_ . . PoStntaa pavSaflrana. Leto V., štev. 63 Ljubljana, četrtek, 13, marca 1924 Cena 2 Din Izhaja ob 4 zfntraf. ^ Stane mesečno SO-— Din ta inozemstvo 30-— . neobvezno Oglasi po tarlfu. Uredništvo: Miklošičeva cesta it. 16/L Telefon St. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnistvo: L)nbl|ana, Prešernova ul. it 64. Teler. št. 38. Podružnici: Maribor. Barvarska nI. 1. Celje, Aleksandrova c. Račun pri poštn. čokov, zavodu Stav. 11,812. Ljubljana, 12. marca. Glavno glasilo SLS nadaljujo svojo urnebesno kampanjo proti demokratski stranki Medtem ko gosp. Korošec Beogradu neprestano stiska roko g. Davidoviču tor mu vsak dan trikrat izjavlja svojo lojalnost in discipliniranost, medtem ko sc on in drugi vodili 1 jI opozicije na vso moč trudijo, da ,os svet uverijo o popolni solidarnosti vrstah opozicijskega bloSa, se nebrzdani šn indlskretni klerikalni generali doma z vso klevetniško strastjo iganjajo — proti demokratom. Tako daleč pr« njihova zaslepljenost in hu-dobnost, da nas na ter bo sklicana pozneje. Na tri seji se ima, kakor znano, določiti dofinitivni program kongresa demokratske stranke. NESREČA PRI GRADNJI CESTE TRST - TRŽ1C. Trst, 12. marca. e. Danes dopoldne sc jo pri gradnji nove ceste, ki bo ve« zala ob obali Trst s Tržičcm, pod Sv. Križem, kjer so razstreijavali skalovje, zgodila težka nesreča. Popolnoma pri« pravliena mina jc nenadoma eksplodi« raln. En dclavcc, neki Adolf Tassineti iz Padove, ki ga jc vrglo 15 metrov daleč, jo-ves razmesarjen, mrtev obležal na tleh, triie drugi Anton Vučctid iz Zadra stanujoč na Proscku, Ivan Mrak in Peter Valentinlč pa so bili ranjeni, prvi težko, , druga dva pa lahko. Kako jc nastala Aaetreča se ni moglo dognati. NORVEŠKA PRIZNAVA RUSIJO. London, 12. marca. s. «Times» doznavajo iz Stcckfiolma, da se jc norveška vlada odločila priznati sovjetsko vlado ter ž njo skleniti trgovinsko pogodbo. Inozemske borze 11. marca. CURIH: Beograd 7.20, New-York 580, London 24.89, Pariz 22.90, Milan 24.34, Praga 16.74, Budimpešta 0.0087, Bukarešta 3.0», Sofija 4.15, Dunaj 0.()03t pet osminlt. TRST: Beograd 20.40 do 29.05, Dunaj 0.0330 do 0.0310, Praga 08.05 do 69.10, Pariz 94.50 do 90, London 102.25 do 102.03 Nc,'-York 23.85 do 24.05, Curih 400 do 415, dinar 29.40 do 20.6!, dolar 23.80 do 24, carinski franki (20 z'"'ih) 80.75 dn 90.50, uradni tečaj zlate liro 470. DUNAJ: Devize: Beograd 872 do 876, Berlin 15.50 ryka, da jc bil »očo vseli« v svetovni vojni na strani Avstrije, Nemčije, Bulgarije in Turčije. Razumljivo je, da za klerikalno glasilo predsednik Masaryk nl nobena avtoriteta, za »Slovenca« so mc-rodajnl razni lažnjivi kljukcl. Kakor vedno naj tudi pri citatih g. Masarjka pomagajo klerikalcem iz zagate trditve, da so to same iramazonske laži. Tudi g. Ma-saryk ic framazon, ki je vzagrešil« s -•propanandističiiim namenom« «za obdelovanje Ione masc» dosti »najbolj debelih šlagerjcv,» »zlasti, če mu ie šlo zato, da lopne po katoliški cerkvi po geslu vseli sektantov: Calumniare audacterl* »Slovence* piše nadalje, da sc Masaryk je razvijal misel, da jc nujno bojevati se v imenu križa, njegov govor pa je šc zasolil neki katoliški grof Reseguier, ki je po poročilu «Rcichspost» govoril tudi tole: «M1 katoličani sc moramo bolj uve« ljavljati v javnem življenju. Moramo de lati na to, da bi bila Avstrija katoliška država na zunaj in na znotraj. Moramo gledati na to, da bo katoliški cerkvi za« gotovljcn tak vpliv na javne zadeve in na vlado, kakor ga lahko zahteva pre« bivalstvo te države, ki je z 95 odstotki katoliška.« nCasi se izpreminjajo in z njim tudi naše naloge. Če je bila Avstrija prej trdnjava proti napadom sovražnikov kr« danes »ne upa ponoviti*. Sedaj ve g. Ma- I ščanstva, je danes njena naloga, da po« sar.vk, ta brezobzirni in jcklciiodosledni! nesc blagoslov krščanstva Iz svojih last. borilec za resnico In pravico pri čem da' nih ozemelj kot razširjcvalka kulturo in ic. Črni črv ljubljanske škofije ga je v pol i bojevnica križa v dežele, v katerih je koloni «'Slovcnca* postavil na sramotni svečano obljubila sveti cerkvi, da izvrši oder vojnega hujskača, ki je vse to, kar je pisal, pisal brez dokaza. Nam je lc žal, da smo častitljivo in vzvišeno ime g. Ma-sar.vka v polemiki »očeta vseli* omenili. Akoravno vemo, kako nepoštena in nedostojna je vedno klerikalna polemika, sl pa vendar nismo mogli misliti, da bo »Slovenec* padel na tako nizki nivo. Ali meni, da bo s tem dokazal, da je Rim s papežem in celim štabom višje in nižje duhovščine bil v svetovni vojni nevtralen ln da js izpodbil trditve, da so bili klcrikalci z »očetom vseli* na strani Avstrije kot slavni podporniki svetovne vojne? Svetovna vojna, kl Je začela 1. 1914 se je že dolgo preje pripravljala. Brezobzirni hujskači v diplomatlčnlh frakih In generalskih uniformah, »družba zločincev*, knkor pravi o njih general Kunz v svojem spisu «Za črnožolto zaveso* (str. £5.), združena okrog prestola Apostolskega Veličanstva Franca Jožefa, in visoka cerkvena liljcrarhlja, so dobro vedeli, kaj se pripravlja. Toda ti »Kristovl nasledniki* nele, da niso dvignili svojega glasu, da bi pokazali kategorično božjo zapoved: Nc ubijaj!, ampak so se celo udeleževali vojnih priprav, klicali so na vojno, hoteč pri tem doseči Izpolnitev svnilh reakcijonnrnlh teženj. Najvažnciši dokument za resničnost teh trditev ie oficijelno katoliško glasilo dunajska «Rcichspost», ki prinaša 22. pprila 1913 podrobno poročilo o slavno« stnem shodu «Bratovščine svetega arh« angela Mihaela«, kl sc je vršil v Istem pasu na Dunaju v proslavo 1600 letnega jubileja Konstnntlnovega dekreta. Bratovščina sv. arh. Mihaela, ki si je Stavila za nalogo braniti svetega Očeta, j» igrala v politiki ccsarskcga gradu, \z jedno veliko ulogo. Zato so se njenega Jubileja udeležile tudi ena nadvojvodi« n;a, enn princesa in «špicc» avstrijskega Visokega plemstva, grofi, baroni, grofice In bnronicc, poleg n jih pa mnogobrojnl Mstopniki katoliških akademikov, ter fastitega, prečastitega in najvišje časti' tega klerusa. Glavna govornika n» tem shodu sta svojo službo v njih.ln k tem deželam spada danes v prvi vrsti preganjana Al« banija.» »Avstrija je sprejela pred davnimi ča« si protektorat nad albanskimi katoličani in mi, avstrijski katoličani, moramo za« htevati, da se ta obramba cerkvcne svo« bode danes 8e bolj udejstvuje nego kdaj poprej. Dnnes nc. dremlje v albanskih gorah turški uradnik, danes divja tam srbska soldateska z vsemi straho« tami. Vasi in občine se požigajo, polja pu« stošijo, starce in otroke morijo, žene in dekleta ugrabljajo, mladeniče in može streljajo. In vse to zaradi katoliške vere. Albanccm, ki nočejo zapustiti staro ve« ro, konfiscirajo imetje; njihove cerkve požigajo, njihove duhovnike morijo. Te sramote se godijo pred našimi očmi: pod našim protektoratoml To nl narodna za« deva, to je katoliška zadeva in je dolž« nost vsakega katoliškega Avstrijca, da maščuje prelito albansko kri. Ne morejo nam zadostovati prazne obljube in de« monstracije ladjevja, tu mora dvoglavi orel leteti na šumečih perotlh in se po« saditi na albanske, s krvjo prepojene skale ter prepoditi vrae in skopce. Tam mora stati železna straža in vršiti kato« liško obrambno službo, kakor sc to spo« dobi mogočni državi in kakor to zahteva njena zgodovina In tradicija njenih vin dnrjev. Kvišku, a križem ovenčani dvoglavi orel, leti tja, to zahtevamo od tebe, mi 35 milijonov avstrijskih katoličanov. Protektorat, kl smo ga sprejeli v mirov« ni dobi, se mora izvršiti v resnih časih dostojno in energičnol... Dvoglavi orel drži svojo besedo, ščiti katoliške Albam ce! Le nikar se no boj razbiti evropske« ga ravnotežja! Z obotavljanjem, odne« havanjem in diplomatiziranjem se nič no opravi, vojna nevarnost bo še hujša.. Dokler bo evropsko ravnotežje, tako dolgo nas tako ali tako ne opusti vojn« nevarnost. Zato nič strahu in nobenega umikanja pred političnimi utemeljeval nji. Kar mora priti, t«mu se o« Izogne« mo: toda »valo dolžnost kot katoličani moramo izpolniti in se zavzeti za to, da bo ta dolžnost izpolnjena tudi v Alba« nijl...» Klerikalnemu govorniku je sledilo več minut trajajoče burno ploskanje. Priti« skalo je na roke vse, visoka aristokra« cija ter višja in nižja duhovščina. Ena« ko, kakor je govoril ta katoliški krvo« ločni zločinec v letu 1913, tako so pisali klerikalni in krščansko«socijalni listi, ne izvzemši. slovenskih, cele mcscce... In škofje, nndškofjc, menihi, pobožni grofi in šo pobožnejše nadvojvodinje ter prin« cezinjc, vsi so se skiiccvali na papežev blagoslov. Ali so bili vsi skupaj nesram« nl lažnjivci? Politične beležke 4- Slovo poslanca Ščeka. »Goriška Straža* priobčuje poslovilno pismo dosedanjega goriškega poslanca Vlrgillja Sče-ka, kl je odklonil ponovno mu ponudeno kandidaturo in se s tem umika iz politične arene. V pismu očrtuje reminlsccncc na tragične razmere goriškega prebivalstva po prevratu In okupaciji, ter svoj trud v političnem delu, ki mu je zrahljalo Šibko zdravje. S pozivom na svoje rojake, da pri volitvah izroče svojo usodo v roke slovenskih kandidatov končuje svoje politično poslovilo. -f Pašič in Radič v dllencl. Interc-santno skico položaja prinaša «Rijcč», kl dosledno kritično motri Radičeve geste. Pravi: PaŠid visi nn Radiču, a Radič na Pašlču. Prihod radičevcev ruši Pašiča, toda obenem tudi dosedanjega Radiča. To pa je tudi vzrok Radlčevega večnega ko-iebanja. V njem nl državniške odločnosti iu energije. Radič bi rad bil odločilen in obenem »pošten*, rad bi s svojimi glasovi odločil usodo parlamentarnega položaja, a istočasno ne bi želel menjati »v glavnem niti taktike* niti oditi v parlament! Ta taktika nad taktikami postaja že komična. Skliče se v Zagrebu konferenca vseh radičevskili poslancev, ki morajo izročiti poverilniee strankinemu pred sodstvu na razpolago; toda Predavec jih pobere le 35. Človek misli, tudi to bo dovolj. Toda Predavec sedi v Beogradu dva dni pred vrati demokratskega kluba, da demokrati odločijo, ali naj radlčevci pridejo v parlament. Ko je končno vse v redu, sc Predavec drugi dan z velikim pompom in v spremstvu cele deputacije poda k predsedstvu parlamenta in v zad njem hipu odškrne 15 poverilnic ter jih izroči le 20; zahteva pa pismen reverz! Dvajset poverilnic jo preveč za smrt, premalo za življenje. Kakor Izračunano, da ob njih Pašič vseeno ostane v muki, Davldovlč pa pri starem. Zato radikali še vedno računajo, da radičcvcl vendar-le no dospejo v Beograd. Zato tudi sipljejo med nje spotike z vseh strani. Okrog proračuna se vodi druga taktična Igra: radikali bi sevč hoteli proračun Imeti čimprej pod streho; toda z druge strani tudi opozicijski blok radi radlčevskcga kolebanja no ve, ali je v njegovem interesu, končati proračun, da bi nato nova vlada lahko razpolagala s časom za delo. Ako ui proračuna iu sedanja vlada pade, bi tudi vsi radičcvcl morali glasovati za ta proračun ali pa bi nova vlada po ustavi mogla vztrajati le štiri mesece lil nato Izvesti volitve. Nova vlada bi torej lahko bila samo volilna. In katera bi to lahko bila?... Okrog tega se sedaj suče celotno taktiziranje. No, suče se vendar-le! Ali so demokrati v službi Radiča ali Pašiča? O tem vprašanju razpravljata klerikalni »Slovenec* In radikalski »Narodni dnevnik*. Klerikalno glasilo z največjo nesramnostjo trdi, da demokrati nismo nič drugega nego »radi-kalska rezerva*. O klerikalnih klevetah govorimo na drugem mestu. Do povsem nasprotnega zaključka prihaja radikalski reptil. Družba, hi jo vzdržujejo radikali In blagajna Jadranske banke trdi, da smo demokrati v službi Radiča, tnenda zato, ker so demokrati s svojo taktiko dosegli, da je danes 20 radičevcev že takorekoč v parlamentu, kar vsa jugoslovanska Javnost iskreno pozdravlja ln čemur tudi radikalski voditelji (čeprav kislih obrazov) ploskajo. Smešno je, da konfuzio-nlsti okoli »N. D.» pišejo, da Je bil zagrebški kongres 1. 1922. bolj pozitiven kot dosedanja akcija g. Davtldoviča. Kakor znano jc zagrebški kongres že zdavnaj končal s kompletnim flaskom ter od nJega sploh nl ostalo druzega kot par političnih maroderjev, ki tudi pri »Narodnem Dnevniku* še skušajo dvigniti raz-bile glave izmed razvalin. Zlasti za dr. Ravniharjeve In Deržičeve politične ostan ke je zanimivo, da sedaj s tako strastp, napadajo politiko g. Davidoviča ter mu niti te zasluge ne štejejo v dobro, da jo spravil Hrvate v narodno skupščino. »Narodni Dnevnik* ie tudi mnenja, da imajo pravico do obstoja samo one stranke, kl vnašajo v javno življenje «ka1to posebno misel*. Zakaj potem še obstojajo NSS, NNS in SKS? Ptlpogačarija ter koritar-stvo pri »Narodnem Dnevniku* še niso tako posebne misli*, da bi radi njih morali obstojati kar štiri stranke. — V ostalem divji napadi na demokrate z leve In desne ie potrjujejo, da smo na pravi poti. + V Beograd! Znani zaupnik Radl-čev, zagrebški odvetnik dr. Radivoj Wal ter Je napisal brošuro pod naslovom »V Beograd!