D, RADINJA ZNAtILNOSTI VODNE OSKRBE V NAFTNIH POKRAJINAH ?UštAVSKEGA SVETA RAZSOLJEVANJE MORSKE VODE V DANAŠNJEM SVETU Črpanje nafte v puščavskem svetu in vse , kar je s tem povezano, prinaša tem deželam značilno pokrajinsko preobrazbo. Pol eg naftnih polj , naftovodov in drugih tehnogenih potez nastajajo v teh pokrajinah tudi svojevrstne in največ­ krat ze lo zahtevne oblike vodne oskrbe, kar je razumljivo že zaradi n j ihove aridnosti. V nekaterih od teh pokrajin so sicer globoko v tleh navrtali - v zvezi z nafto ali posebej - talno ali uj e to vodo (arte3ko), drugod ?a so morali vodo nape- ljati od daleč. Ker je tudi v sosednjih pokrajinah nimajo odveč , jo ponekod dovažajo celo z l adjami. Zaradi velikih težav , ki jih imajo zaradi pomanjka- nja vode, je razumljivo, da se ponekod ukvarjajo celo z načrti, kako pripelja - ti -ledene gore z antarktičnih obal in se tako oskrbovati s sladko vodo. Toda v obmorskem puščavskem svetu so Morali , ker ni š l o drugače , poseči po edini vodi, ki je na voljo, čeprav je slana - po morski vodi. V vseh teh ~okrajinah so torej sprejemljivi tudi najbolj zahtevni načini pre- skrbovanja z vodo, čeprav so zelo dragi. Omogočili pa so jih povečini šele ve- liki dohodki, ki jih tem poKrajinam prinaša nafta. Tako so že pred leti začele sredi puščavskega peska nastajati velike naprave za razsoljevanje (desaliniza- cijo) morske vode (sh.odslanjivanje oziroma odsoljavanje, ang.desalination, fr . desalinisation, nem·.cntsalzung, rus.opresnenie), kajti tehnološki in drugi razvoj teh pokraj in terja čedalje večje količine sladke vode. Te naprave so pokrajinsko očitne ~e zaradi velikih površin , ki jih zavzemajo . Izredna naftna konjunktura po drugi svetovni vojni je torej poglavitni vzrok za razmah razsoljevanja ~orske vode , čeprav ta način vodne oskrbe ni samo drag, temveč je v marsičem tudi omejen, toda danes že govorimo o velikopoteznem, takorekoč industrijskem pridobivanju sladke vode. Ta razvoj se seveda ni začel šele s črpanjem puščavske nafte in z vsem, kar je s tem povezano , kajti začetki razsoljevanja morske vode so veliko starejši. Otipljivi US?ehi segajo namreč že v osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Pač pa se je v zadnjih desetletjih tovrstno pridobivanje pitne vode tako razmahnilo, da v nekaterih aridnih pokrajinah že postaja prevladujoča obl i ka vodne oskrbe in s tem značilna sestavina njihove antro2ogene preobrazbe sploh. Skratka , gre za novo obliko vodne preskrbe s potezami , ki so v marsičem značilne za industri- jo, saj povečini tudi gre za industrijsko predelavo slane vode, ki potrebuje naložbe, energijo , tehnolo~ij o , ustrezne obrate in naposled tudi delovno sil o . Iz morja so skroT'IIle koli ; ine 3ladke vode pridobivali ž e na jadrnicah , in sicer v kotlih, ki so ponobni tisti :n za kuhanje ž ganja . Tovrstne postopke so na lad- jah ves cas izpopolnjevali in v 19.stoletju so z uvajanjem parnega stroja na ladje za desti l acijo sladke vode uporabljali tudi odvečno paro ter tako pri do- bivali dnevno po več deset ton sveže vode . Do konca prve svetovne