v svojem okolju vzorce in merila zanje. Pre- pričana sem, da bodo prizadevanja staršev, vzgojiteljev in učiteljev, ki opozarjamo otroke oz. učence na to, kaj je prav in kaj narobe, ka- kšno ravnanje je dobro in kakšno slabo, in jim poskušamo biti zgled, obrodila sadove. Potreben in nujen je poglobljen pogovor o moralnih vrednotah, potrebna so opozorila – vendar premalo je le pogovarjati se in opozarjati, v skladu z moralnimi vrednotami moramo tudi živeti, kot pravi priporočilo načela: »Vse, kar želite, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim.« Vizija naše šole se glasi, da se učimo za življenje. Vzgoja za naše ravnanje v skladu z moralnimi vrednotami je pač del vzgoje in učenja za življenje in zato tudi naloga šole.