* V njej odločno pledira za aktivno sodelovanje v parlamentu In poziva radlčevce, da odidejo v parlament v Beograd, kjer naj začnejo z aktivno borbo. To svolo brošuro je dr, Walter poklonil »Radiču lu njegovim poslancem* ter Jo Izročil uglednejšim zagrebškim politikom, t čemer je postala predmet splošnega komentiranja, posebno z ozirom na dejstvo, da ie dr, Walter. vsai do nedavnega b)! Intimen prijatelj Radlčev in odličen pristaš »Hrvatske Zajednlce*. -h Po Predavčevem povratku — v Zagreb se Je v pondeljek zvečer vršila seja HRSS in o njej prinaša »Jutarnji list* nekatere podrobnosti. Glasom Prc-davčevega referata nuj hI nova vlada imela značaj pripravljalne volilne vlade, četudi bi sc nc formirala edino s ciljem izvedbe volitev. Proračun mora biti Izglasovan In sprejeti sc morajo nekateri nujni zakoni (invalidski, uradniški itd.). Glavno točko opozicijskega bloka pa vse-kako tvorijo svobodne volitve. Situacija med demokratsko In radikalno stranko jc napeta do skrajnosti, zato se smatra, da verzije o koncentracijski ali nevtralni uradniški vladi ne pridejo v poštev. Se tekom tega tedna pošljejo radlčevci nov obrok mandatov v verifikacijo in nato še sproti kolikor bo zahteval položaj. Kot prvi rezultat bloka naj bi nastopila era svobodnega In prečiščenega političnega življenja, dočlm je politično-programatič-ni del odgoden na čas po volitvah. -r Radičevsko »ropublikanstvo*. Neki vplivni radičevec je izjavil v Zagrebu dopisniku »Politike; • je spal v sobi v prvem nadstropju. Ko je pritekel po stopnjlcah v vežo, je videl splošno peha nje in prerekanje. V tem trenotku pa je pritekel izza dolenjega ogla Kastelčeve hiše Janez Glavič, kl Je poprej izginil lz hiše, s kolom v roki in udaril Alojzija Vrčka tako močno po glavi, da Je padel znak In obležal nepremično z razprostrtimi rokami. Glavič ie nato izginil, a se v kratkem času zopet vrnil s kolom v roki v družbi brata Franceta In Franca Pe-trlča, kl sta imela vsak svojo ročico. Letali so pred hišo in kričali da naredijo ješprenj Iz vsakega, kdor bi sl upal iz hiše. Težko ranjenega Vrčka so še isti dan prepeljali v kandijsko bolnišnico, kjer je ponoči izdihnil, Janez Glavič, kl je med pretepom ranil tudi Alojzija Progarja, pa je bil aretiran. Obdolženec se je zago varjal s siiobranom in trdil, da ga jc nekdo med pretepom udari! tako močno po glavi, da Je postal vrtoglav ln sploh nl vedel, kaj je storil. Porotnikom so bila stavljena tri glavna vprašanja glede uboja In lahkih telesnih poškodb, kakor tudi dodatno vprašanje, ali je storil svoje dejanje v duševni zmedenosti. Porotniki so vsa glavna vprašanja soglasno potrdili in soglasno zanikali I — Italijansko posojilo Poljski. V to. rok je bila v Rimu podpisana m«d Italijo in Poljsko pogodba, po katori dobi Poljska od Baneo Italiana posojilo v znesku 400 milijonov lir. Imenom polj. ske vlade je podpisal pogodbo minister Zaleivski, imenom italijanske pa ministrski predsednik Muasolini in načelnik nj«. govega kabineta marki Paolucci. Kakor poroča Agenzia telegrafica mediterranei so pogodba glasi: 1.) Italija dovoli Polj. ski za 20 let posojilo v znesku 400 mi. lijonov lir po 7-odst-. obresti. 2.) Banc& commercialo italiana in Credito italiano razpišeta v Italiji posojilo za ceno 89 odst., Poljska pa sprejme čistih 81 odit. 3.) Poljska dovoli jamstvo nad dohodki iz tobačnega monopola, 4.) V slučaj« vojne morajo razobesiti poslopja in ekla. dišča tobačne monopoisko uprave i tali. jar.ske zastave in se bodo smatrali kot last italijanske vlade. 5.) Poljska bo la-vozuje, da bo 60 odst. svojih tobačnih naročil v inozemstvu, oziroma dva mi-lijona kilogramov letno krila v Italiji. • Sofija v strahu pred komplikacija-ml. Naš poslanik Rakič v Sofiji jo povodom alarmantnih vesti o napetosti med Bolgarijo in našo državo podal izjavo: Z ozirom na ukrepo, ki jih je bolgariks vlada podvzola proti makedonstvujuščim se odnošaji med Bolgarijo in kraljevino SHS pomirjajo. Situacija jo povoijna la nl povodov razburjenja. Siično so Je U-a vil tudi premijer Cankov. Navzlic te-mu pa po vesteh iz Sofije živi bolgarska javnost v stalnem strahu pred novimi komplikacijami, kor se smatra, d» bolgarska vlada navzlio vsemu ne bo mogla preprečiti komitaških akcij. Veli. ko senzacijo vzbujajo v Sofiji tndi vesti, da ee na bolgarski meji zbirajo jugoslovanske čet«, ki so vsak čas pripravljen« okupirati bolgarski obmejni teritorij. Sofijske novino ugotavljajo, da je povod vsem alarmom dal beograjski tisk z na-avljenjein »krvave spomladi*. — Med D'Annunzijem In G čeri no m. Po ratifikaciji rusko - italijanske trgo. vinske pogodbe r Rimu je poslal D'An-nunzio čičerinu brzojav, v katerem ga spominja na to, da je on že povodom konference v Genovi predvideval sedanjo situacijo in poziva Cičorina, na) ga zopet obišče. Cičerin je odgovoril, da se no bo izognil hiši pesnika, ako g» usoda pripelje v Italijo. Istočasno vabi tudi on D'Annunzija, da ga poseti v Moskvi, da mu moro vrniti gostoljubje, ki ga je Cičerin vžival v Gardone. —. Tretji kabinet Theunis s« predstavi dne 18. marca bolgijski zbornici in senatu z daljšim programatičnim govorom. Kabinet je sestavljen sledeče: predsedstvo in financo Theunis, justico Masson, zunanje zadeve Hvmans, notranje Paul. let, poljedelstvo Ruzette, promet Nepisan, vojno Forthomine, gospodarstvo Vaa de Vyvere, industrijo Chotfen, kolonije Carton. Domače borze 11. marca: ZAGREB. Na ciektnom tržišču je bila danes nekoliko slabša tendenca. — Na deviznem tržišču jo bila tendenca od po-čelka do konca čvrsta. 03labljenje dinarja v Curihu na 7.12 so jo na našem tržišču močno občutilo. Ponudba je bila jako majhna, vendar Narodna niti danes ni ia-tervenirala. Notirale 60 devize: Amsterdam 2005 do 3025, Dunaj 0.1141 do 0.1161, Italija izplačilo 338.75 do 341.75, London izplačilo 347.8 do 350.8, Ne\v-York ček 80.9 do gl.9, Pariz 307.9 do 312.9, Praga 283.7 do 336.7, Švica 1398.5 do 1408.5; valute: dolar 80 do 0, aK 0.114 do 0, lir« 334.5 do 337.5; efekti: Banka za Primor-je 102 do 105, Trgobanka 51 do 52, Brod-ska 70.5 do 72, Eskomptna 165 do 106, Hipotekama 89 do 91, Jugoslavenska 140 do 142, Ljubljanska kreditna 235 do 236, Praštediona 1050 do 1057.5, Etno 130 do 133, Slavenska' 110 do 0, Srpska 150 do 155, Eksploatacija 156 do 160, Narodna šumska 120 do 122, Gutmann 1535 do 1575, Slavonija 156 do 160, Strojne 150 d- 0, Trbovljo 740 do 755, Union 0 do 1025, 7 odst. investicijsko 60 do 62. BEOGRAD. Čvrsta tendenca v vseh devizah razen na Italijo. Blaga malo. Narodna banka jo morala povsod intervenirati, posebno pa v devizah na New-York in London. Notirale so devize: Dunaj 0.115 do 0.1152, Budimpešta 0.10 do 0.11, Bukarešta 43.25 do 43.75, Ženeva 1894 do 1895, London 348 do 3-18.25, Milan 338 do 839, New-York 80.8 do 80.9, Pariz 305 do 810, Praga 284.75 do 235; efekti: 7 odst. investicijsko zaključek 56.5, Narodna banka 4600 do 4700. NOVOSADSKA BLAGOVNA B0BZA. Novi Sad, 12. marca. Pšenica: baška, 79 do 80 kg, 2 odst. 5 vagonov 882.5; sremska, 1 vagon 385. Ječmen: baški, 60 do 67 kg, 1 vagon 33.5. Oves: baški, franko Beograd, 32 vagonov 257.5. TnrSoioa! baška, 8 vagoni 250; dupliknt kasa, 11 vagonov 240 do 252; baška, Zenta, 4 vagoni 250 do 252.5. Fižol: pisani, 15 q 560; 80 q 700. Moka: «0», 7.5 vagona 528; 1 vagon 820; banatska c6>, 2 vagona 805. Tendenca nespremenjena. Darujte, da rešimo sokolski Tabor! f Ivan Kostrenčič V Kraljeviči na Jadranu jc te dni umrl bivši knjižničar na zagrebški univerzi ln dolgoletni tajnik »Hrvatske Matice« Ivan Kostrenčič. V razvoju »Hrvatske Matice* pomeni njegovo line izredno mnogo, kajti njegova delavnost, marljivost in nc-uirudljlvost jc bila, ki jc dvignila la književni zavod na stopnjo prave matice hrvatskega slovstvu. Kostrenčič, kateremu so več kot enkrat očitali konservativizcni, je bil obenem recenzent »Matičnih® rnkopisov. Bil nl posebno navdušen za tnadcrnlstične pokrete In je skrbel za to, da so »Matični« naročniki prejemali tako čtlvo, ki .le odgovarjalo njihovi tradiciji In duševnemu mirit. Vendar njegovega «starlnstva» ni jemali doslovno; v bistvu se jc namreč boril sanio proti Motenim uovotarijam. Kjer se je prepričal, da delajo mladi hrvatski pisatelji z žarom in zanosom, se ni upiral Ur jim je pomagal prodreti v javnost. PokoJojkove zasluge zn hrvatsko pro-sveto so ogromne. Brigal sc jo za rokopise, za tisk in izdajanje knjig, za pover-jeuikc in njihovo. razpečevanje publikacij ter upravljal finančna vprašanja »Hrvatske Matice«. Izdaja «Hrv. nar. pestiti» pri »Matici« je bila plod njegovega truda In prizadevanja. On ima tudi glavne zasluge za Matično publiko, katero je ust-iril z izdajo zbranih del pisatelja Avgusta Šcnoe. Po nastopu hrvatske moderne se je Kostrenčič odstranil iz »Matice«; novi duh mu nl prijal in se je rajši pred njim umaknil, da ne bu povzročal nepotrebne škode. Kostrenčič se je rodil I. 1874 v Cirk-vcniei, dočakal je torej 80 let. Po dovršenih študijah je dobil mesto v c. kr. dvorni knjižnici na Dunaju. Od tam je prišel na zagrebško vseučilišče; za lo službo ga je priporočil sam slavist Miklošič. Tudi kot univerzitetni bibliotekar je bil pokojnik marljiv in skrben. Bogata knjižnica zagrebškega vseučilišča je v glavnem njegovo delo. Kostrenčič je tudi sam pisal, a nI silil kot pisatelj nikjer v aspredje. Obdeloval je samo vprašanja Ii ožje domače zgodovine. Ivan Šubic m obrtni naraščal Ravno pred dvajsetimi leti, to jo leta 1903. jo slavil pokojni Ivan Šubic l:ot ttdzornik obrtno - nadaljevalnih šol Sol-ikemu odboru v Ljubljani predlog, naj v. ukinejo večorni tečaji -/a vaionce in uj so vpelje dnevni p.ui';. Svoj predlog je utemeljeval s tem, da so vajenci po RloJncvnem enajsturnem dolu ; »pol nota utrujeni in torej za pouk nedovzetni. Šolski odbor za obrtno - nadaljevalne lile v Ljubljani jo Subičov predlog spre-fl in predložil deželni vladi v odobre-ije. Vlada tega ni odobrila na pritožbo »ko mojstrske zadrugo in vsled tega ie je vršil še nadalje večerni pouk. Toda Šubic ni obupal. D"la! je daljo a uresničenje svojih idealov. Posrečilo M ran je uvesti še isto loto dnovni polk na obrtno - nadaljevalni Soli v Po-ttojni, ki je imela, mimogrede omenjeno, na ta način prva in edina v celi biv-!i Avstriji dnevni pouk za vajenr.o med lelavnim časom. Oli koncu leta se je pobralo, da je bil učni uspeh na tej šoli vsakem oziru izvrsten. Tako se jo nadaljevalo s poukom, v 'ostojni podnevu, v Ljubljani in v dru-ih krajih pa zvečer. Le v nedeljah bo t vršil pouk pov3odi v dopoldanskih irah. Se:,t lot pozneje, lota 1909. pa je Ivan iu!>Ic ponovno zahteval, da se uvede udi v Ljijbljaui dnovni pouk za vajen-vjeli strok. Pri tem so je skliceval a uspeho na obrtno - nadaljevalni šoli Postojni. V njegovem načrtu je bilo, aj se pouk deli na razno panogo po troliah. Ko je potekel čas -/a otvoritev šolo jeseni leta 1909. jo mestna občina odobrila njegov načrt, kljub temu, da do-žolna vlada kot vrhovna oblast do tedaj nl rešila predloga. Šola so je začela. Prvi četrick, dno 7. oktobra, jo bil obisk vajoneov prav dober, manjkalo jih jo samo 8 odst. Prihodnji četrtek pa jih jo izostalo žo nad polovico in to vsled tega, ker ne jo uprizorila agitacija proti dnevnemu pouku in se »klicali protestni shodi. Mnogo mojstrov in celo ljubljanske tovarno so zadržale vajenec doma in jim prepovedovale obisk šole. Delodajalci so namreč zvedeli, da Subičov piodlog od višje oblasti šo ni potrjen in da se nahaja pri delavskem ministrstvu na Dunaju. Ker jo stvar postajala vedno liolj in bolj kočljiva, so Subicit priskočili na pomoč tudi delavci ter drugi, ki so spoznali eelikopotoznost in korist njegovega predloga za bodočnost mladine. Zasluga gro tudi sedanjemu dunajskemu županu Seitzu, bivšemu ljudskemu učitelju, da jo bil Subičov predlog in načrt odobren in podpisan. Preko zaprek od vseli strani je dosegel Ivan Šubic s svojo vztrajnostjo in ljubeznijo do obrtniškega naraSčaja to, za kar mu bodo poznejši obrtniški sloji h ,-aležni. Plava njegovemu spominu! Delo Ju^osh Matice v Mariboru Maribor, 11. marca. Včeraj zvečer so jo vršil v restavraciji Narodnega doma občni zbor podružnice Jugoslov. Matice v Mariboru, ki so jo moral začeti vsled prepičlo navzočnosti članov fcele po onournem čakanju — v začetku so se vršili občni Jug. Matice v veliki dvorani Narodnega doma. Četudi je zanimanje širše javnosti za Matico žal padlo, jo po poročilu predsednika prof. Ribarita dosegla podružnica, v minulem lotu vendar zolo lep materielen uspeh — saj jo poslala centrali v Ljubljani (.krog 40.000 Din. Od Matično tombolo jo bilo v Mariboru prodanih ona sedmina vseh tablic. Lep uspeh jo dosegel tudi ltapallski teden, ki jc prinesel v blagajno 12.000 Din. K velikemu gmotnemu uspehu jo pripomogla predvsem šolska mladina, ki jo sijajno pro-vedla >~se nabiralno akcije. Tajnik, učitelj Faganoli je mod dragim poročal, da ima podružnica 1230 članov, od katerih pa plačuje sedaj zaradi slabega gmotnega položaja mod uradništvom lo 748 članarino. O prometu v blagajni je poročal g. Julčo Novak, nakar jo predlagal dr. Volčič odboru soglasno sprejeti ab-solutorij. Pri volitvah je bil izvoljen predsednikom podružnice zopet prof. Ribarič, za podpredsednico ga. Ivanka dr. Lipoldo-va, tajnikom učitelj Faganeli, blagajnikom Julče Novak, v ostali odbor pa gg.: učitelja Gorup in Begovič, dr. Fr. Ito-vačič, dr. škapin, prof. Kotnik, dr. Pivko, mons. dr. Medved, ravn. dr. Jerov-šek, postajenačelnik Mohorko, prota Trbojevič, uradnik Kompara, gdč. Lj. Poljančova, urednik Spindler, prof. Mrav-Ijak, uradnik Kralj, brivec Fr. Novak, učitelj Hugoritli, namestniki: Ašnar, Le-rard, Zavodnik. Kot delegati za pokrajinski zl>or so bili izvoljeni vsi odborniki in šo gg.: dr. lioStjančič, dr. Lipold, ravn. Krašovec, dr. Reisman, in postajenačelnik Stotin. Pri slučajnostih jo dr. Reisman želel, da posneti podružnica v bodočo več pozornosti idejno - propagandnemu delu na deželi, ki so mora končno tudi pritegniti k narodnemu žrtvovanju. Razen učiteljev naj bi prevzela poverjeniStvo za nabiranje članov mod preprostim ljudstvom še duhovščina. Inteligenca po mestih in trgih ne zmoro sama ogromnih narodnih davko?. Pa tudi idejno treba kmečko ljudstvo pridobiti za, ^ežnjo naše Malice. S tega vidika je neutemeljen predsednikov nastop proti »Jadran.