vojne so ?O- sto?ke za pridobivanje destilirane vode izpo~olnili in med obema svetovnima vojnama so na veliki11 2rekooceanskih ladjah izcedili po ve t sto ton sladke vode na dan. Ta razvoj j e ~ed drugo svetovno vojno omogočil oskrbo s svežo vodo na osamljenih ? Omorskih o~ori ščih ter na velikih vojnih l adjah . Največje naprave na ladjah zmorejo danes pridobivati dnevno že preko tiso~ ton razsolje- ne vode. Glavni razvoj pa se je vendarle odvijal n~ kopne~. Prvi postopek za desaliniza- cijo Morske vode so izunili v Ang liji pred dobri~i s to leti (1872) in ie čez nekaj let so zg radili prvo napravo v p~ščavskem delu Čila (Las Salinas) , s ka- tero so na površ ini 4700 m2 ~ridobivali dnevno 20 ~3 vode za napajanje tovorne 9 živine v · rudniku solitra. Leta 1877 so podobno napravo zgradili v Bakuju ob Kaspijskem jezer~. Kasneje pa so po različnih izkušnjah razvili de druge po- stopke (različne načine izparevanja, elektrolizo, kristalizacijo itd.), nekate- re pa še preizkušajo, Najpogostejši destilacijski postopki terjajo višjo začetno temperaturo vode ter veliko toplotne energije. Zato so najustreznejši za tople in sončne kraje - sus- ne tropske in subtropske - kjer uporabljajo kar sončno energijo. Toda take na- prave pridobivajo na dan le nekaj deset ton sladke vode. Ker pa niso posebno zahtevne, so jih zgradili že marsikje po svetu (Španija, Portugalska, Italija, Grčija, Egipt, Izrael, Kalifornija, Mehika, Avstralija, Deviški otoki, Indija, Sovjetska zveza itd.). V sovjetski Srednji Aziji so jih povezali z napravami za pridobivanje sončne energije, ki služi večjim kolhozom. Njihove prednosti so očitne, ker naložbe niso velike, vendar pa zavzemajo večje površine pa tudi njihove zmogijivosti niso velike in ne enakomerne zaradi različne zmogljivosti med dnevom in nočjo ter med zimo in poletjem. Pri sončni destilaciji gre v bistvu za toplim gredam ali rastlinjakom. podobne zasteklene površine s plitvimi, črno pobarvanimi bazeni, v katerih izJareva tan- ka plast vode. Na grškem otoku Patmos pridobivajo v napravi, ki obsega 8667 m2 , okoli 25 m3 vode na dan (3). Tudi pri nas so poskušali, da bi na ta način dobi- vali sladko vodo za obmorski kras in otoke. Kakor kažejo raziskave, je namreč ob južnem Jadranu mogoče dobiti poleti z enega kvadratnega metra zasteklene površine do 5 l vode dnevno in pozimi okoli četrt litra (6, 7, 8, 9). Največja desalinizacija, ki jo poganja sončna energija, poteka v naravi. Iz morja namreč izhlapi letno 500.000 km3 razsoljene vode, v atmosferi p a jo je v hlapih 11-krat več (5,5 milij.krn3). Umetna desalinizacija pa p ride v poštev povsod, kjer sladke vode primanjkuje in kjer je dovolj slane. To so predvsem aridne pokrajine ob morju oziroma puščavski svet s slano podzemeljsko vodo, ki so jo že marsikje navrtali, ko so iskali nafto oziroma pitno ali namakalno vodo. V zadnjem času so začeli pridobivati sladko vodo z razsoljevanjem morske tudi drugod, kjer jo je bilo še do nedavn~ dovolj, a jo zaradi naraščanja prebival- stva, industrije, turizma itd. čedalje bolj pri manjkuj e. Do takega razvoja