-ki Straži«. Nadalje morajo sodelovati oblast ni organi, kakor so to delali tudi pod Avstrijo za Rdeči križ in slično putrio-tične organizacijo. Govornik jo grajal pomanjkanje iniciativnega duha v predsedstvu podružnice, ki je imela >• celem letu komaj 5 odborovih tej; posledica jo bila zraliljanjo stikov s člani in upadek zanimanja za Malico, ki je šo imela vo-činoma zaprto pisarno. Navzoči so izvajanja odobravali. Po kratkih pojasnilih preds. Ribariča in g. Mohorka je bila na I predlog dr. Šlapina izvoljena deputacija (mons. dr. Medved, prof. Itibarič, go. dr. ILipoldova iu Maistroma), ki bo prosila škofa dr. Karllna, da povabi duhovščino j k sodelovanju v Matici. selo novico, da jo v pivom nadstropju žo ujet, oče Štrbunk pa je tudi vzhičono odgovarjal, da drži -pouiin* za ušesa. Od torkovo noči jo v hiši št. 43 zopet mir. Strah in spomin Ljuiiljuiuft 12. marca. V Ljubljani zopet strašil V hiši St. 48 neke ulice. To se pravi, strašilo je, kajti včeraj ob 3. zjutraj so bili strahovi že »zagovorjenb in spravljeni nazaj v hladni grob. Dogajala pa so je stvar takole: Okrog 2. do 3. ponoči so stranko redno čule po podstrešnih stopnicah čudno škripanje, ki se je slišalo, kakor je dejala mati CokaČka, kakor da bi mrlič stopal iz rakve. Spodnj na oknu očeta štrbunka pa je sleherno noč nekaj potrkavalo in zunaj so se slišali pritajeni vzdihi. Vse to se jo ponavljalo že skoraj ves teden. Prestrašena mamica jo obvestila o čudnih dogodkih pod streho očeta Štrbunka, ta pa ji jo zaupal lastne težave in temne slutnje. Ona je menila, da je hiša polna strahov, on.pa ji je ves potrt razodel, da znači trkanje cspomin^. O strahu in spominu je kmalu vedela vsa hiša. Ni bilo skoro noči, da ne bi oče Štrbunk imel trkanja na kuhinjsko okenc,!. Redno jo poklical svojo hčerko Zofko, ki pa je imela neznansko trdno spanje in se ni nikdar oglasila. Njega pa je v tej gluhi tišini zazeblo do kosti in smuknil je raje z glavo pod odejo. V kotu hodnika nad njegovim stanovanjem pa so se skoro vsako noč nastavljalo stranke in trepetajočih src pričakovale početka škripanja in stokanja v podstrešju. Nikdo pa si ni upal blizu. V torek ob 3. ponoči pn sta bila strah in spomin nenadoma ujeta. Mati Coknčka jc ravno vsa preplašena odpirala vrata stanovanja in potiskala pred seboj svojega možička Cokača, ki Ji« prejšnji dan dobro zaslužil z žaganjem drv in si na ta račun privoščil tudi merico več, tako da mu jc ostalo še precejšen kos umetne korajže. Oče Cokač je nekaj pomomljal o teh preklicanih duhovih, vendar je stopil pogumno naprej v temo pod stopnjice. V tem trenutku pa ga je nekaj prav narahlo poščegetalo po obrazu in ves pogum mu je upadel. Za-vpil je in se sesedel. Poščegetalo pa ga jo samo kurje perje, ki je priplosalo z vrha na njegovo brado. Obupno je zavpila tudi I mati Cokačka, najhuje pa so je drl sinili sam v osebi stare Kopiške, ki se je v tem hipu prekucnila iz stopnjic na tla pred osuplega Cokača, s culico kokošjega puha, ki ga je ponoči odnašala iz gospedinjine zaloge pod streho. Prižgale so se luči in prisotni bi kmalu pričeli zopet verjeti v strahove, če ne bi gledal iz glave, potreseno s kurjim perjem, dobroznani nos z bradavico, last tatinsko Kopiške. Vpitjo v prvem nadstropju pa jo spravilo pokonci tudi očeta štrbunka. Sprva je mislil, da stoji že pred sodbo božjo, potem pa jo skočil iz postelje in ker so mu Zofka zopet ni oglasila, je hitel v kuhinjo. Tamkaj pa se je povrnil zopet čisto nazaj na ta svet. En skok od praga do okna in že je držal z eno roko laso svoje Zofke (ki ima tako drdo% spanje), z drugo pa za ušesa sosedovega Pavleta. : Par sekund nato Je priletela vpil na vrata | njegovega stanovanja mati CokaČka z vo- PROSLAVE BRANKA RADIČEVIČA Srbska književna zadruga in Matica I Srpska sta izdelali program za prvi del ; svečanosti oh stoletnici Brankovega roj-j stva. Na dan pesnikovega rojstva, iS. marca, sc odkrije na Brankovi rojstni lii.ši v Brrdu spominska plošča. Zvečer istega dne se bo vršila slavnostna akademija, na kateri nastopijo srbska in hrvatska pevska društva. Akademijo otvo-ri predsednik novosadske Matice Srpskc R. Vrliovac. Slavnostni govor o pesniku bo imel prolcsor brodske gimnazije Mar-tinlč. V ostalih krajih naše države se hri praznovala Brankova proslava po direktivah prosvetnega ministra, ki jc odredil, da sc mor« vršiti na vseh srednjih in njim enakih šolali predavanje o Radi-čeviču. Šc večje slavnosti nego v Brodu sc bodo pozneje vršile v Srcmsklli Kar-lovcih, Brankovem d„.išcvnem inestu. 7.a čas teli slavnosti izide ludi kritična Izdaja I Brankovih pesmi, katero ureja prof. Pavle Popovie, ki piše tudi izčrpno študijo o Branku. Kakor jeklo bi mo?alo biti zdravje, pa jc za niči — Zakaj? — Ker v hrani manjka ,.Juhara"! Dopisi RADOVLJICA. Sokolsko gledališčo v Radovljici uprizori prihodnjo nedeljo, 10. marca ob 20. uri kmečko žaloigro »Uzit-karji«, ki nam kažo življenje starih ljudi, ko oddajo svojo posestvo nasledniku. V igri vidimo tudi državnega uiit-karja, uradnika, ki gro v pokoj. .Spretno jo v zadnjem dejanju izjedeno žcui-tovanjo, ki ga ne moti niti smrt stare užitkarico. IZ KOSTANJEVICE. V najiopši mo-fki dobi jc dno t. marca umrl naš rojak g. Miroslav Wuruor, postajenačelnik v Gospiču. V domačo hišo po jc prc-l pol letom povrnil težko bolan. Upal jo na pomladno solnce, da mu povrno zdrav jo, da šo čil in krepak izleti i»o naših hribih, vinorodnih goricah in smojočih se dobravah. Čakal jo na dili vigrodi, žgolenjo slavca in velikonočno pirhe. Ni I jih dočakal. Skrajno izmučen od zavr.it-!ne bolezni, jo brez sovražnika, ljubljen .od vseh, kl so ga poznali, nastopil nepovratno pot. Pokojnik jo hil prestopil ■ svoj čas v pravoslavno cerkev in so ! morali za to njegovi sorodniki za pogreb poklicati pravoslavnega duhovnika iz j Ljubljane. To pa ni bilo všeč domačemu župniku, ki j«; odklonil cerkvene svočni-! ko in zvonenjo. Vse drugačo jo postopal ! prota, Jankovič iz Ljubljane. Ob odprtem grobu je med cerkvenim obredom govo-i ril globoko zamišljeno slovo od pokojni-; ka, poudarjajoč, da ni razlike med nami in da smo vsi otroci enega Boga in i naj si smo različnih ver in naziranj. Isti j Bog ljubi nas, svoje otroke vso 7. enako 'ljubeznijo in želi, da bi tudi mi bili med ■seboj drug drugim bratje in sestre. Co bi bilo temu tako, bi živeli lepo in idealno življenje. Bog nam je na zemlji vso lepo pripravil ali mi si drug drugemu grenimo življenje, si netimo med teboj prepir in sovraštvo. Pozival ie navzoče, naj se učo ob odprtem grobu, kako ni-čevo jc naše kratko življenje in naj go-jo bratstvo in ljubezen med seboj, dokler so ne spasimo v ICristu in pridemo v našo pravo domovino. V grobu ležečemu Miroslavu jo zaklicali »Slava Tvojemu spominu in večni mir Tvoji duši,. Nobeno oko ni bilo suho in stari kmečki liudjo so izjavljali, da še nikoli niso videli tako lepega pogreba. Ljudstvo je videlo razliko med naziranjem nafe in pravoslavne duhovščine. Tu ozkosrčnost in zdražbarstvo, tara popustljivost in ljubezen. Pogrebni sprevod jo bil časten; ljudje iz vseli krogov so se ga udeležili. Predvsem Kostanjovčani, pa tudi mnogo kraetskoga ljudstva jo spremljalo pokojnika na božjo njivo. Mestna gasilska godlia jo v sprevodu igrala žalne koračnice, pevci pa so pred hišo žalosti in na groblju zapeli v slovo domačemu fantu. — Skoraj istočasno so jo od nas Kusta-njevčanov poslavljal linš živi prijatelj g. kaplan Janez Jon k o, odhajajoč na službovanje na Hrvatsko. Ta častna izjema mod slovenskim svečeništvom nl mogel ostati v Sloveniji. Toga dobroga, odkritega, iu priljubljenega duhovnika po klerikalni zavlstnlki toliko časa de-nuncirali pri škofu, da jo mirni in po-šleni fant bil prhnoran prositi za premestitev. Ker za poštenega duhovnika v Slov c-niji i.i mesta, je šel kot žrtev iu-iripr m<0 vsesokolskeni zletu v Pra-1-i. let i. 1920. Poklonili smo sp najprej predsedniku Mn-saryku, pri kateri priliki nam je podal predavatelj kratek življenjepis enih največjih mož svetovno vojne. Peljal nas je petem pn v ej. Ccški in Slovaški !er nam razkril njeno naravno lepofo in vplete! vmes zanimivo kulturno in zgodovinske črtice. Koncom nam je predočil sokolski zlet v raznih skupinah in nastopih ter vse prekrasne češke in slovaške narodno no?o. Dodal nam je še sliko iz obleganega Ver-duna in nam osvežil spomin ua vse grozoto svetovno vojno. Občinstvo j« ponovno izražalo svojo zahvalo predavatelju. Naj še omenimo, da so sliko last češke države, ki je dala po svojem konzulu v Ljubljani nliko na razpolago. KKSKO. Na pustno veselico dno t. marca jo v hotelu Grogorič pozabil n'.-ki tuj' ■ svojo suknjo. Dobi jo pri tamkajšnji natakarici. VINICA PRI ČRNOMLJU. Pred kratkim smo čltall v »Jutru«, da je v Dolenji Branici na Goriškem zvastla nekemu pn-scstnlku trta v šestih mesecih 4.8 m visoko. Pri nas pa jo zaznamovati še bolj nenavaden podoben pojnv v naravi, posestniku Rudolfu Miktiliču na Vinici jo z ras tla namreč trta 7.H m. VRANSKO. Tukajšnji okrožni odbor Društva rdečega križa priredi v mesecu nuircu v občinski hiši tri predavanji, ki so vrše v solioto 15., (o tuberkulozi), 22., (o spolnih boleznih; samo za moške) in 29. marca (isio za ženske). Začelek vsakokrat ob 20. uri. Vstopnina prosta; hvaležno pa so sprejemajo darila za Rde či križ. PONIKVA. Za zadnjo gledališko predstavo ima vsekakor največje zaslugo naš gospod učitelj, ki jc 7. neverjetno vztrajnostjo in vestnostjo priredil odor, na katerega smo lahko ponosni. Priknp-Ijiva preprostost mu jo bila motoda, za. kar smo mu hvaležni. Obenem jo neumor no pripravljal mladino, da ju bila v vsj-kem oziru dorasla vlogam. Znatna zasluga gre tudi g. organistu, ki je pevce priučil mične pesmico, za kar jo pr«j"I od publiko zasluženo pohvalo. Udejstvu-val so jo tudi v igri in nam kot rojen komik nad vre srečno predstavljal »kunšt nega. vedeža«. Hvaležno občinstvo so ? prvi vrati zahvaljuje g. učitelju, istotako tudi g. organistu in mladini za izto-lno posrečeno prireditev. Samoobsobl so razume, da so tudi tamburaši odlično sodelovali. Prosimo vse, da nas kmalu zopet povedejo v svoj krog. Gledališki repertoarji Ljubljanska drama: ■etrtek, 13.: »Ašantka«. E. 'etek, 14.: »Kamela skozi uho šivanke«. A. ubota, 15.: »Otliello«. D. ledcija, 16. ob 15.: »Mogočni prstan«. Znižane cene. Ob 20.: »Kamela skozi uho šivanke«. Izv. 'ondeljelt, 17.; »Ašantka«. F. Ljubljanska opera, -elrtck, 13.: Zaprto. (Generalna vaja), etek, 14.: »Poljub«. F. °hota, 15.: «Mari6ri-Lescaut«. Premiiera. 'edelja, 16.: »Manon Lescaut«. Izv. vndcljck, 17.: Zaprto. Mariborsko gledališče. 'Sttlck, 13.; «2X2 = 5r. B. V lej nov: predeljavi se ja delo uprizorilo prvikrat na dunajski državni operi v lanski sezoni. Opera je dosegla tako velik uspeh, da je bila po trikrat tedensko na repertoarju. Sobotno premijero dirigira in režlra ravnatelj g. Rukavlna. Glavne vloge r,o v rokah g. Zikove ter gg. Šimenca, Cvejiča in Zupana. Predstava so vrši nn red C in ne, kakor jo bilo prvotpo Jav-l;eno, za izven. Album slov, napevov Uredil Franc Gerbič, za vijolino in klavir priredil F. Korun, založil L. Schwcnt-ner v Ljubljani. I. zvezek, cena 40 Din. Lični zvezek vsebujo uf) narodnih in ponarodelih pesmic v priredbi za vijolino in klavir. Izdsja je gotovp v pryi vrsti namenjena mladini, ki ji bodo vsa pesmice brez dvoma všeč in pristopne posebno po svoji tehnični plati, ki ne zahteva popolne izobrazbe, temveč se zadovoljuje s prvo lego ua vijolino in primerno stopnjo klavirske izobraženosti. Izbera pesmic je posrečena; ne pa tako notacija in priredba sama. Nekatere pesmi, kakor n. pr. številka 35, so popolnoma napnuio lu v nepravem taktovem načinu napisane, drugim jo pridojana bodisi neprimerna spremljava (št. 421), ali pa neroden vodll-lii glu6 (ol. 211). Muogo jo v albumu koli- trapunkličnlh in harmoničnih napak, kar seveda tudi ne spada v poučen zvezek. V tekstu sem razen tiskovnih pogrešk našel ludi dosti hib, ki dokazujejo, da prireditelj ni razumel smisla besedi in ga torej tudi pokvarjenega in nerazumljivega sprejel v zbirko (Št. 6, 17, 39 itd.). Pri mnogih pesmicah je prireditelj izpustil — mogoče namenoma, ampak neupravičeno — važne in bistvene napeve ter jih nadomestil s prosto, pa ne lepše iznajdonimi. Ako bi si vzel trud, da se pri prihodnjem zvezku ogne takih kardi-nalnik napak in ga veslnejšo pripravi, bo zbirka učeči se mladini v pouk io zabavo ter se bo gotovo kmalu uveljavila v šoli iu domu. Vrsto 8me'anovih prireditev v Ljub-Ijnni zaključi III. simfonični koncurt Mu-ziko dravske divizijske oblasti pod vodstvom ka polnilca dr. Cerina ln se vrši v ponedeljek 17. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani hotela Union. Sodelujejo go-npodična Zikovo, g. Balatka in g. Cvejič. Spored; 1.) Smetana: a) Libuša, b) V,'a-lcnšlajnov tabor (orkester), c) Večerne pesmi, poje gdč. Zlkova, d) Nagovor kralja Vladlslava iz opere dlolibor-., poje g. Cvejič. Oba spremlja na klavirju ka-pelnilc Balatka. II. del: Milenko Pnuno-vič: Jugoslavenska simfonija. — Vstopnico v Matični knjigami. Pevski abor Glasbeno Matice ii Maribora koncerlira v ponedeljek, dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer v Ljubljani iu izvaja pod vodstvom svojega dirigenta. ravnatelja g. Topiča celo vrsto moških in, ženskih zborov. Zbor, ki šteje preko SO članic in članov, je prvovrsten ter se adli-kuje po izvrstnem pevskem malerijalu. Koncert se vrši v Unionski dvorani in so | vstopnice v predprodaji v Matični kuji-, garui od pellca dalje. Nedeljska matineja dvlulia Primorka v Ljubljani. V nedeljo ob 11. uri dopoldne so vrši v dvorani Filharmonije na Kongresnem trgu glasbeno-recitacijsltn nialinoja, nu kateri naslopl cela vrsta na-' Sih prvovrstnih umetnikov: ga. Thierry-Kavčnikova, g. Betielo, ga. Marija Vera, I gg. Lipah. Sest iu Kogoj. Spored obsega sledeče točke: Mozart: Dou Juan, Rimsltij-Korzakov: Carska nevesla (pojo gospod Bolteto); Victor Hugo: Beseda (recitira ga. Marija Vera); dr. Ivan Robida: Balada o gospodu Jošlu (recitira g. Lipah, na klavirju improvizira g. Kogoj); Abajcu-niov: Osel (recitira g. šest); Odmor: Meudolssobn: Allegro appassionnlo iz vi-jolinskega koncertn F-moI (Igra gdč. Vida Jarnjeva); Pelar Konjovii': Pod pendžeri; Marij Kogoj: Istrski motiv; Anton Laio-vic: Norčava jesenska pesem (poje gospa Thierry-Kavčnikova). Pevce spremljajo na klavirju gg. Jeraj, Kumar in Neffat. G. Šimenc ne sodeluje, ker poje v soboto zvečer pri premijeri v opori, naslednji dan pa pri renrizi drame v Beo-grailu. Zagrebški dramski ansambel je odpotoval v Beograd, kjer jc 11. t. m. z.i-počel svoje večdnevno gostovanje z Gun-duličevo <;Dubravko>. Z osobjem jo odpo-lovaln tudi uprava zagrebškega gledališča gg. Benešič, Gavella iu Konjovič. Beograjčani so Zagrobčune pričakovali na kolodvoru ter so goslo prisrčno sproj«M. Zadnja predstava članov zagrebško dramo ■ v Beogradu bo lo. t. m. Gostovanje ima , značaj službene reprezenlacijo umelnosti zagrebškega gledališča. — Beon-ajska drama vrne Zagrebu poset proti koncu tekočega meseca. Jubilej zagrebškega pevca. Član zagrebškega opernega ansambla g. Tošo Le-sifi praznuje 29. t. m. 6tiride8eUetuiot> Ivo- Jutri« v p©l@k iažne naž Tžgroni zobje Domače vesti TISKARSKI ŠKRAT IN MALI MORIC Tiskovnih pomot je, kakor znano, kriv Tiskarski ftkral, tiskanih zmot pa, kakor smo rekli, mali Moric. Zadnjo dni sta oba v nekakem kompromisu in sta ga z združeno močjo parkrat 2o temeljito polomila. Na pilco sta vzela predvsem gosp. Deržiča in mu v «Novi Pravdi* obrnila vso narobe. Do gosp. Deržiča gojita sploh posebne simpatijo, ker sta mu doslej masakrirala ne le večino njegovih člankov, kar jih je i/.-žlo v novinskih predalih, temveč tudi njegove govorance, kar je vsekakor Skrntarski rekord . . . Naj se gosp. Deržič potolaži. Tiskarski š-.krat in mali Morio se — morda po eneeesarski protekeiji? — lopo udo-mačujeta tudi pri »Narod. Dnevniku*. Ne preobračata mu le imen in izvirnih informacij o verifikacijski kompetencl gospoda Pašiča. temveč mu tudi uvodnike urejata tako, da so v celoti ena sama tiskovna pomota. Skoro jo podoba, da Tiskarski škrat ln mali Moric gojita ambicije političnega voditelja, v konzorciju seveda. Radi konvencijonalne kolegijalnosti pa so včasi oglasita tudi pri »Jutru*. Oni dan sta nam iz gospoda Magovčevičeva napravila »gospoda Magarčeviča*. To ime se je gospodom okrog »Nar. Dnevnika«, menda radi žlahte, tako dopad-lo. da so Se danes »foiiš*. Končno j" včerajšnje »Jutro* zgrešilo ime sedanjega papeža, ki so baje no piše za »Benedikta tegaintega*, temveč za »Pija št. 11.» To se je zgodilo enostavno zato, ker je naš Andrej pozabil novega papeža vtakniti v redakcijski register, kar pa ni nič hudega, ker ceT-kev sama navaja, da je bilo doslej 258 Petrovih namestnikov, četudi jih je v resnici bilo 2 jantnostjo in ljubeznivostjo stekel obče «o razvoju budžetnega pravan se vrši v simpatije. Priučil sc je izvrstno našemu 1 soboto, dne 15. marca v zbornični dvo« jeziku in pri vsaki priliki jc pokazal za« | rnni univerze. Pričetek točno ob pol pc« nimanje in razumevanje za našo stvari. | tih popoldne. u— Umrli v Ljubljani. Včeraj so bili javljajo iz Beograda, je na predlog mini- hod otvarja pravo vrze! v našem dru- , prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Fran« stra za soeijalno politiko odobril mini- žabnem življenju. Najboljše želje šte« ; fiSka Lavrin, posestnikov« žena, 52 let. strski Bvct kredit v znesku 17,500.000 di- vilnih ljubljanskih prijateljev in spošto« . _ Ivan Suhic. vladni svetnik in ravnatelj narjev v svrho izplačila invalidskih pod- vateljev spremljajo g. generalnega kon« srednje tehniške šole, 68 let. — Jožef por in draginjskib doklad za dobo od zula in njegovo gospo na novo častno Janžckovič, košar, 27 let. — Cretnik Iv., 1. julija 1923. do konca marca 1924. Z,mcsto- , j rejenka, 0 mesecev, izplačilom se prične takoj. I u~ Obrtne nadaljevalne šole v Ljub« | u_ m. glavna skupščin« Mestnega • Redukcijo državnih nameščencev se 'J001- Ker le ministrstvo za trgovino in Udruženja Ferijalnega Saveza LJubljana ne. laljujejo. Kakor poročajo iz Beograda, j industrijo dovolilo za obrtne nadaljeval« so pri policijski straži v Sloveniji redu-jnc šole v Ljubljani primerno državno cirani v Mariboru: policijski pristavi' subvencijo ter jc tudi ljubljanski občin« Pmn« finiin Iv«., s»ntM .Tnsin Sphwei. ski svet dovolil Šolskemu odboru večji znesek za vzdrževanje teb šol, se dosc« danje pobiranje šolnine s 1. aprilom t. 1. ukine. Tako bo poslej tudi na teh šolah pouk za vajence in vajenkc brezplačen, u— Shod vajencev in vajenk. Snoči sc Franc Gulin, Ivan Seuica, Josip Schwei ger in Fran Vidic, oficijal Ivan Karara ter policijski agenti Fran Bizjak, Angel Cinotti, Valentin Grobler, Kudolf Kovačič, Venceslav Ščuka, Ljudcvit Vovk, Anton fitohelj, Josip Cotič, Vinko Goršič iu Miha Jug, v Celju pa: pristav Josip Slrm-šek ter agenta Karel Ljubič in Alojzij ši-rol — vsi s pokojnino, z dvomesečno plačo kot odpravnino pa policijski komisar dr. Vojteh Strnad v Murski Soboti. Pri se bo vršila v nedeljo, 16. t. m. ob 10. uri na realki. Udeležba strogo obvezna za vse članstvo. u— Stavbena dela. Mestni magistrat jc izdal dovolila za naslednja stavbena dela: Francu Zornadi za gradnjo visoko pritlične hiše ob Ilirski ulici in Pavli Plctcrski za visokopritlično hišo ob Ko« rytkovi ulici — obema pod pogojem, da Kino „Ideal<* predvaja od četrtka 13. do vštevšl nedelje 16. t m. veliko nordijsko senzacijo Pretresljiva drama v 6. dejanjih, r glarn! vlogi Einar Hansson. Krasni posnetki nor. diiskib pokrajin, velikanske črede sovernik jelenov in pretresljiva VBebina tega filtru naravnost očarajo vsakega gledalca.. Ta film je bil ua svetovni filmski razstavi ooliko-van r. zlato kolajno_ je vršil v Mestnem domu shod vajencev . bodo hiše zgrajene tako, da jih bo mo« in vajenk, ki ga je sklical neki vajeniški ! goče dvigniti kasneje za eno nadstropje; odbor, seveda pod prikritim okriljem komunistično stranke, kar sc jc takoj pokazalo. »Govorniki«, ki so jim komu« politični oblasti sta reducirana kanclist mstičm voditelji spisali govore, so pro« Ivan Hvale v Ljubljani ln kanclist Ivan slavljah delovanje dr. Lcmeža in Maku. Crevnja v Konjicah. | ca v °bcinskem fetu'.£es.fla s,° 'f ko' Kulturna manifestacija za narodne mun.stl pravi zastopnim n„hov,h stanov edinstvo r beograjskem gledališču. V to- »k.h mteresov. Zahteval, so med dru« rek zvečer so prvič po prevratu igrali v scstu™ dclttv,n!k' šolskl f°uk. n\ed n„____________„i,x,.i 7,. _„,...• ,„. „___j delavnim časom, 14 dnevni plačani do« Beogradu zagrebški igralci, ki so predstavljali Guudtiličevo »Dubravko». Gleda- pust letno in da naj mojstri, država in liščo jc bilo nabito polno iu je občinstvo ^t^M^ po"ovno manifestiralo za kulturni sporazum s hrvatskim narodom. Goste je pozdravil imenom beograjskih igralcev igralec Dobrinovič in jim podaril krasen venec s tremi zastavami, zahvalil pa so uiu jo imeuom Zagreba igralec Vojničič. — Predstavi so prisostvovali tudi člani vlade, med njimi minister prosvete, Miša Tri-fuuovič. Včeraj zvečer so igrali Zagrebčani Kosorjev ePožar strastb in sta prisostvovala predstavi tudi kralj Aleksander ln kraljica Marija, ki sta bila predmet viharnih ovacij in so se pri tej priliki zopet ponovile veličastno manifestacijo za Hrvate. ;ega oder6kega udejstvovanja. Ob tej pri liki bo pel naslovno vlogo v Donizettljevi operi cDon Pasquale». Dodatek k Smolanori proslavi t Zagrebu. Cikel simloničnih pesmi i ♦ Smrt soproge bivšega nadvojvode. V bolnici Schreibernau v Nemčiji jo v največji bedi umrla soproga bivšega nadvojvodo Leopolda Ferdinanda. Pokojnica je bila naša rojakjpja, rojena baronica Ada- KINO LJUBLJANSKI DVOR V čEtrfeft 13., peteli H. in soboto IS. marca Krnaeu film t snegu in ledu I Prakala film „Lnvlna" Snežni rai Elegantna drama v 6 dejanjih, po romanu Rudolfa Btratza, T glavni vlogi Bruno Kastuer. Predstave ob 3«, 7,3«, '/«8* la ®« Iz Maribora a— K brezposelnosti v Mariboru. Ma« riborsko sodišče je včeraj vtaknilo v za« pore nekega Karla Fresla iz Dunajskega Novegamesta, že kaznovanega radi go« ljufije, ker jc nosil prepovedano orožje. Zanimivo pri stvari pa je to, da policija takih sumljivih elementov ne izžene iz mesta, čeprav je v Mariboru več tisoč brezposelnih delavccv naših državljanov. a— Preiskava radi ponarejenih kole« kov v Mariboru sc z vso strogostjo na« daljuje. Vsak dan je zaprtih več vi ter eekundariju g. dr. Vrhoven. Janez Relch, nadučitelj v p. Strniš&s — Ptuj. Podpisani radevoljo potrjujem, da sem bil dne 17. februarja 1924. ob 1. uri po- noči pri gospej Josipini Dobelšek tet sem vsled bolezni prosil za Brilo kavo, pač pa bom vsakogar, kdor bo trosil kakšne druge govorice, takoj tožil. S tem je zadoščeno tudi gospodu Francu Dobelšeku. Josip Blatnik nadpaznlk pri drž. premogovniku v Velenju. ¥remensko Ljubljana 12 marca 1924. LJubljana 806 nnd moriem Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter 7. 766 9 —43 jug vzhod 14. 7708 3-0 21. 776*7 0-8 ser. zap. 7. 770-9 10 eev. vzh 7. 772-1 -1-0 jug. zap 7. 772 6 1-0 ser. zp 7. 7729 -30 brezvetra Ljubljana , Ljubljana , Ljubljana . Zagreb . . Beograd Dunaj . . 1'raga . lnomost V Ljubljani barometer višji temper. nizka Dunajsko vremensko poročilo. V Avstriji je bilo nebo večinoma jasno. Temperatura se je v Inomostu dvignila na + 7 stopinj, v Gradcu pa na +5. Le na severozapadu Avstrijo jo bilo spro-jMOlŠnii. večinoma, mimo Vi-e.me. I?ad- Oblačno 0-10 megla jasno oblačno pol obl. sneg oblačno 0.1 jasno Solnce vzhaja ob 6'17, zahaja ob 18.(8 lo j« tudi nekaj snega. Zapadna Evropa in Anglija imata toplo in jasno vreme. V Londonu je bilo -f 16 stopinj. Napoved za četrtek: Jasno, zjutraj mrzlo, severni jetrovi, |'ad»viue mm Varuhi morale BudimpoSta nc more biti brez senzacij. Najnovejša ie še nekoliko smešna, gotovo pa značilna za razne vrste moralnih ogorčencev. [z zapora je popihal gospod Slmandyi Janos, ki Je bil v preiskavi radi raznih obljubljenih zakonov In sllčnih goljufij. Po svojem pobegu se je preživljal s tem, da ie v javnih kopališčih opazoval, ali so odhajajoči parčki zakonski ali ne. Zmotil se je le redkokdaj. Parčke je zasledoval, in ko sta se gospod in dama poslovila, je skočil za njo, se jej predstavil kot detektiv takozvane uravnostne policije, Jo pozval na odgovor In izsilil cd nje primeren znesek. Okrog 30 ženskam je na ta način .iztisnil« več milijonov kron. Tri ženske so cclo pozneje iz strahu pred tem vedežem posegle po — samomoru! Končno Je pa Simandyl naletel na omoženo, ki Je iz kopališča prišla z lastnim zakonskim možetn. Ta abnormalna Madžarka je lopova izročila zopet policiji, kjer bo ostal do prihodnjega bega. Madžarska ie dežela katollško-plemi-ške diktature ln rodbina Habsburg v njej legitimna. Iz radosti nad legltimnostio Je tam dovoljeno marsikaj illcgitimncga, tudi takšne špekulacije. Siccr pa srečna Madžarlja, kl ima javna nravnostna kopališča ln nravnostna policijo! Ze ta kombinacija ic tlp-top! Tragičen konec angleškega milijonarja Nedavno se Jc ustrelil sir John Slc\vard angleški »kralj whiskija». Stcward je bil lastnik največjih angleških tvornic za alkohol ter Je bil na glasu kot najboljši Izdelovatelj glasovltega angleškega žganja, škotskega whlskija, opojne pijače, ki je znana po vsem svetu. Steward je podedoval po svojem očetu caromno premoženje, s katerim pa ni prav nič razumno gospodaril. Njegova slabost je bila v tem, da je zbiral okolu sebe na tisoče privržcnccv, ki so sc napajali z njegovim žganjem. Sam je stanoval v sijajno opremljenem dvorcu. Pravijo, da ni nikoli prestopil domačega prana če nI Imel v žepu vsaj 3000 funtov (okrog 1 milijona dinarjev). Pred časom si je pridobil od angleškega kralja ple-menltaškl naslov, za katerega ie plačal ckoli 30 milijonov dinarjev. Kakor ie bil v vseh svojih poslih zelo površen, tako se je po prepovedi alkohola v Zedinjenih državah tudi brez premisleka vrgel na tihotapljenje whtsklia v Ameriko. To pa jc bil njegov ruin. Ame viški prekupčevalci z žganjem so namreč Stewarda osleparlli za ogromne vsote, katerih upnik ni mogel dobiti nazaj, ker ni mogel naperiti tožbe proti nikomur, kajti ameriški zakon ne priznava nobene trgovine z alkoholom. Ta kupčija je tvor-ničarja tako potrla, da si je vzel življenje. Poleg neštetih privržencev, ki so se sa držali fadl njegovega ogromnega premoženja, katerega lo lahkoumno razsipal, ie Steward ostavll tudi mnogo dolgov, katerih pa seveda ne bodo poplačali dobri prijatelji, kl so se mu prilizovali samo, dokler so pili na njegov račun. Nepokrite terjatve po Stevvardu znašajo okolu enega milijona luntov šterlingov, v našem denarju okolu 350 milijonov dinarjev. Ločitev zakona nekdaj m ločitev zakona nI nlkalca moderna Iznajdba. 