je ponekod že pri š lo v ZDA, Veliki Britaniji, na Nizoze~skern, Japonskem in še ponekod, V Zahodni Nemčiji na pri~er načrtujejo pridobivanje sladke vode iz Severnega morja. Razsoljeno vodo so torej začeli pridobiv~ti že v humidnih po- krajinah, a le tam, kjer gre za posebne okoli ščine (okrepljeno onesnaževanje vode, zgostitev industrije, uvoz nafte, stratešk~ 02orišča itd.). Lep pri m~r so Aruba in Curacao pred Venezuelsko obalo, ameriško oporišče Guantanamo na ~ubi, Europoort na Nizozemskem ipd. Razvoj velikih mest, težke, kemične in druge industrije ter s tem povezano okrepljeno onesnaževanje voda je ZDA prisilil, da so že kmalu po zadnji vojni začele iskati nove vire sladke vode. Leta 1952 so osnovali posebno ustRnovo (Office of Saline ~ater), ki naj bi preučevala tenno loška in dr~ga v~rašanja v zvezi z desalinizacijo morske vode (2) . Na obali AtlantskeJa in Tihe1R oceana so postavili ve like obrate z zmogljivostjo ve~ tisoč ton sladke vode dnevno z namen9m, da se dokopljejo do n~jbolj ekonomičnih L1osto.1kov. Tako je ze leta 1959 začel v kalifornijskem mestecu Coaling a delovati ~rvi mestni vodDvod , ki dobiva sladko vodo iz slanih podzene ljskih voda (11). Taka razi- skovanja potekajo tudi v drugih najbolj razvitih deželah, bodisi zaradi last- nih potreb ali zaradi izvoza tehnologije. Vzporedno z raziskovanji so se vrstila turli mednarodna znanstvena zborovanja (11). Prva so bila v ZDA (1957, 1960) , od evropskih posve tov pa je bil eden tudi v naši državi (Dubr ovnik 1970). Ta čas je pomenil velik razmah desalini- zacije, ki sta jo spodbudila splošen tehnološki in ~osponarski razvoj , v prvi vrsti pa naglo p ridobivanje cenene nafte ter industrializacija sploh . Cene destilirane vode so še vedno višje od vseh druqih oblik vodne oskrbe , pa č~prav je treba pri tem vodo zaradi onesnaženosti prej .oeisti ti. Vendar se cene razso ljene vode z iz~opolnjenimi postopki vztrRjno znižujejo. 10 ccyrav pozn,uno danes Žt.? ver. kot dvajset razli..;ni:1 iJOsto,)kov desnlinizacije, uporabljajo ~o svetu la tri, skoraj vso vodo p3 ~riJobivajn z deatilacijo. Leta 1970 so po teM naainu , rirlobili ?O svetu 97,6 ~ vse razsoljene vode, z elektrolizo le 2,3 % ter s kristalizacijo kom3j o,l 1 (2) . ~ed vsemi ~ostopki je torej destilncija Je najbolj ryospodarna, zlasti odkar so s sodobno tehnologijo razvili ~ostopek na0le večkratne destilacije. S ten se je tudi velikost razsoljevalnic MO~no ?Ovečala in preseryle so krajevni pomen. Pri desalinizaciji morske voue so porabo enerqije zni~ali ponekod ~c na 6 k~h/~3, u@orabljajo pa lahko termidno, električno ali mehansko enerJijo. Da je moqoče s soaobnimi destilacijskimi ?OStO?ki pridobivati svežo vodo tudi v večjem obseJu, kaže ~esto Ševčenko na vzhodnem, Ju~čavskem d~lu Kas~ijskeJa jezera, ki so ga postavili v času pridobivanja nafte in plina t'a tudi premoga, bakra in železa, Mesto dteje 30 . 