2e v starih časih se je mogel Rimljan ločiti od svoje žene, ako mu je bila nezvesta, ako Je brez dovoljenja odprla njegove zasebne skrinjice aH pa pila brez dovoljenja opojne pijače. Kljub temu ni prišlo 500 let do nobenih ločitev zakonov. Pač pa so sledile takoj, čim je bil Izdan zakon, po katerem sta Imela oba dela pravico zahtevati ločitev. Sveti Jeronim pripoveduje o nekem mo:u, ki Je Izgnal 20 žen, iu o neki ženi, ki sc je dala 22 krat ločiti. Scle strogi zakoni cesarja Avgusta so napravili koncc zlorabi zakona. Pri Grkih Je bila žc v zelo zgodnjih časih ženi na dan poroke določena gotovo svota za življenje in za eventualno ločitev. Skoro pri vseh narodih pa stepi ločitvena klavzula avtomatično izven veljave, ako se jo rodil v zakonu sin. V Koreji za-morc mož, ako dokaže nezvestobo svoje žene, zahtevati ločitev zakona z usmrtitvijo žene. Nasprotne pa so razmere v Abesiniji ln pri Tatarjlh, kjer se morejo zakoni razvezatl čisto poljubno. Tibetan-cl dovolijo ločitev zakona, vendar pa je s tem zvezana prepoved zopetne poroke za oba ločena dcia. Na Kitajskem je ločitev dovoljena, ako sta obe stranki ne-spravljlvi, ali pa, če Je žena preveč blebetava. Ako pri Turkmenih In Druzlh prosi žena dovoljenje za Izhod In ji mož reče: »Pojdi!« ne ua bl pristavil: »Vrni se!», pomeni to ločitev zakona. Vendar pa se sme zakonska dvojica zopet združiti z novim zakonom. V mnogih krajih Sibirije pa pokaže mož svojo željo po ločitvi zakona s tem, da odvzame ženi pajčolan, naglavno ruto ali pa kapo. Indijanci, ki se poslužujejo kot prič pri porokah palic, dokumentirajo ločitev zakona s tem, da zažgo »te priče«. Izreden gost na policiji Na beograjsko policijsko ravnateljstvo Je prišel te dni nenavaden gost. Bil Je to Francoz Henry Bernieau, po poklicu filozof, učeniak In turist. Tujec ie naprosil policijo, da ga aretira in odpremi v Francijo. Zunanjost Francoza je prav markantna. Ima dolgo rdečkasto brado, brke kot kraljevič Marko In predpisano turistovsko toaleto. V zadnjem času se jc mudil na Ohridskem jezeru, ker mu Jc tainošttjc podnebje zelo ugajalo. Lepota Ohridskega jezera ga je očarala že v času svetovne vojne, ko sc ie boril na solunski fronti. Po Jezeru se Je često vozil z malim čolnom, kl si ga je kupil takoj po svojem prihodu. Pri sebi je nosil vedno kopico filozofskih knjig, kl jih jc poleti marljivo čital v senčnem hladu in pozimi v gorki selski Izbi. Naučil se jc govoriti tudi naš jezik, a v zadnjem času Jc študiral zgodovino našega naroda. Največjo senzacijo Je vzbujal Francoz na Jugu s svojo opico, kl ga Jc spremljala na vseh potovanjih. Ko se jc vozil po jezeru, je držal v eni roki trnek, z drugo pa Je miloval In božal svojo opico. Tujec je bil tako navdušen ribolovec, da je iiotcl polovltl vse ribe v Jezeru, ta njegova želja se mu seveda nI Izpolnila. Na policiji Je Izjavil, da Je to njegov prvi neuspeli. Nekega lepega dne. pa ie velikemu pri- jatelju narave pošel tudi denar in odpo tovai Jc v Beograd, pričakujoč, da ga j beograjska policija odpremi v Francijo.; Ker pa policija ni mogla ujoditi tej nje-1 govl želji, sc je obrnil do svojih beograi-1 skih rojakov s prošnjo, naj mu preskrbo sredstva za povratek v domovino. X Originalno izsiljevanje. Ncwyor-ška policija je v zadnjem času odkrila zcio originalno metodo za izsiljevanje denarja. Izsiljevalci so sc začeli posluževati golobov-plsmonoš, katere razpošiljajo v majhnih zavojih s pismi okolu vratu. V pismih stoji, koliko denarja Je treba poslati, ako si hoče naslovljencc ohraniti življenje. Metoda ie vsekakor zelo originalna in zahteva od policije kar največje opreznosti. Sitno pa je pri tem dejstvo, da se ne da kontrolirati, kam odletijo golobi z denarjem. Poskusilo se ,ie sicer zasledovanje ptičev z aeroplani, kl pa sc je kmalu Izkazalo za nepraktično, ter se je moralo opustiti. Newyorškl milijonarji se radi tega skoraj ne upajo več na cesto brez orožja in policijskega spremstva. X Mladenič s sedmimi zaročenkami. Na Reki je bil aretiran bivši kapc-tan Italijanske armade Inzzollnl, ki jc ime! sedem zaročenk. Tri zaročenke so živele na Reki. Inzzollnl se jc z njhni sestajal dnevno. Od zaročenk si je Izpo-sojeval denar In dvigal tudi »predujme«. Ker sc je nekoč zelo noprcvldno vedel, ie vzbudil sum in policija sc je pričela zanimati za njegovo ljubezni. Ugotovila ic, da ie Imel Inzzollnl tudi neko 15 letno mladenko, katero jc nagovoril, da jc zapustila svoje starlše. Po triletnem skupnem življenju s to deklico, jo je za-peljlvcc prepustil nekemu prijatelju, kateremu je dolgoval 2000 lir. Vsled odstopa deklice se jo upnik odrekel svoji terjatvi. Inzzollnl se bo sedaj moral zagovarjati pred sodiščem. X Milijonske goljufije mlade deklico. V Innsbrucku so aretirali v torek 22 letno Frido Knaf, ki je izrabljalia svoje družabno stališče — ie adoptlrana hči nekega srcdniešolskcga ravnatelja — v to, da je pod najrazilčncjšiml pretvezami Izvabila ccil vrsti Inomoščanov velike vsote denarja, skupno nad 3 mlijarde avstrijskih kron. X Njujorška «lepa Helena«. Njujor-ška policija Je lovila že par tednov lepo elegantno damo, ki je Intela navado, da se je nenadoma pripeljala s svojim avtom pred kako trgovino, vstopila s šoforjem vred in ko so vsi hiteli, da bl ji postregli, potegnila revolver, prisilila ž njim vse ua vzoče, da so morali dvigniti roke, nakar je šofer izpraznil blagajne in odnesel tudi druge dragocenosti. Nato sta so oba zopet bliskovito odpeljala. Pod imenom »lepa Helena« je bila strah cclega Ncw Yorka. Policija je alarmirala celo četo detektivov, da so jo lovili. V soboto so jo naposled res vjeli v Brooklynu, ko Je bila ravno zopet »na poslu«. Na policiji p ase je v splošno presenečenje Izkazalo, da jc - lepa Helena« mlad študent broock-lyn.ske univerze, šofer pa njen pomočnik, tudi visokošolec na isti univerzi. X Kako pospcSuje Francija obrt. Francosko časopisje poroča, da sc bo letos vršila v Parizu velika razstava del, ki bo pokazala, kateri podjetniki imajo najboljše pomočnike in vajenee. Najboljša razstavljena dela bo posebna komisija odbrala ter jili strokovnjasko ocenila. Obrtniški naraščaj, ki je Izvršil najbolj. ?a dela, bo odlikovan s posebno kolajno. Poleg kolajne dobi vsak pomočnik ali vajenec stroke, h kateri spada, tudi spričevalo. Na ta način nameravajo priti Francozi do sclekcije najboljših in naj- sposobnejših delavcev, ki Imajo pred seboj nc samo obrtniške bodočnosti, temveč lahko računajo tudi ua vodilna mesta v trgovini in industriji. X Hilda Hanika piše inemoaro. Nedavno v Brnu n.i smrt obsojena Hilda llatnka Jc pričela pisati svoje memoare ln jc huje dobila od raznih listov že visoke ponudbe. Pravi, da naj honorar, kl si ga lio zaslužila, tvori vzdrževalno glavnico za njenega otroka. Hilda Hanika Je, kakor znano, v sedmem mesecu nosečnosti. — Kakor poročajo brnski listi, bo Ha« nlko\a pomlloščena na 20 let težke leče. Te dni jc Hanlkova predsedniku sodišča v polnem obsegu priznala svojo krivdo, medtem Ko sc jc pri razpravi do zadnjes« delala nedolžno. Po slovanskem svetu V viharju skočil z letala Opascn skok Jc tvegal prejšnji teden ameriški letalec, ki Je s svojim padalom v hudem viharju skočil z dvokrovnega letala. Naš kliše, posnet po originalni sliki, razločno kaže, kako močna Je bila burja, ki Je letalca takoj po odskoku zanesla daleč od letala in napošev. Rusija in revolucija Revolucija je vrgla iz Rusije tri milijone ljudi, ki nestrpno pričakujejo po-vratka v domovino. Zadnja nesoglasja v komunistični stranki so šo jiodžgala to nestrpnost. V središčah rusko emigracije so vršijo velika politična zborovanja, katera hočejo pojasniti nedavno preteklost hi tudi bodočnost. Izmed teh prireditev jo najbolj zanimive predavanje, ki ga Je imel v Pragi nekdanji ruski 'diktator Korenski. Dva tisoč beguncev je poslušalo vsak dan od 8. do 11. zvečer govornika ln može, ki so nastopili za njim. Kerenskl sam je izjavil, da sedanji Rusi popolnoma ne po-znojo domače zgodovine, temveč si pripovedujejo pravljice. Kadi tega jo govoril cele štiri ure o dobi, ko jo bil on vodja ruske države. Emigranti so bodo kmalu povrnili v domovino. Naj torej zvodo resnico, da si začrtajo pravo pot. Kerenskl in njegova stranka SR. (socijol-ui revolucljonarci) so načelni sovražniki boljševikov. Z njih stnlišča obstoji globoka razlika med februarsko revolucijo leta 1017. (ko jo prišil Kerenskl na vlado) in med oktoborsko revolucijo islega leta (ko so ga strmoglavili boljšcvlkl). Socljaini revoiucijonarci nočejo vrnitve carsko dobe in nočejo tudi nadaljnja sovjetske diktature. Njih gesla so: februarska načela, vsebina kratkega vladanja Korenskega. Kercnski sicer ne taji, da ni bil posebno vešč državnih poslov, a si radi tega ne dela posebnih očitkov. Vseli napak jo kriva carska vlada, ki ni dala, da bi se občinstvo praktično udeleževalo političnega življenja. Februarska provizorična vlada bi se kmalu priučila svojemu poslovanju. Antanta je takoj priznala Kerenskego, notranji položaj Rui ije se je izboljšal, ruska armada je pričela napadati v Galiciji. Korenski je celo vzpostavil na fronti smrtno kazen, da očuva disciplino. Potem pa so prišli boljševlkl in uničili njegov dober začetek. Boljšovlkom pa jo pripravil pot general Kornilov, idealni patriot, ki je, žal, postal orodjo umazanih rok. Kornilov, poznejši ustanovitelj bele. armade, je hotel strmoglaviti ■ provizorično vlado, ker se mu je zdela preslaba. Toda ta vlodn je bila edina avtoritclna oblast v celi Rusiji. Nnstop Kornilova je oslabil njen položaj, izzval nocijalistif.no in agrarno nerede v zaledju iu na fronti. Vse to jo bila voda na boljšcviški mlin. Stališča Kercnskejza vzbuja srdito kritiko onih demokratičnih krogov (kadetov-konst. demokratične stranke), kateri so svojčas bili v njegovi vladi. Priznajo sicer, da ima Korenski prav, v kolikor govori o neizogibnosti ljudsko revolucije. Oborožena množica so je nnveličala vojske in ta elementarni izbruh Je uničil vso najboljše namene vlado. Toda Kerenski jo bil najmanj na mestu kot vodja vlade. Njegov megleni soe.ijailzom jo izpodbtl tla vsaki realni politiki. Pravljica o zlatem februarskem času, ko je bil Kerenski ministrski predsednik in armadni poveljnik, je potvarjanjo zgodovinske rccnico Eoljševiki so vedeli, kaj hočejo. Oktobrski preobrat je izročil ljudstvu zahtevano graščinsko in državno zemljo, dovolil je množici raztrgati obsovraženo go- spodo. Sovjeti so takoj pričeli prodajati komunizem na debelo in si znuli priboriti avtoriteto. Februarja leta 1017. množica še ni bila tako razuzdana, toda vlada Ko-renskega ni znala preprečili razpada armade in davčnega stroja. Kereneki je roa-glasil neomejeno prostost iu ustvaril anarhijo. Vlada ni preganjala boljševikov, ker so jih je bala. Kerenskl bi bil lahko pro-pref il boljšcviški prevrat, ker jo razpolagal z udaniini vojaškimi oddelki. General Kornilov ni hotel vzpostaviti carja. Bil Je prepričan, da odobrava Kerenskl njegov nastop, toda nI smel tega povedati iz strahu pred sovjetl. NI res, da so je Rusija bližala ozdravljenju v času od junija do septembra 1917., ko jo vladal Korenski. Provizorična vlada Jo koketirala s socijalisti, mesto da bl podpirala demokratske državotvorne kroge. Diktatura Kornilova in Korenskega ne bl stala Rusijo tako drago, kakor Lenin tn Trocki. Toda Kerenski je pripravil tla za boljše-vike. Rusija Je bila izročena boljševikom ali Ludcndorffu, knr je pomenilo takrat eno aH Isto. Boljševizem je pomonll konec anarhije, ki Je dobila ime d leve in desne, od svojih tovarišev in ene tovari&ice, je začni pritajen smeh. Ni ga bolelo. Od prve uro, ko jo Prišel na to mesto, pa do danes, jo natanko vedel, kako so tu plačujo kruh i" kje da je. Da je po njegovem! O. na bi bil tu! Toda glava in srce mislita, in sanjata o zvezd ah, noge pa hodijo po zemlji, po trdi zemlji. Mrkun je mirno utrnil cigarcto in delil kot stroj, a ne le kot stroj, delal tndl vestno, tako kakor se giblje ujetnik z namenom, da ne otrpno. In on tlozdaj nI še okamenel in tudi ni hotel rd;ameneti. Ziv jo hotel ostati. Ziv za vsako ceno! Naj mn nalože karkoli, no-«1 bo — ali pa «e mrtev sgrudj cod bremenom. Da bi obnemogel — pa na,-poi živ prišel v roke . . . zgrozil se jo pri tej misli: kajti poznal jo ljudi, ki so bili nad njim. Nehote se mu je stresla roka. »Mrkun, ali so bojite?* ga nežno vpraša tovarišica pri tretji mifci in tovariša prasneta v smeh. »ČesaU hladno odvrne Mrkun. In r?s so pravzaprav ni ničesar bal. Da ga od-slove? Zanj vseeno — ali zaradi matere .. . In njegovo misli so sc plotle daljo in dalja ... In še zaradi nekoga drugega . . . Pogledal jo tovariše postrani in za-kopai svojo misel globoko, globoko ... Branil bi jo pred temi pogledi do zadnjega! II. Delo je bilo končano. Zadeva Zagor-jancev Še isti dan, drugi kup pa drugi dan. In tako dan za dnem, teden za tednom. Toda šef ni bil nikoli sit in tovariši nikdar hvaležni: kar je delal Mrkun več, delali so oni manj. »In kakšni ste, Ivan Mrkun! V,iS klobuk je v sramoto našemil uradu, in vaša kravata je gotovo ureza,na iz prastarih hlač!« jc režal šef. »Kaj čuda potem, čo je tudi vso drugo tako zanemarjeno, česar so vi lotite, vi, lenuh!« Tovariši »o tiboma hihitali in šef ja bil zadovoljen, da Ima občinstvo na svoji strani. Mrkun je delal. Misli so tr.u l.!!e Čedada bistreče in vidol je čisto natan- ko, kako dolgo šc in začela se bo prava in očita borba mod njim in onimi... Mrkun ni bil iz železa, toda vzdržal jo mnogo. To mnogo pa so je začelo bližati koncu. Nekega juea jo MrKuu v pisarni prvikrat zakaaljal in ujel " robec kri . . . Hotel je skriti, kakor je skrit svojo revščino že davno z novim klobukom in novo kravato. Prepozno! Tovariši so se dvignili, skoro planili... »Mrkun, ali ste bolni?« On jih pogleda ... Ta prizor! Spomnil se jo lovske zgodbe, kl jo je čul loma: Dva jastreba plavata v zrak1!, drug za drugim, v velikih krogi1! . . . Lovce mori. mori — in zadone onega zarib.il se jo namreč eden v znkn in glej! — v istem hipu se jc vrgel nn ranjenca tovariš in ga zgrabil . . pa rra je moral izpustiti, kajti jastreb ni bil nič ranjen, temveč mu jo 1? eno pero odletelo; eno samo pero je izgubil. eno samo, pa jo že moral odbiti napad lastnega tovariša . . . Mrkim se je spomnil tp zgodbe in pogledal oči in roke tovarirev. Oči so so jim skrivnostno svetilo i:i prsti so se jim nrh krivili . . . Vedel je, da gr« odbiti m-pa d. »Bolan? Ha!« Zasmejal se je na ves glas. »Samo pero mi ja odletelo, samo pero, ha-hal« Tiho, kakor poparjeni so posodil tovariSi. Prižal je ee šef. »Kaj pa se derete?« Tudi <® jl&U rigjjtt JMk» JMMtek no i-nenaden, ko je videl Mrkuna tako veselega. »Ujede, volkovi, šakali,« si je mislil Mrkim i« ni odgovoril nič ve3. III. Mnogo več itak ni bilo treba odgovarjati, kajti jastrebi so zavohali kri in njih silnega nagona ni bilo mogočo več ustaviti. Mrkun jo vedel, da ne vzdrži, tudi materi na ljubo no in niti nekomu drugemu na ljubo no . . . Kaj bi preti celi trumi volkov on sam volk, ki sc ranjen zvali v sneg! V par minutah, pa ga ni več — šo kosti ne! »Ne, nočem poginiti kot ujeda, ali zver,« se je razljutil Mrkun. »Kakor kralj hočem umreti! Nočem šo na zadnjo uro grizti — kakor da sem prav tak kakor oni . . .» In ni grizel in tudi praskal nI . . . »Ako sta bolni, nista sposobni za delo,« jo dejal Sof. »In to sa tudi pozna, vaša roka ni več sigurna in vaši spisi so povrSni, da se Bogu smili.« »Odslovite me!« Šef jo za trenutek umolknil in tudi tovariši so strahom?, stegnili vrat -ve, čo?. ali se jo ros njih žrtev odločila, ia so jim iztrga . . . Tn strah in to boja-zon ja prvi premagal 5ef. »Odslovim naj vas, Ivan Mrkun? Pomislite, kaj pa govorite! Kaj pa vala m. t;?» »Zdaj ml potiska zopet pero v roko jcs.fc!fckkpife ftdsu« • mMr" kun je molčal. »Zaradi vaše matere, ki so mi smili, na zaradi vas, to si zapomrfite, bi -am celo rad napravil toplo zimsko obleki, da ne boste venomer zmrzovali!« »V šk-Tlat me obleci!« je maloda:« na glas Mrkun mislil to, »Ce ste potrebni, govoril bom z važo materjo, no z vami, da veste, vam dam nekaj dopusta, da sa oddahnete, seveda solidno, doma, no morda po krčmah in zabavah!« Mrkun jo molčal. »Presloj in hrano obenem sem dobi!. Kakor jo prav in kakor sa spodobi.« »Odslovil vas tedaj no bom, iz usmiljenja. Toroj ostanete?* Mrkun ni pomišljal nič. »O-otanom!« jo rekol odločno. Sef in tovariši so se oddahnili, kakor da sa jim je kamen odvalil s srca. Rajo bi videli ura/1 zaprt! »Co pa sem žo kralj, hočem tudi vladati, hočem podložnikovl« jo skleni, Mrkun na tihem. IV. Drugi dan Mrkuna ni bilo ob osmih na delo. Tovariši so se spogledali. »Saj je obljubil. v"anice in ima regulirati denarni trg ter valutno politiko države, posebno pa Je preskrbovati narodno gospodsrstro * potrebnimi denarnimi sredstvi, v obliki reeskonta. lombarda in posojil. Pri tem vidimo, du gospodarski položaj Slovenije ni pravilno ocenjen in vpo-števnn s strani Narodne banke. Glede na veliko davčno moč Slovenijo ter eaj-liolj razvito industrijo jc kvota tecskon-th in lombarda. ki odpade ua Slovenijo nesorazmerna in prenizka. Od reeakontnega, kreditu 1„888.713.853 Pin 11 par ter lombardnega posojila v »nesku 189..968,088.75 Pin, skupno torej 3.,5iS.«S1.986.86 Pin, jc odpadlo na Slo- enijo: Ljubljana.: Pin leeskont 127.056.841.08 lombard 12,492.070.— Maribor Pin leeskont 05.873.124.52 loinbard 901.320.— Skupno Pin 236,323.356.45 lo ne odgovarja davčni moči Slovo-»ije. šo manj pa velikim potrebam mno-gobrojue in visoko raz i te velike industrije v Sloveniji. (•lede reeskontueg* kredita tudi opažamo, da so ga deležni samo nekateri gospodarski in industrijski kraji, kakor Ljubljana, Maribor. Kranj, Kočovje, Celje. Ptuj, Ruše itd., dočim važna trgovinska mesta, knkor Novo mesto, Metlika, Črnomelj, torej sploh Polenjska, daljo Trbovlje. Brežice itd. sploh vpofte-vtr.e niso. Pri tej priliki jo pripomniti, da, je veliko število prvovrstnih solidnih industrij, trgovinskih podjetij ter dcuar-Jiih institucij, ki tploh niso deležno rc-e-kontnega kredita pri Narodni banki kljub temu. da so zanj pravočasno in opetovauo prosile. Ta okolnost, da Narodna banka takih opravičenih prošenj ni vpoštevala, jo vzrok, da je denarna kriza v Sloveniji tako občutna. Knako zapostavljanje kakor pri rc-e.-kontnem kreditu in morda šc bolj kri-(•eče je opažati tudi pri dajanju lombar-»Inili posojil. Ako vpoštevamo. da je Slovenija samo »\1 7-odst,. državnega investicijskega po-t-ojila podpisala in vplačala nad 55 milijonov Pin ter da iina razen tega precejšnjo množino še ostalih državnih in pu-Jiiiarno varnih vrednostnih papirjev ter veliko šlovilo drugih za lomitardiranje sposobnih vrednot, tedaj jc znesek lom-b-.irJnega posojila za Ljubljano 12.-192.070 ljiu, posebno pa šo za Maribor (901,320 :I)in) naravnost neznaten. Gleda na to ni čuduo, da postaja denarna kriza vedno bolj akutna ter r.iti 'eolidne :-tranko ne morojo priti do cenenega posojila, ampak so prisiljeno iskati '|n jemati visoko - obrestna posojila pri Važnih institucijah, kar povzroča gorpo-tl.rski zastoj in veliko draginjo. V tej snteri bi morala voditi Narodna t>anka čisto drugačno narodno - gospodarsko politiko tor vpoštevati efektivno potrelKi Slovenije, ki je posebno glede Industrije iti deloma tudi glede novčar-stva odločujočega pomena za celo našo «1 ržavo. Tržna poročila Trg 7. kožami ia usnjem (12. t. m.) jc precej mrtev. Sirovo povejo kože najde« jo težko kupca, vendar cenc niso znat« nejše padle. Ceno telečjim kožam so sc učvrstile. Notirajo: bosanske kože 13 do 14, lahke različno !•! do 15, srednje različne 16 do IS. preko 30 k« težko 21 do 23, telečjo 33 do 35 Din za k». Rudi po« manjkanja denarja sc tudi usnje malo kupuje. Notirajo povprečno: jermenski kruponi 115, jermenu 158 (lo 162, črni blank (likovcc) 70 do 75«, kravji (vaclic) kruponi težki 96 do 100, srednji 72 do 74 lahki 68 do 70, vratovi 50 do 52, averni 36 do j8 Uin. Itclaj vedno že ob osmih na mestu!* «STi ga!:> odgovore v>i in nemir se jih polasti, kakor da utegnejo nekaj pgubiti, ako niso žo izgubili. Ob desetih .pride Mrkim. Prijazno pozdravi tovariše in gre naravnost k šefu. «Tak o in tako, gospod šef. Bogat BfitliC sem postal. Moj stric v Ameriki Be je ponesrečil, njegova oporoka mi Holoča toliko. Tu jo sporočilo! > Šef ni razumel. Poginoma je bil iz fcebo. Kakor da ga nekaj grabi za vrat iu mu s silo upogiba hrbet, tak občutek .ie fenol. In roke . . . Mrkim je opa-'stiL kako postavi roka mehka in meh-l poroča, da je češkoslovaška tobačna uprava stomirala naročila tobaka v Bolgarski, ker bolgarska vlada ni provedla predvidenih nabav industrijskih predmetov pri češkoslovaški industriji. — - Bilanca Avstrijske narodne banke izkazuje, čisti dobiček 13.883.841 zlatih kron; 2.550.000 zlatih kron jn odrejeno za izplačevnnie dlvidende. =.-= Italijansko posojilo Poljski. V Kitno jc bila podpisana konvencija, pn kateri Italija posodi Poljski 400 milijonov papirnatih lir za dobo 20 let s 7-odst. obrestno mero. *= Ustanovitev lesne borze v Budimpešti. V Budimpešti re snuje lesna borza, od katero pričakujejo madžarski gospodarski krogi, da bo postala, važna postojanka lesnega prometa nasledstvonih držav. , Obtok bankovcev v Svlel je znašal teta '923. tovpročno 875,019.000 frankov, okrožja. Iz njegovega prepričevalnega članka posnemamo, da se je razdelitev na okrožja izvrstno obnesla, iu sicer v administrativnem, gmotnem, tehniškem in nad-zorovalnem pogledu, pa tudi glede samopomoči mod posameznimi društvi v okrožju je uspeh dober. Zato br. starosta tudi drugim župam priporoča, da so razdelijo na okrožja. — Sestra Cigojeva nadaljuje z vadbenim načrtom (boljo vadbeno gradivo), za ženske oddelke iz leta 1922., in sicer obdeluje vaje na konju vzdolž bi-ez ročajev. Za našo razmere hvalevredno do-lo. — K tehničnemu delu spadajo tudl šo prosto vaje za ženski naraščaj, lepe in učinkovite vaje na godbo. — Za tem pa sledijo drobna poročila iz Saveza, iz župe in okrožij. Za vsako društvo je točno predpisan savezni porez iu prispevek za poškodboni fond na podlagi članskega katastra. — I\ sklepu listu sledo poročila o občnih zborih vseh štirih okrožij, ki jim starostujejo bratje Urbas Mirko, Ljubljana, Krapež Milko, Ljubljana, dr. Sehilf-rer, Itibniea in dr. Havdok Jože, Cerknica. — Župni Veslnik (posamezna številka); slano lo 2 Din, zalo naj bi sl ga omislili' vsi člani. Celjska Sokolska župa namerava iz-dajali svoj župni veslnik počenši z inc-i sečem marcem t. 1. Sov sokolski Hat. Sarajevska župa | je pričela izdajati , «žro-čo' življenje«, uvaja v laSko literaturo ,dinamično in dionizično čuStvo eksisten eC8, kakor se izraža Crocejev učenec Adrlamo Tilghor (Studi aul teatro con-tomporaneo, Roma 1923.). Marinettijev (ulurizem protirava do paroksizma ta kult energije: filovok in pol mu jo vse. Zato je uniljivo, če prozirno gleda Fogaz žara, če8: «... pisatelj, ki kroži po svo-tn okoli ženskih spolovil, ne da bi kdaj padel vanja, ki zanoaito voglari okoli ljubezni z lepo katoliško, lioemersko, je-miteko, budalasto pohoto, v kateri tiči vsa grehota, kolikor si je moreš izmisliti, pa je ni mogoče pograbiti Evo vam itarea, ki ima mlado ženo, in evo starke, ki ima mladega moža. Vendar je čist!« (II proeeeso di »Mafarka il Futu-ri«ta>, priključen pesnitvi »Distruziono«). Sem Benelli ln Morselli kažeta, da obstanek po D'Annunzijevih načelih ni moten: prvemu je človek propadel bog, ki re spominja nebes, Morsellijeva »Orionc« ia »Glauco« sta pa pesniški satiri na voljo do moči. Med vojno je tkzv. »groteskno gledišče« dalo smrtni udarec prej jnjemu idealu. Nova struja razkraja, in iipodltopava, n. pr. Chiarelli »Obraz in obrazina«, Fracoaroll, Mirtini, Antonelli i. dr. Rosso di San Sccondo pa je krep-kejSl, pospešuje idealizem, njegove oso-be so lirično - simbolične projekcije. Naj-vočji sodobni mojster, Pirandollo, pa so potaplja v podzavestne in nezavestno jlobine. Čustveni prerod odseva iz književnosti, pa tudi iz doslovnih okjicev in oglasov. Tak manifest je n. pr. izdal Mana-corda, profesor ncapelske nniverre, ka- Tn nahajamo žo prvo kali za mistici-tem, ki ga jo vojna skoro po vsej Evropi zaplodila in pospešila, kakor je to raz-lolmačil honorarni profesor katoliškega iastltuta v Parizu, abbe Feliks Klein, v lanskem spisu okorno obleko, sirovosti počutkov ali možgansko »u-hopamoetl; domovina naj se vrne k bvo-ji pravi in visoki tradiciji: dežela pesnikov, umetnikov, svetnikov. In pot k duhovnemu preporodu? Ne Foscolova zgodovina, ne Carduccijeve biblioteke, temveč prosta priroda, umetnost, ljubezen, petje, radost! Slovstvo jo ogledalo Seg bi navad, včasi pa tudi protest pesnikov proti vfakdanji povprečnosti. Takšen pojav je bil D'Annunzijcv in Marinettijev nazor o nadčloveku. A danes jima jo naraščaj iztrgal literarno plamenieo iz rok in njegova gesla so precej drugačna od prejšnje generacije. Edon mladih klicarjev, Mario Puceini, avtor številnih uspelih romanov, sodi novi rod v razpravi »Lo spirito della nuova genorazlone« (pona-tisk iz obzornika Bilvehnis, 2. s., št. 100, leta 1923.). Nekaj sličnega jo že pred vojno poskusil nesrečni Renato Scrra v »Slovslvenikovem izpraševanju vesti« (F.samo di coseionza di un letterato). Ali •sodobna mladina se jo po svetovnem Bpo padu znatno preobličila. Pucoini ostro graja D'Amiunzia, njegove slcdbenlke, nemoralno filozofe. Pretirauo v nič deva zasluge futurističnih supranacionalistov za zmago, češ, da je zgolj podeželska mladina omogočila srečen izid svetovnega pokolja. V strelnih jarkih so je nova laška generacija navadila o'» Fvojih kmet skih hobojevnikih odpovedi in ponižnosti. Zato jo mno^o asketov v podmladku. Bolj in bolj iščejo vere, vezi med človekom in božanstvom, kakor pravi žo sama be?eda »religio«. Mnogokrat spominja Puccinijevo besedilo na ruske romane, na Tolstega in Dostojevskega, saj Bta ta dva začasno vplivala celo na D'Annunzia (Giovanni Episcopo; L'innoccnte), trajno pa na [Fogazzara. Radi tega jo mišljonjo novo-strujarjov bolj evangeljsko nego katoli-! sko. To jo meglen zagon, potreba, da bo skesamo za »človeka in pol« in se žrt- vujemo ljudski blaginji. Dogma nima v tem verovanju kdo vo koliko pomena: »Boga ne sprejemamo možo, hočemo ga čutiti v sebi, ko nas očišča in krepi.. To jo nekaka »pobožnost broz vere«, kakor je Julos Lomaitre krstil to stanje. Bolj izjema pa je hrupna izpreobrnitev romanopisca Paplnija, ki so jo šel svojo dni nadčloveka vsoh nadljudi. Giovanni Pa-pinl jo napisal čodno delo »Jezus Kristus«, a lani jo pričel objavljati z nekim patrom »Slovar divjoga moža«, kjor Jc padel na neverjetno nižino. Pri neki definiciji n. pr. si želi nazaj v nepokvarjeno prodpotopno dobo: ko bi se bil ne-ofit dobro podkoval v veroukn, bi moral vodetl, da jo prišel vesoljni potop baš zaradi vesoljno izprijenosti! Ugleden zastopnik misticizma v pis-menstvu jo Ae G. A. Borgese, historik, pesnik, kritik in romancier. Prvi roman njegov jo »Rube«, vzgojen v moralnem in materialnem marazmu, suhoparen teoretik, ki ob boljševizem uporu umre e klicem: Evviva Lenin! Junak močno na-likuje Stendhalovemu umstvenemu nllii-listu Julienu Sorelu (Rouge et Noir). Drugi roman pa ee zove »I vivi e i mor-ti», čigar protagonist Elio Gaddi je absoluten mistik. In pisatelj smatra to svojo osebo kot tip. Da ni tomit tako, no bi bili .