000 prebivalcev in porabi dnevno 120.000 m3 vode , torej kar 1500 l na prebivalca dnevno. Energijo za destiliranje vode daje jedrska elektrarna z industrijsko urejenim hitrim izparilnikom z zmoglji- vostjo' 1000 i-lW . S tako <')ridobljenimi vodnimi količinami ne oskrbujejo le ·-:1est- nega prebivalstva, temveč z vodo zalivajo tudi drevje in druqe zelenje, ki da- jeta mestu senco in svežino (5) . Podoben, a še razseineJsi razvoj je stekel na Bližnje~ vzhod~, kjer se z raz- soljeno !TIOrsko voao oskrhujejo 2uščavski deli Kuvaita, Omana , Saudove Arabije, Katara, Bahreina in Zdruienih arauskih emiratov , ki imajo skupno preko milijon prebivalcev (13, 15) . EnerJijo, ki je pri tem potrebna daje do~ača nafta, ki je S?loh omoryocila tovrstno oskrbo z vodo, saj so· tu zrastle nap rave, ki so med največjimi na svetu in vo-1e ne uporablj-3jo le za pitje, temveč b.1di za dru'}o oskrbo , kar velja zlasti za glavna ~esta, pristanišča in druge kraje, ki so pri tem nastali ali se raz~irili ter inajo ne samo več deset, temveč tudi več stotisoč prebi vnlcev (Kuvai t, Oj idc'l.a, ;)oha, Abu Dabi, Dubai, Ahmadi itd.) . Vse do leta 1g50 je kuvaitska naftna družba dostavljala dnevno v Kuvait 320 ~3 vode iz 80 km oddaljene0a ~at ~ l Araba in jo ~rodajala od hiše do hile. Leta 1950 [)asov Jlavner.l mestu (240.000 preb .) ter v industrijske!TI del;.i Shu-:iibe postavili Jrve na,)rave za desalinizacijo !TIOrske vode. Do leta 1965 so jih zqradili Jest in kasneje še osem večjih in bolj izpopolnjenih. Zrastli so tudi zna~ilni vodni stolpi, podobni minareto~. Vse te naprave, ki se uvršča­ jo :ned najve.5je na svet.1, inirlobivajo dnevno preko 13 0 . 000 m3 pitne vode (2 , 13). To ie izredne']a pomena , ker v deželi ni niti eneqa vodneJa izvira. V ireb.) , ki je ,:;l:1vno mesto in luka, vodo iz dveh velikih naprav za desalinizacijo :norske vode, ki z~or~ta dnevno več kot 15 . 000 ~ 3 slJdke vo1e. Encr~ijo pa j i~a daje zemeljski ?lin . Tudi v Djiddi (Džeda) (300.000 preh.), rd~čemorske~ ~ristanisču Saudove Arabije, so z~radili napra- ve , ki dajejo dnevno preko 21 .000 m3sladke vo~e . V Omanu Jaso z~radili na- ?r~vo, ki daje za Abu Oabi ~ribli~no 27.000 m vode dnevno (2, lJ) . Tudi izraelsko ? ristaniš~e tlJt ob Rde~em ~orju, ki ima 15. JOO ?rebivalcev, sa oskrbuje z razsoljeno ~orsko in brakično vodo, in sicer s po~očjo konden- zacija. Gradijo pa veliko razsoljevalno napravo ob Sredozemskem morju (Ashdod), ki ji bo d-:ijala energijo jedrska elektrarna (2, 3). V Libiji so leta 1975 z~raclili b lizu Tripolija razso ljevalnico , ki daje dnevno 9 . 000 m3 razsoljene vode (2) , načrtujejo pa še nove . Tudi v Alžiriji je tovrst- ni razvoj pripisati nafti. Ker je podobno še ponekod dru~od po svetu, če9rav JOvečini v manjšem obsegu (Kalifornija, Florida, Texas, Curacao, ,-lehika-Rosarita , Aruba, Kuba-Guantan~o, 3ahami, Virginski in Kanarski otoki itd . , je razumljivo, da se v zadnjih deset- letjih hitro večajo količine na ta način pridobljene sla1ke vode. V zadnjih dveh desetletjih so narašcale količine razsolj~ne vode za okoli dvajset odstot- kov letno! 11 Svetovne količine razsoljene vode v zadnjih dveh desetletjih (2 , 5). Leto v m3 na dan v litrih na s~kundo oponba 1960 nad 200.000 2300 zaokroženo 19($5 370.000 430') " 1970 1,000 . 