Živi in mrtvi« toli priljubljeni. In kakor omenjeni Manaeorda iščo i Gaddi nravstvene obnovo v povrotku k zemlji, prirodi. Misel na smrt ga preganja. Ni II žo A. Cointe dejal, da sestoji človeštvo bolj iz mrtvih nego živih? V druž M s sumljivo pustolovko Arianno se spušča v spirltistične poskuse, spoznava toozofBke tajne, čita Steinorja in Bln-vacko, veruje nekaj časa v roinkarnaci-jo, — Vendar niti teozofi niti kristjani no pridejo povsem na avoj račun v Bor-gesejovem romanu, dasi ga preveva vseskozi misel o Bogu. Vs« to religiozno stremljenje nadaljuje slavno Dantejevo, Manzonijevo in Fo-gazzarovo tradicijo: verska misol, združena r kritiko. Če > namen »Božanstveno komedije«, spreobrnili Italijo h Bogu, se pa Dante ne odpoveduje pravici, grajati nedostatke v Cerkvi: ni li obsodil v pekel papeža, ki ga štejejo med svetnike? Ni li izustil hudo psovke »pntta sfacciatn«? lil pravoverni Manzoni ni mogel krotiti svojega veselja nad padcem cerkvene oblasti. No najmanjši med temi pripovedniki jo Fogazzarov »Svetnik«, ki nam ga. je pravkar gladko prestavil in prikupno predstavil v dodatkn naš goriški rojak, pesnik in izvirni pripovodnik, dr. Androj Bud.il - 1'astuškin. Tudi Fogazzarov strogo loči, kar je v Cerkvi človeškega in kar jo v njej božanskega. Njegova zasluga io bistveno v tom, da jo vznemiril dušo od kraljeve palačo do prezbi-terija, od Vatikana do vseučilišča. Zbog svojo kritike pa jo prišel .11 Santo« na Indeks leta l U06. Ker je Fogazzaro ne lo apostoli, temveč tudi vešč in vesten umetnik, jo ta del njegovo triiogijo zaslovel po vsem svetu kot epohalon. In po pravici. Spominjam se, da som ga či-tal pred avtorjevo smrtjo, pred l. 1911., ln vendar sem so do danea živo zavedal vseh pojmov in dojmov iz njega, dočim ml jo toliko čtiva popolnoma zbledelo v spominu. Tnko smo dobili to delo baš ob uri, ko jo »Svetnik« v Italiji sami bolj aktualen nego ledij poprej. Spri čo njegovih vrlin ni dvoma, da prestopi prag prenekatorega slovenskega doma. Dr. A. Debeljak. FRANCOSKI LIST O ČEŠKEM PISATELJU. 2c zadnjič smo opozorili na tega od. ličnega češkega romanopisca Čapck=Cho« da. Zanimivo je, kako sodijo o njem Francozi. Pariška «L' Europe« piše pod naslovom «I.e roman tcheque moderne«. M. Capck.Cliod je brezdvomno najznamenitejši predstavitelj sodobnega češkega romana. Trijo njegovi veliki ro« mani «Turb!na», «Antonin Vondreje® in «Jtndrovč», i satirična i bolestna štu« dija o rodbinskih in zlasti sinovskih ter očetovskih razmerah med vojno, pred« stavljajo sintezo dveh temeljnih smeri literarnega razvoja. Iz naturalizma ima Capek.Chod pogled na življenje, iz ro. manticizma črpa živahnost, smelost de« janja, grandiozno arhitekturo in strast. Capek Jo »romantični naturalist., (io iz« vaja na primer psihološko študijo svojih postav do najmanjših detajlov-, ne po« zabi pri tem nikoli cclote, v kateri se življenje ne javlja drugače nego kot ogromen in neusmiljen mehanizem.« Tujci y lijubljani Od torka na sredo je prenočilo v Ljubljani 139 tujcev in sicer v hotelu: UNION: Bcnko Ivan, trgovec. Bled; Bresclani Bartolo, trgovec, Modena; J. Ciuha, stavbenik, Trbovlje; Dardič Lju« bomlr, trgovec, Suhopoljc; Erle Alojz, zastopnik, Dunaj; Fcrroni Teodor, di« rektor, Dunaj; Frangeš Franc, tovarniški ravnatelj, Maribor: Gerbcr Albert, urad nik, Zagreb; Guardamagna Angelo, in« špektor. Trst: Gherslach Bruno, trgovec Trst; llcser Ladislav, trgovoc, Subotlca; Hortstcn Evgen, trgovcc, Zagreb; Rih. Hcllcr, inženjer, Kranj; Kaplan Josip, trgovec. Dunaj; Kossicr Anton, načelnik Trst; Martelanc Sveto, podjetnik, Bar« kovlje; Miovič Peter, trgovec. Maribor; Mravljak Ivanka, trgovko, Šoštanj; Gu» stav Pocrschkc, trgovec, Stuttgart; Po« Ijanic Viktor, trgovcc, Zagreb; Pilaš l:r„ trgovec, Zagreb; Riipschl ilugo, zastop« nik, Celje; Rinscctti Mario, postajena« čelnik, Postojna; Rumič Vučcn, trgovec, Prijedor; Sonde rly Štefan, potnik, Du« naj; Stern David, potnik, Dunai; Salo Pavel, uradnik. Trst; Stnith Alcks, inž., Bcograd>London; Tomažič Ivan, proku« rist. Polzela: Tavčar Franc, ravnatelj, Djakovo; Velkhammcr Josip, knjigotr« žcc, Dunai: \Valland Ladislav, lesotržec, Loče; Zupane Ivan, posestnik, Kranj. SLON 29, med njimi: Raslctič Grga, trgovec. Karlovac; Egcr Gustav, tovar« nar, Železniki; Gamberini Egidij, trg, Imolo: Iglič Herman, trgovski potnik, Zagreb; Corinatdi Juro, trgovec, Milan; Korolcvič Vasilij, inženicr, Maribor: P. Kristian, trgovec, Novi Sad: Molinc Ka« rol, tovarnar, Tržič; Masria Lconardo, uradnik, Milan; Offncr Ivan, trg., Jezer« ako; Podpečan Henrik, trgovec, Celje; Rieder Julij, trgovec, Carrara; Recclj F., nadrevident, Innsbruck: Rosenberg A., trgovec, Sld; Spllhal Franc, kavarnar, Novomesto; Štiglič Franc, inženjer, So: teska; Valjak Gjuro, trgovcc, Maribor. JUŽNI KOLODVOR: Franzini Josip, trgovec. Šesta, Italija; Jurak Fr., trgov« ski potnik, Rakek: Ljubimov AJeks, inž., Ribnica, Rimsko Toplicc; 1'erišič Marko, trgovec, Slavonski Brod; Rosini Attilio, trgovec, Trevlso; Selimbcgovlč Muharem trgovec, Prijedor; dr. Vajagič Anton, uradnik, Sarajevo. SOČA: Bernot Vinko, trg. zastopnik, Kamnik; Erga Ante, trgovcc, Šibenik; Klenha Oto, trg. potnik, Kranj; Kale Jakob, delovodja, Senovo; Ogrizek Fr., trgovec, Maribor; Premrov Miroslav, tr« govec. Slov. Gradec; Ukmar Vinko, vpo kojencc, Matena. ŠTRUKELJ: Hass Fanika, fotografinja Belovar; Janežič Josip, lesotržec, Lesiico Kuhar Alojz, trgovcc, Maribor; Meden Franc, lenotržec, Begunje; Mlhelič Peter trgovec. Stari trg; Ncumann Josip, rav« natcij, Maribor; Orlando Nikolaj, trg., Trst; Pozzobon Enrlco, trgovec, Treviso Podobnik Tončka, trgovska pomočnica, Skocjan; Smouig Ivan, trgovec, Dravo« grad. I.LOYD 4. med njimi: Pcrko Ksavcr, župnik, Cerklje. Toleg tega v gostilnah: Do Schiava 6, Stari tlšlar 9, Ravnik 5, Kovač 4, Ccšno' vnr In Možina po 2. Lastnik in izdajatelj Konzorrlj »Jutra). Odgovorni, urednik Fr. Broiovi? Tisk Delniške tiskarno, d. d. v Ljubljani. •Un. vsaka b.Mvo. Ostali prejemki In na-Jep po dogovoru. — Pismene ponudbo 7. navedbo ev. družinskih Manov jo vložiti do marca na Sokola v Radovljici. 6071 Samostojna kuharica " ISCe ia bolnico Brntovaka Jiadnlcs Kranjske IndustrlJ-«e družbe na Jesenicah. — ^'ednort Imajo onebe, kl eo že zaposlene v voCJIli "uhlnjah. Pbniidho do HO. t. " upravu bolnice, Natakarico se Išče. Prednost '»najo oni, kl so bile do seelaj kot druga natakarica. Naslov povo uprava „Jutra". 6233 (iščejo) Šivilja gro glvat na dom ali pa vzame delo vsake vrste. — Gledališka ulica 7, III. nad. 535G Stavbni tehnik z nekaj prakse, išče mosta. —• Nastopi takoj ali pozneje. — Ponudbe pod Slfro ,.Stavbni tehnik" na upravo „Jutra". 5250 Kdo bi bil pripravljen »prejeti lGletnega dečka lz zasedene deZele v službo kot tekača ali kaj sliCnega. Deček ima pokvarjeno levo roko. Drugače Je zelo priden ln v vsakem oziru zanesljiv. — Naslov Jo pri pokrajinskem odboru Jugoslovenske Matice v Ljubljani, Pred 6kofijo 21, I. nadstr. 5300 Knjfgovodlrinja samostojna slov. In nemSka korespondentinja, z dolgoletnimi izpričevali, 185e službe. CenJ. ponudbo pod ,,Zanesljiva moč" na Aloma Coinpanj, Ljubljana. 5330 Izurjen trg. pomočnik absolvent nekaj gimnazij, 2c1l vrtoplti v trgovino mešanega Krovstvo Franc Fujnn, Ljubljana, Oa-ljovlca St. 19 pri dolenjskem kolodvoru, izvrfcujo vsakovrst. na nova Urovska dela s Skri-IJem, fekalco, opeko itd. — sprejema popravila raznih slarlb Ptreb. Zaloga azbestnega ikrllja. 4831 Pol en o vk a namočena, se dobi vsak petek ter tudi med tednom pri tvrdki Fr. Kham, nasproti hotela „Unlon". 300 Kompletna spalnica i psiho, najmodernejše fazo-ne, vso vloženo, najfinejšo Izdelano, slonova kost, se poceni proda. Naslov pove upr. ,,Jutra". 5208 An to znamke „Benz", 10—20 IIP, 6 sedežen, v dobrem stanju, so cr>no proda. Naslov iove uprava „Jutra". 5230 Čebelnjak s petimi dunajskimi stojaki In 3 ljudstvi, ter popolnoma nov pisalni stroj ,Courler" e pisalno mizico, se proda radi preselitve po zelo ugodnih crnnh. — Naslov pove upravn „ Jutra". 6220 Oprava za brivca ali krojuča: 1 psiha, 1 ogledalo iu umivalnik z nastavkom, so po ugodni ceni proda. Polzvo bo v Prlaojnl ul. St. 1. 5335 Spalnica za sanica čeSnJeva, nerabljena, se proda. Ogleda se od 8.—12. — Naslov pove uprava „Jutra". 5336 Ugodna prilika! Nova pomladna suknja (rag-lan) po zelo nizki ceni naprodaj— Na ogled vsak čas pri Mariji Furman, za Bežigradom, nova mestna hiSa. 5334 Antoniobil Laurln AKlcment, 12/14 HP, s 3 sedeži, šport karosarija, vae kompletno v naJbolJSom stanju, se proda. — Ponudbe pod Slfro ..Nlzka cena" na upravo „Jutra". 5280 Šivilja želi priti na letovišče, event. za kako drugo bolJSe delo. — Ponudbe pod ..Šivilja 30" na upravo .,Jutra". 8317 100% Pozor! 100% Prostovoljna popolna razprodaja damsktb klobukov in modnega blaga pri tvulkl E. StSvkl, Kongresni trg St. 2. 5310 Knjigovezi, pozor! Registrirna blagajna s 6 predali, skoro popolnoma . . nova, se vsled opustitve po- Kupi se mnnjSl nbrc^vnlnl družnlco ugodno proda. Pr. 3tr°l " knjige. Cenjene po-PrlJatcIJ, TržiSCo, Dolenjsko, nudbe na upravo .Jutra' pod 5101 i ..Rabljen". paoo Auto 4sed«Knt Puch, dobro ohranjen, nova pneumatlka, ee radi bolezni po ugodni ceni proda. — Naslov pri upravi ..Jutra" pod Slfro „Auto". 6186 Cepljene trte vkorenlntene divjake In sad- nn drevesca po konkurenčno nizki ceni nutll Alojz Grabar, blaga. Nastopi takoj. Cenjene . P"3-.'n trtnar. ZagorrJ. poŠta dopise pod ,,Priden" na upr. i -'"..Incl pri Ptuju. Priložiti ..Jutra". 6283 1° znamko za pojnsntta. 6037 Stara okna 5—10, ■ Sipami, kupim. — Ponudbe pod „Okna" z navedbo ceno na upr. ,,Jutra". 5353 Veverične polhove kože in od vse druge divjačine, kupuje za Inozemstvo v vsaki množini n. ZdravlC, trg. usnja, Ljubljana, Sv. Florljana ulica 0. 439 Lepega krompirja z Dolenjske, se proda veC vagonov takoj. — Ponudbo na upravo ..Jutra" pod Slfro ..Krompir". 6321 Krompir vetje količino, kupuje Pre-dojevlč, hotel Slon, Ljubljana 5311 f Posestvo blizu Maribora 7 oralov pvlma vinograda, 3 gozda, S travnikov, 3 sado-nosnlka, 2 njiv, 3 vlnlCarJe, bogat Inventar, se proda. — Cer:i lu plnCltnl pogoji 1okc ugodni. Naslov v upr. ,Jutra' 4934 V najem dam njivo k. o. Sv. Petra predmestje. Ponudbe na npravo ..Jutra" pod ,.E. II. dedlfl". 5203 Majbna vila v Ljubljani z malim vrtom, se kupi. Ponudbo z navedbo kroja ln cene na upravo ..Jutro" pod ,,M. S. 100" do 31. t- m. 6304 Nova hiša s 3 sobami, se radi selitve takoj ceno proda. Polzve se V Zeleni Jami SU 207. 5306 Majhna mesečna soba se odda o 15. t. m- Naslov povo uprava ,,.Tutra". 6359 Hišo z vrtom ln gozdom, sredi trga v Železnikih nad Sknfjo Loko na Gorenjskem, prodam. — Ivtm Tavčar, Železniki Stev. 118. 4611 Vi obstoji na novo zgrajena hl-Sa In nekaj zemljo ali njiv, zidani blevi ln vodnjak, se radi selltvo prav ugodno proda. Franc Bauman, Unec St. 106. 6338 Proda se hiša z vrtom ln tnknJSnJIm stanovanjem za 110.000 K. — Polzve se v trrovlni KnRer, Dravlje pri Ljubljani. 6309 Posestvo 7. gostilno 5 oralov zemlje, poleg glavne ceste Trcmarjo, so radi bc-lltve proda. Pojasnila daje Jožefa Knnclcr, Tremarje. 5301 Knjiga «Rastlinstvo» (Macher) za I. llrejsko gimnazijo, ee kupi. Naalov povo uprava ,,Jutra". 5318 Pisarniška moč zmoEna stenografije tn «tro-Jeplsja ter drugih pisarniških del, z osemmesečno prakso, teli mesta v Ljubljani ali Izv.n.— Naslov e»Y» "PliTJ „Jutr»", ,M1? Motorček 4-takt, Izvraten. najnovejši, nov, lahek aa vsako moBko kolo, pripraven posebno za potnim kolesarje, minimalna vporaba bencina. Dopise pod „K0V9rS«k" &» up.l»T» Jutra. Klub-rarnlturo kupim, ako Je nova In neuporabljena. Ista Je lahko lz koSe ali pa plisa. ToCen opis In ceno naj se Javi na upr. ,,Jutra" pod „Klub". 8365 «RuberoId» Kdo dobavlja „Ruliero!4" po paroljnt oenlt Ponudbe pro-slmn aa npr»ro „ Ju tra" P od M&HDvalcL 6 JIH Lepo posestvo 6 minut od trga 2cleznlkl. sc proda z vsemi gospodarskimi poslopji, gozdom, njivami ln travniki, vse v najboljšem stanju. — Natančna pojasnila daje lastnik Ivan MarkelJ. Jeaenovo 69, p. Železniki nad Skofjo Loko, Gorenjsko. 4970 Sobo s hrano ISCe v sredini, mesta vdovee vlSJl drž. uradnik za ecbe ln sintka. Ponudbo pod „Nada" na upravo „Jutra". 5342 Starejša preprosta gospa IRCe kjerkoli na delelt malo I pobo proti elobrl plaCI. Ev. | bi tUdI brozplatno opravljala j kaka bitma dela. Naslov po- , ve uprava „Jutra". 6305 B9 Lep lokal s .kladIRCem v centru, ee tukoj odda. Naalov pod Šifro „K <1000" na Aloma Compa-ny, Ljubljana. 5108 __1 '» f t 20—30.00 Din posojila za odatop stanovanja. Četudi Izven mesta. — Ponudbe pod ,,Kapital" na upravo ,Jutra'. 5343 Iščem kompanjona a svoto 10—15.000 kron. Ponudbo pod ,.Dober zaslužek" na upravo ,,Jutra". 5357 Gmmofon kupim, ako Ima dober glas je dobro ohranjen In d-jVregl sisUtma. Ponudbo z navedb« ceno lu znamke prosim v ..Gramofon" na upr. .,Ju'v;i' 03*1 Soba z dvema posteljama in dobro domačo hrano, eo odda blizu glavnega kolodvora. Naslov pove uprava „Jutra". 5314 Na stanovanje se sprejme gospod v Spodnji Sliki, Lcpodvorska ul. 207. 6265 Družabnika s 100.000 Din. IStem k lornl trgovini. linam veCJo količino lesa po visoki ceni prodanega. Ponudbo pod ..Veliki dobitek" na upr. „Jutra". 6275 Kot sostanovalec z zajtrkom, bo sprejme gospod. — Naslov pove uprava „Jutra". G240 Kdor odstopi stanovanje kakršnokoli, dobi 10.000 do 20.000 K nagrade. Ponudbe pod ..Nagrada" na upravo „Jutra". 6157 2 dijaka ali dijakinji sprejmem na hrano ln stanovanje. Klavir na razpolago Naslov pove uprava „Jutra". 5294 Na razpolago dam obm4, trgovino meSane.ta blaga lu lesom, pil kateri obrti bi tudi sodeloval kot družabnik aH proti meaetnl plaCI. Naalov pove uprava „Jutra". 5243 Prazno sobo za takoj, llCo miren gospod. Ponudbe na upravo „Jutra pod ..Soliden 26". 62D5 Kot družabnlca želi sodelovalt kakem podjetju verzlrana knjtgovodkl-njn. Ponudbe z oznafbo podjetja ln vlftlno zahtevanega kapitala pod ,,Marljiva" r.a Aloma Companv, Ljubljana. 5332 JaJLi Pravi ruski foksterier 3 ln pol mesece star, eo proda za 600 Dln. Naslov povo uprava ,,Jutra", 5358 Zaloga klavirjev In planlnov, najboljših tovar r USsendorfer, Czapka, Lltr bar, Schvrelghofer. Ortglna-litingl Itd. Jerica Hubad, rej Dolenc. i.lubljana, HlUer.len ulica tt. 5. 511 ?iaznanilo otvoritve. SI. ott.tnstvu vljudno nar.ua-njsm, da sem otvoril v LJubljani na Sv. Petra cesti ."J (poleg Mencingerja) trgov, no d»llkate>j ln sla8C|. arn« — priporočam so za oblltu obiBk ter JatnCim za toftio tv solidno postrežbo.— r. 1'f.d bcvSek. 63-1« Ali ste že naročili grafoloiko oceno VaSega zna-taja In nngncnj pri grnlo-logu Kr. VorBlCu, Marlb-.-SlomSkov trg IG a. VpoM.is s Črnilom neprisiljeno pismo, najmanj 20 vr»llc In 2'i Dlu aU 01 Dln, evcut. rnamK.-49SI Na hrano en sprejmo dva gospoda. -Cona 400 Dln. Naslov pov« uprava ..Jutra", 1J32C Gospodična . kl je kupllu knjigo „Uabi-Ionska uganka", Je na&la yeb< v Štev. 420/31. 5023 Dva žrebeta polnolcrvna po 2 leti »tara, prodam- Zaletel Ivan, žga-ujarna, fitanezlco, St. Vid nad LJubljano. 6318 Na dobro domačo hrano se Fprejme veC gospodov. -Naslov povo uprava „Jutrn" 0291 Matevž Tomšič kl Je Sel tz službe 20. febr 1924 Iz OtroSko bolnico, naj se takoj zglasl na Stari po*l St. 1/1, vrata 3. Co no storim nadaljnja pota. 5311 Pravi Krasen velik objekt pripraven za vsako Industrijo. ca. 000 m« BkladlflC, z ve. Jlklm prostim stanovanjem v Industrijskem centru Maribora. radi družinskih razmer ugodno naprodaj. Pod Slfro ..Industrijski objekt 16" no upravo „Jutra". 6281 j Majhno parcelo ! za 10—12.000 Dlu, ra zt-tJnnJe pritlična htle, kupim T LJubljani. Milena Bol., poltjo UlUt, jM«nle«. Oor.nl- trenyi DIMIH fr(S)sk, M{nsf4i cvel uporabljana redno za čiščenje ust, obvaruje obolenja na kataru in influcnci. Dobi se pov»od! Pazite nn Itnc „Blma". Mala steklenica. ..... Din 0— Srednja . ,.....'. 24'— Velika ........48- Cil "it z \3topnUtvo In zaloga: JugopharmacUt, d. d» Diana-oddelek, Zagreb, Prilaz 12. 41 r, a iT 142 Vrtljiva vratn. Salclair jih zavrti in vstopi. Ostali za njim. Nahajajo »e v stražnici. Na. (leskah spita dva moža. Sredi »oho jo stol in mi/a. Na mizi deščica z ftloktričninii gumbi, t pr-m-lionimi s številkami. S stropa sveti medla električna svetilka. Sainelair se skloni nad speča moža. ♦Kalmika,* zaSepeta polglasno. nam treba obžalovali, da smo onega ustrelili.* S prstom pomigne Doppn. ki priliiti. tZvelite ta dva moža! Vi, Dopn. o-nanete tu in nbijete vsakogar, ki pride.* -l)obro!» Štiri vrata so vdelana v zidovih. Pidnclalt ne poraišlja. Natanko se hi spominja Rupertovih besedi. Vrata so zaznamovana s Številkami. Sainclair odpre vrata štev. 4. menoj, prijatelji!. Dvigalo. Drug za drugim vstopijo. Nvetalope pritisne na gumh. IMgaio švigne kvišku. Veža, 5« ena in še ena . . . »Stoj! Možje izstopijo. Strok hodnik na levi in desni, razsvetljen od električne stropne svetilke. Vgp prazno in tiho. Sainclair v<5, da vodijo dvokrilna vr:i ta — vsa ostala so enokrilna (izpirajoča ?e na ta hodnik, v zasebno stanovanje 0rl6jevo. ki je ležalo v i nu-nadstropnem stolpu s kristalno kupolo. A' kupoli jo teledynamo . . . ' Kuho da n! nikjer stražnikov, nikjer ■čuvajev? ... Nikogar! Vse je mrtvo! ... j Sainehiira stresu mraz . • • Pol minute stoji nepremično. ■Te-li mogoče, da l.auro, Grisvl in I Romski še niso prNpeliV Da razen Kal-1 mikov-euvrtviov tam spodaj v stražnici i vsi ljudje v utrdbi \Vartoek spe? Da 1 ie ves trrad potopljen v son mirne noči, j ki je (iczdai še nihče ni v/burkal? K. pa dobro! ... V sobi. ki jo- za-i pire jo dvokrUna vrata baS nasproti ■ dvigala, v oni sobi spi nedotakljivi, (strašni tajinstveni Lucifer! On spi!... i t in spi. ko vendar Nyctalope . . . «Da je mogoče? .'. .» mrmra Sain-; i-ialr vznemirjen. «Tako lahka zmaga? Tajno-1 ključavnice teh vat. mi je zna-i na." se pred tednom dni so jo t>,i. vsem i svetu j m .znali le trije možje in ena I ženska: Lucifer. AVilfried, Rupert VI. ! in Din na IVurteSka. mati Luciferjeva. i Kupe rt mi jo jo razkril. Lucifer o tem i u« vc. Jser od takrat šo ni mogel go-I voviti ui z Rupertom. ul /. Lourmelutn, ni s -irorn Patrlekom Svcireom, ni z I menoj. Torej vstopimo in . . . Tako I lahko?... Naprej, kocka naj pade!..» Sainclair »-c nameri k vratom, nje-i govi spreniljijvidci za njim. Wiifried. Krieg in Glass so izvršili | Gloii va povelja s točnostjo in pokorščino. ki je bila lastna vsem članom 1 \Vartcckovc rodbine, i Da ponovimo! MnHnn I 016 je ukav.al Glassu: 1 »Odnesi Grisyl v sobo moje matere in počakaj, da se mati prebudi. Potem I ji povej, kaj se je zgodilo in ji izroči ; Clrisvlo, naj pazi nanjo!* Potem Kriegu gledo Romskega: »Odnesi pa v celico in stražnik naj pazi nani! Ko se prebudi, ukazi kakemu Kalmiku, naj ga uhijo. Potrebno jim je žo kako razvedrilo,* ln končno AVilfricdu: »Pojdi si ogledat ae-opla-n. preštudiraj ga natačno, da mi boš potem poročal.* Sani pa je odnesel še vedno spečo Liiuroneo v svoje sobane ter jo položil v modri sobi na divan. Ni ii minilo deset minut, ko so bila povelja, tičoča se Grisvlo, Romskega in aeropln-na. izvrsona. V vestibulu Dianinega stanovanja položi Glass spečo Grisvlo na dva naslanjača, sam pa sedo v tretji naslanjač. si prižge pij>o, ki ga nI skoraj nikoli o-tavila, in se vdaja v pričakovanju Diatiino sobarico premišljevanju na i'aili. na «OpC*ro* in Pariz. Krieg odnese aviatika v podzemsko eelico. pokliče nekega Kalmika, naj pazi liani, iti odido v svojo sobo spat, ka-jtl ura njegovo službo še ni prifila. Wi!fried pa odido k aeroplanu in jame pregledovati njegov inventar, str'> ja in aparate. Utrdba Warteek je s svojim pročeljem obrnjena proti železnici, vodeči od podmorske postaje k utrdbi. Zadnja stran utrdbo je torej vzporedna s pročelje m, kajti tloris utrdbe ima obliko jčetverokof.iika. Na v,oh štirih oglih obzidja, ki jc precej oddaljen od glav-| no stavbe s stolpom in kupolo, se \zdi- gujojo štirje nizki četvero oglati forti, v katerih so nameščene straže. Iz enega teh fortov je šinila luč žarometa, ki je razkrila napadalki, in odtod so tudi prileteli projektilj, napolnjeni z uspavalnimi plini, ki so prekrižali drzni Laurenci.il in Gris.vlin načrt. In v t«m fortu je bila tudi ona posadka, ki je zajel ti Laurenco, Grisvlo in Romskega ter jih odpeljala z aero-planom vred proti utrdbi. Aeroplan je bil v par hipili razstavljen — nielutnikov-izvedencev in aero-nautov je imel Glo med svojimi pod-1 ožili k i v izobilju —. potem pa so ga kos za kosom spravili v veliko, prostorno. skoraj prazno sobo, v pritličju forta, ki ji sicer služila za municijsko skladišče. Nato so napravili zapisnik vseli predmetov, Id so se nahajali v letalu. NVilfried torej ni ime) drugega dela kakor pregledati zapisnik in ugotoviti njegovo pravilnost. Ta naloga mu vzame jedva pet minut časa. A" ostalem so bili predmeti, ki so bili najdeni v aeroplanu, povsem navadni. Kajti morda v veliko srečo Salnelaira in njegovih štirinajstih spremljevalcev niso Lanrence, tiri.-vi in Romski vzeli seboj vreč s skafandri, sa-j niti vedeli niso zanje; Sainelair jih je namreč dal prenesti na letala Bele potem, ko ,ie že R.-C.-3 odplul. Wilfried podpišo zapisnik in odide v osrednjo utrdbo v svoje stanovanje ter lože spat. Navada, ki si so jo preželi ti trije možje, da se namreč niso brigali za. nič, kar jim ni bilo izrecno ukazano, navada ne-premišljevanja in neodgovornosti je iz Wilfrieda, Kriega in Glassa v GI6jevi navzočnoeti napraivilj poslušne narednike brez misli in brez-brižiip za vse. Glassu jo bilo ukazano naj čuje, in Glass je poslušno bdel iij čakal, tolažeč se s tobakovim dimom iu s premišljevanjem o lepih dneh svoje, ga bivanja v Parizu. \Vilfrlod in Krieg nista dobila nobenega ukaza, da naj bdita ali spita, iQ oba sta si izvolila spanje, kajt-i bila'sta utrujena od naporov prejšnjega dne in spanec jima jo že silil na oči. In tako se je zgodilo, da so trideset ali Štirideset minut po nenadejanem prihodu aoropla.na spali že vsi ljudje n:i utrdbi \Varteek — tisti ljudjo nam. reč, ki niso 'imeli nočne službe. Bdeli so le stražniki v Štirih forti h in v stražnici koncem tramvajev« proge. 'j Naloga stražnikov v fortih ni bila, da so brigajo za dogodke na progi. Zato ie Sainclair s svojimi ljudmi mo-ge! brez ovire dokončati svo,jo vožnjo — če izvzamemo seveda Kalmika, ki je stopil iz stražnice, a sta- ga Cor-satov in Pilou jo v browning takoj napravila neškodljivega. Sicer pa, četudi so morda stražniki v fortih opazili pri. hod tramvaja, ni ta dogodek vzbudil pri njih posebne pozornosti, ker ni bilo prvi?, da vozi tramvaj v ponočuih urah. Tako so torej mogli dospeti Sainclair in njegovi tovariši prav do vrat Luc.iferjevoga stanovanja, pri čemer so ubili Io onega sovražnika in zajeli dva. Tudi odsotnost stražnikov ua hodnikih je bila pov eiu navavua in um- Ijiva. (Dalje priholajič). Jla-ha-ha! j Odkril nem skrivnost rnožke eleganca! Najfinejšo perilo, naramnice, kravate, nogavico itd. po konkurenčnih oenaU prt debel, zdrav, prebran, bel in rožnat, kupujem za dobavo takoj. ReHektiram na takoj5uje utovarjanjo in solidne cene. Predojevič, hote! »Slon" Ljubljana. 1052> pozor! Trgovine POZOR! za 11 delžkatese^j?! | živila! | Vri našem rsstopuilui za Slovenijo, gospodu Edvardu Itegnardu, Ljubljana, Židovska ste.ja 2. imamo stalno »ortiranu idagovn-i zalogo, kjer lahko vsak čas po golo znižanih conah naročate mcsiiMo delikatesno slanino ter prekajenu nanrono iu kruSn■> slanino, nadalje ilelulo osoljono hrbtno slanino, kukor tudi poceni snlic Uubise in prvovrstno garantirano čisto svinjsko miut. 1'rTOTrstne zimsko salamo dopošiljaino neposredno iz tovarne po pošti ali po železnici. 1015/a tovorna šolnine Sa Ms ter raašsoljnfh izdslfeoo BCarlsdarJ, Bamat, SHS. Priporočamo knjigo: StojanoBič B., BuinaMla bife. Popis bitko ia njan ponion t drema, zemljevidoma. Knjiga velja s poštnino Tred Din 81'— ter bc naroča pri Tiskovni sadrugl v Ljubljeni. 1 •• 1 I U II i! HARRV SHEFF: H£j papeŽfi. Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost in nenravno življenje papeža Aleksandra VI., njegovega sina Cezarja in hčerke Lukrecije Borgije. Broširano Din 30" -, vezano Din 86, po poŠti Din 2" - vek CLAUDE FARRERE: rjnio««,;; _ .... VBU&tlfi fl* Zgodovinski roman iz življenja morskih roparjev v XVII. stoletju. Cena Din 20"-, po pošti Din 1'50 ve2. FR. HELI.ER: (pa epccijclncm poročilu časnika „T!ic MotoByc!e" z dne 31. januarja 1924.) Ta ncilooežni uspeli ponovno dokazuje absolutno z;.iice!ji»ost in izvrstno konstrukcijo B S. A. motociklov v vseli razmerah. ion Novi model 1924 dospe v kratkem. Catieraico zsslspslvo zi Jjgc slavijo: 1U&0 RUiO, Ljutiljsna, llunajska cesta 36. Čitajte pesniški zbirki Fr. Zbašiilk PESMI V« 21 Tlin, brci. 15 Din, poil. 150 Din A. Debelfah Solnce in sence Vtz. 15 Din, brc«. 8 Din, poŠt. 13. Din Naročite pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Roman. Cena Din 15" ■••, po poŠti Din 1'50 več. FR. HELLER: Prigode gospoda Colllna. Šaljiv detektivski roman Iz velikega sveta. Cena Din 10' po pošti Din 1'50 yeč. Knjige se naročajo pri upravništvu «Jufra» v Ljubljani, Prešernova ulica 54. li = lOCO/a | zaizdeSovanls damskih klobukov, Sprojemam daui; in gospodično v praktičeu pouk v svrho priučenja si z:i lastno rabo samostojno izvrševati vs:,kovrs!ne modno klobuke. Kadaljnja pojasnila cd 10. do 1 ure popoldne. Modni salon za ilamske klobuke ;Alojzija Vivod, rojena Mozetič Ljubljana, Pred škofija 2!, II. nadstr. Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da jc danes zjutraj po kratki in mučni bolezni previden s tolažili sv. vere umri nas drasi mož, oče, stari oče, brat, stric, svak in ti«t gospod Ivan Florijančič strojevodja v. p. Po 54 letih trpljenja je odiel, da najde mir in pokoj. Dodeli mu Ra večni Bo«! Pogreb sc vrsi v petek, dne 14. marca oh 4. popoldne izpred hiše žalosti v Ljubljani, Trnovska ulica 29. Rodi mu ohranjen blag spomin! V Ljubljani, dne 12. marca 1X4. Ivana Florjančič, žena; Marija lire-eeljiiik. sestra; Janez, Stanko. Mlif.it, Lojze, sinovi; Milka omoč. Bohltijoc, Ivanka, hčeri: Franlca roj. Poterncl, Ljubica, roj. Lapajne, snahi; Ivan Breceljnlk, svak: dr. Jota Bohinjec, zet; Marlanca. Boris, Peter, Spelca, Marjetica, .ložek, vnuki. Zahvala V nesreči, ki nas je zadela s smrtjo dragega nam Ernesta Reicha bili so nam v uteho mnogobrojni izrazi sočustvovanja, pokojniku darovano cvetje in predvsem častno spremstvo na njegovi zadnji poti, kar vse nam potrjuje izpolnitev naše iskrene želje, da bo blagemu pokojniku ohranjen trajen častni spomin. Tem potom izrekamo vsem in za vse svojo prisrčno zahvalo. Žalujoči ostali 1063-n "■W2 CEMENT Prima Portland Trboveljski lo Dalmatinski dobavlja v poljubnih množinah. Naročila sprejema: H. Petrlč, GospoevoUka oesta 13/1. III Telefon 343. 4S6/& Is sar Trgovsera i« industrifcem -s« priporočamo Zahon ln naredilo o prisilni pemagi \im kontea k! eta izšla v broSnri, katera velja s poStuino vrel 8 50 Diu in se naroča pri Tiskovni zadrugi v (JublJani ProSernovft ulica Ster. 51. Izšel jo v knjigi Taksni in pristojbinski pravilnik Kdor plačuje takse /n pristojbino potrebuje poleg zakona tudi pravilnik, ki zakon razlaga in pojas-nuje. Knjiga ki obsega 240 strani, velja s poštuiao vred Din 43-00 in se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Prešernova ul. 54. ZDRUZENE OPEKARNE D. D., LJUBLJANA Talefon 733 naznanjajo, da so o tvorile v sredini mesta, na Mlkloši-Sevi oesti it. 13, tovarntiko zalogo vseh vrst opeke lastnega izdelka. — Opeka je na razpolago v poljubnih množinah po najnižji dnevni ccni. 881/& mmmmmmmm