000 11500 " 1975 4,700.000 54500 1980 7,450.000 86800 predvideno 1983 10,000.000 115000 " Pred dobrimi tremi desetfetji je dnevna količina razsoljene vode ~rvič prese1- la 100.000 ton, leta 1960 se je količina podvojila in leta 1970 prvič presegla milijon ton. ·Takrat so približno polovico razsoljene vode porabili za prebi- valstvo in polovico za industrijo. Hitro naraščanje se je tudi v zadnjem de- setletju nadaljevalo in po predvidevanjih bodo leta 19q3 razsolili dnevno več kot 10 milijonov ton vode . S temi količinami bi se lanko oskrbovalo 50 mili - jonov ljudi, če računamo na osebo 200 1 vode dnevno. Kolikšne so te količine razsoljene vode, spoznamo z naslednjo 9 rimerjavo . Leta 1960 je sekundna količina razsoljene vode ustrezala vodnatosti Ledave oziroma njenemu povprečnemu pretoku v spodnjem toku, leta 1970 pOV?rečneMu pretoku Ledave in Sotle skupaj, leta 1975 Ledave, Sotle in Savinje ter leta 19~0 vsem trem vodam in še Sori. Leta 1983 pa bo ta količina približno enaka srednje~u vodnemu pretoku Soče {pri Solkanu) in Sore (pri izlivu v Savo) skupaj (10) . Poučen je pregled nad številom in velikostjo desalinizacijskiil obratov ~o svetu. Ker so v pre')lednici podatki preračunani po ameriških virih (2), ki namesto litrov uporabljajo galone (3,78litra), njihova razčlenitev po posamez- nih stopnjah ni zaokrožena. število in velikost desalinizacijskih naprav L-,o svetu leta 1970 Velikost obratov število Skupna zmoglj~- {po zmogljivosti obratov vost vode v m v 1 /s v m3 vode dnevno · dnevno 94 - 378 351 67 373 1,0 - 4,3 378 - 1 135 213 133 610 4,3 - 13 , l 1 135 - 1 892 34 49 205 13,1 - 21 , 9 l 892 - 3 784 31 a::i 620 21,9 - 43, a 3 785 - 18 924 46 361 089 43,R - 219 18 925 - 23 387 3 66 237 219 - 323 skupno 686 935 650 še vedno prevladujejo manjše razsoljevalnice, ~anj je srednjih velikin in najmanj velikih . Obrati teh treh velikostnih stopenj dajejo toliko vode, da male razsoljevalnice lahko primerjamo s studenci, srednje velike s potoki in ·velike z rekami. t~aprave , ki dajejo manj kot liter vode na sekundo, niso vštete. Razsoljevalnic, ki dajejo ~anj kot 10 1 vod~ na sekundo , je okoli 500, po več kot 200 l vode na sekundo zmore nekaj deset obratov, vse druge pa dajejo med deset in dvesto litrov sveže vode na sekundo. Največje naprave zmorejo dnevno že več kot 30.000 m3 razsoljene vode. Največja n a svetu , ki so jo 1970. leta še gradili, je v sovjetskem Prikaspijku (Ševčenko - C) , ki daje dnevno 120.000 m3 razsoljene vode. 12 Največje razsoljevalnice morske -vode na svetu leta 1970 Dežela Število Zmogljivost v ~ilij. v 1/s obratov galon vode dnevno 1) Kuvait 2 4,8 210 2) SZ l 3 , G 157 3) Curacao (Niz.) l 3 , 4 150 4) Aruba (Niz.) l 2,6 114 5) ZDA 2 2,6 114 l 2,5 110 6) 1 .. ~ -:5' o ., ti' :4ii> 1! ·~ o •• :, . i ~ ca b ... ::, w :i.;; z C w ~= C >o • ~ >. III: - -JC ."'e • o "' • o~ - ... .... o lili „ III - !! E i3 ~ :::, ~ i .... z w :::; § : § C ~ > CI) .... • o Q. w C o > w 1 o :2: w i! j w -, _J o CI) N ~ ~ 14 Podro..:j~ Štclvilo Sku~n~ z~ogljivost na~,rav v ~i liJ.m3 dnevno l) .Jli:foi -✓ z :10-i 74 233,0 2) EvrO?-l 151 172,2 3) Z~l\ 30 7 1G 3 ,5 4) SZ 7 14 0 , o 5) i-ari;.>i 26 7 0 ,J G) Afrika 43 43,1 7) ZDA-z• . .m. O/.e'11 j a 1 5 33 ,6 3) s~v . A:!lcl r. ika brez ZJA 12 31 ,1 9) Južna Arierik:. 21 14,3 10) Azi j -:i 24 12,1 11) Avstralija G 4,9 sku:,1no 6% 935 ,6 Največje i tevilo razsoljevalni~ imajo ZDA in Evropa , slednja predvsem zaradi Sredozemlja , vendar njihova rovprečna velikost ni velika . Podobno ve lja za Afriko , Azijo , ,Tu~no Amer i ko in Avs tralijo. Obratno sorazmerje velja za dliž- nji vzhoJ in Sovje tsko zvezo, kjer im~ manjše število naprav razmeroma veliko zmogljivos t. S te~ v zvezi j~ t~di ekonomičnost naprav, kajti stroski za desa- linizacij o s e zmanj~ujejo z nj ihovo velikostio . Le ta 1975 je v obratih , ki dajejo nad milijon Jalon vode dnevno (3785 ~ ) , stalo 1000 '}alon vode (3785 l) 65 ameri;~i h centov, v Jesetkrat ve ~ji na?ravi se cena zmanjša na dve tretjini in v stokrat večji napravi na eno tretjino (2). iJesaliniza cija vode oo svetu na začetku s edemdesetih let (obrati z več kot ~i li jon ga lon vode dnevno ali 37~5 m3) Dezela 1) SZ (1) 2) Kuvait (12) 3) ZDA ( 3) 4) Nizozemska ( 1) 5) : lehika ( 1) 6) Oman (1 ) 7) Vir']inski otoki ZDA ( 4 ) -3) Curacao (Niz . ) 9) 1•laltc1 ( 2) 1 0) Španija ( 2) 11) Saudova Arabija 12) Katar ( 2) 13) Baha!'li ( 2) 14) Aruba (tL Ant .) 15) Itali ja ( 2) 16) Kuba (am. op .) 17) Kanalsk i ot . (V . urit . ) 13) Venezuela ( 1) 19) An11ija ( 1) 20) Nizozemska ( 1) 21) Maroko ( 1 ) ( 4 ) ( 2 ) Kraj Ševčenko Shuvaikh Shuaiba K,'l li f orni j a ~lova Mehika Tcxas Florida !:ensilvanija i::uroport T~rneuzen Rosarita i\bu Dabi St_. Thomas St . Croix 1•lundo Nobo Shell Petrol . valetta Kanarski otoki Lanzarote Dj idrla ("'l '~·1 1) Do;ia, Dona Ced Freeport , Nassau Balshi urindi s i Italsider Guan tanar:1O Je rsey Port Car don Ken t Oil R. EurO'?OOrt Ceuta Tip obr'!ta D D D D D D '1 D D D D D j) D D D D D D D o D D D D D D D D v 1 /s 1 640 1 538 481 385 328 315 267 267 245 231 219 179 118 117 110 98 78 63 5 6 49 46 1 5 V zadnjih dveh desetletjih s o s e torej desalinizacijski obrati še pomnoii l i in razširili po klimatsko in gospodarsko različnih delih sveta, čeprav jih je največ v subtropskem pasu . Vpeljali so jih že v več kot tridesetih deželah, a čeprav jih uporabljajo na vseh celinah, se je oblikovalo predvsem šest naj- pomembnejših desalinizacijskih področij . Dve sta izrazito aridni (Bližnji vzhod , Sovjetska Srednja Azija), dve subhumidni (Sredozemlje, ZDA z :-tehiko) in dve hu- midni (Karibi, Zahodna Evropa). Na prvi dve območji je desalinizacijo prik lica- lo črpanje puščavske nafte ter celotni iospodarski razvoj, ki je s tem zajel te dežele. To velja tud i za afriški del Sredozemlja (Libija , Tunizija, Alžirija, Maroko) in deloma celo za humidne Karibe (Aruba, Curacao , Venezuela), čeprav so tam botr ovali še drugi razlogi - strateški, prometni , turistični (Guanta- namo na Kubi , Virginski otoki, Bahami) . V ZDA in Evropo pa so desalinizacijo morske vode priklicala pravzaprav protislovja sodobnega industrijskega razvoja- pomanjkanje čiste vode zaradi onesnaževanja okolja, močno povečana in zgoščena poraba vode , -uvoz cenene nafte, razvita tehnologija (Kalifornija , F l orida , Europoort, Kent). Razsoljevanje morske vode se v zadnjih desetletjih ni razmahnilo sano zaradi izpopolnjene tehnologije, temveč tudi zaradi cenene nafte , saj le drol:rie raz- soljevalnice v ustreznih k limatih uporabl jajo sončno energijo , medte~ ko veli- ki , indus t rijski objekti trošijo sorazmerno veliko drage energije. Zato je vprašanje , kako bo dražja nafta vplivala na nadaljnji razvoj razsoljevanja morske vode - podatki iz zadnjih let namreč še niso na voljo - posebno v indu- strijskih deže l ah zmernega pasu, ki nafto uvažajo in kjer desalinizacije zaradi humidne klime že doslej ni bilo pričakovati . Tu so namreč vse desalinizacijske obrate gradi l i še pred naftno krizo . V naftnih deže l ah puščavskega pasu pa je pričakovati , da bosta nafta in p lin tudi še vnaprej spodbujali desal inizacijo morske vode, ki je v teh pokrajinah tudi najbolj smotrna . V manj razvitih deže- lah subtropske in druge klime pa bo za drobne , neidustrijske razsoljevalnice še vedno pomembna 30nčna energija. Pač pa se z jedrskimi elektrarnami odpirajo nove možnosti za velikopotezno , industrijsko pridobivanje razsoljene vode še marsikje drugod po svetu , kakor potrjujejo tudi izkušnje iz ZDA , SZ in Izraela. Ker desalinizacijske naprave poganjajo različni energetski viri (sončna energi- ja, nafta , plin, jedrsko gorivo) je zaradi sedanje energetske stiske v bodoče pričakovati bolj razčlenjen in umirjen razvoj desalinizacije po svetu , še pose- bej, ker so razsoljeno vodo začeli Jridobivati tudi iz manj slanih voda na kopnem. Zanje pa so posto~ki , in tudi stroški razsoljevanja , navadno manjši . VIRI l) E.Rosenkranz, Oas Meer und seine Nutzung , Leipzig 1977. 2) D.K.Tood, The Water Encyklopedia, New York 1970. 3) Pomorska enciklopedija, 2 , JLZ, Zagreb 1975 . 4) E . O.Howe , Sveža voda iz slanih izvora, str. 49 - 60 . Iz knjige: Priredni izvori, Beograd 1967 (prevod iz angleščine: M.R.Humberty, Natural resources, L.A . 1959). 5) I.Spencer , Slovo o vode, Leningrad 1980. 6) H.Ivekovic , G.Arneri, Dobivanje vode za pide iz slane vode i značenje takova dob.ivanja za naše priobalno područje, Primorski zbornik, 1-2, Zadar 1962. 7)" G.Arneri, Snabdjevanje naših otoka pitkom vo~om , Urbanex, 1971. 8) R.aroz , Ekonomska opravdanost desalinizacije morske i bočnate vode na področju primorskog i dalmatinskog krša , Krš Jugoslavije,6, Zagreb 1969 9) H.Ivekovic, Značenje do~ivanja pitke vode iz ~orske za naše priobalno • područje , Krš Jugoslavije, 6 , Zagreb 1969 . 10) Vodnogospodarske osnove Slovenije , Ljubljana 1978 11) Proced. IV.Intern.Sy~p . on Fresh Mater from the Sea , I-IV, 1973 12) Siisswaser aus dem J\leer , I. Symp. Eur . Forder f. Chemie-Ingenieur 'tlesen, Frankfurt 1962 . 13) J . E . Frazer, Kuwai t, ~ational Geoqr aphic, 135, 5 , ~ashington 1969. 14) K.S . Spiegl er , Salt Water Purfication, New York 1972. 15) j,J . Putman, The Arab World, Inc., National Geoqrapnic , 143, 4 , ,vashington 197 5 . 16