2. štev. V Kranju. 41. januarja 1902. III. leto. GoReJoee , Političen in gospodarski list. Vabilo na narocbo, «GORENJEC* stane za celo leto samo 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Kdo naj bi tudi zastavil svoj upllv za vseučilišče? Slovenski narod, dasi po številu majhen, dal je svetu mnogo odličnih mož, ki so s svojo znanostjo dokazali, da smo Slovenci ravno tako zmožen narod, kakor kateri drugi. Ko bi imeli le vsa sredstva, ki so pogoj za vsestransko povzdigo in napredek, ne zaostajali bi Slovenci za nobenim narodom. To mi dobro vemo, zato je zadnje tedne tako mogočno donel klic po vseučilišču. Kakor se da lahko posneti iz vse tozadevne akcije, zastavili so mnogi odlični sinovi našega naroda vse svoje moči v dosego te zahteve. Ves izobraženi slovenski svet jih pozna, zato jih ne bodemo naštevali z imeni. Vprašamo pa se, so li vsi slovenski sinovi zastavili svoje moči in upliv za slovensko vseučilišče? Kakor vidimo v javnosti, ne moremo in ne smemo pritrditi temu, zakaj, do danes še nismo slišali, ne brali, da bi bili možje, ki na visokih sedežih ukazujejo in vodijo slovenski narod, storili kaj v korist nase pravde. Nihče nam ne bode štel v zlo, ker iz slabega namena ne pišemo tega, če povemo, da pogrešamo v sodelujočih vrstah naše slovenske Škofe in kardinala. Njih ne vidimo zbranih poleg drugih odličnih faktorjev, ki neustrašeno zahtevajo, kar nam gre. Umevno nam ni, zakaj se ti visoki dostojanstveniki odtegujejo kot tako-zvani višji pastirji svojega naroda. Niso li dolžni zastaviti svoj nemali upliv za vseučilišče tudi oni, ki jih je ravno-tako rodila slovenska mati in se jih prišteva med odlične Slovence, kakor druge. Morda pa ti dostojanstveniki nočejo javno nastopati? Tega ne misli nihče, ker smo videli v polpreteklem času, kako agilni so bili ravno oni za gotove, njih zadeyajoče stvari. Porabili so vso svojo veljavo dostojanstvenikov. Prevzvišeni knezoškof Bonaventura Jeglič je za ustanovitev svojih zavodov, ki nimajo proti univerzi niti 0*5 odstotka tolike važnosti, obhodil vse korporacije, ki bi mu hotele iti na pomoč pri izpeljavi njegovih načrtov. Pozabil je ves svoj škofovski renome in bil pred samim cesarjem. V znani goški aferi se je culo tudi o korakih tega dostojanstvenika, da bi se v korist njegovih izvršila vsa stvar. Za univerzo v Solnogradu bi on ravnotako porabil vse svoje moči in jih tudi bode, za slovensko vseučilišče pa ni še mignil z mazincem, temveč gotovo med tem, ko drugi spisujejo prošnje za vseučilišče, on spisuje pastirski list, v katerem grdi in preklinja slovenske liberalce. — In tam v sončni Gorici, kjer pastiruje kardinal Missia — rodom Slovenec, tam diplomatično molči nadškof goriški in čaka, da podeli višjepastirski blagoslov — laški univerzi v Trstu. On ne bode v prilog slovenski univerzi storil prav ničesar, rajše bode o priliki svoje tajno svetovalstvo porabil v druge neslovenske namene. Mnenja smo, da bi k ognju, ki gori po vsi Sloveniji za vseučilišče, naši slovenski škofje in kardinal lahko pridejali kuriva eminentne vrednosti, če bi bili pravi sinovi Slovenije. A kaj, oni so škofje pod rimsko-latinsko vlado, ki ne sinejo v svoji častni službi poznati svojega rodu, kadar se bori za svoje svete pravice, ki ne služIjo naravnost rimstvu. Pač pa jim je višjepastirska dolžnost podložno ljudstvo navduševati le za vse to, kar koristi njim. Žalostno je to, a resnično. Narod ostane pri tem siromašni reditelj svojih nehvaležnih sinov. Kaj pač moremo in smemo pričakovati od tujcev, ki nam odrekajo najnavadnejše pravice in ponujajo kamenje namesto kruha!? Zanesti se smemo le na svojo moč, vstrajnost in — potrpežljivost, pustiti pa upanje, da bi nam kaj pomagali tisti, ki so takorekoč privilegirani vodniki. Vsi tisti pa, ki povzdigujete v deveto nebo gotove ljudi, gotove kaste, odprite oči, poglejte med pisano množico, ki steguje svoje roke po vseučilišču kot prevažni slovenski težnji, poglejte koga ni vmes in pogasite ogenj v kadilnicah, katere vihtite njim — brezbrižnim Slovencem. _ Hribovski. Kranjski deželni zbor. Konec. Poslanec Hribar pravi, da je puhlost dr. Šušterši-čevih očitanj razvidna iz tega, da Sušteršič ni mogel navesti nobenega konkretnega slučaja, da deželni odbor z denarjem pristransko postopa. Sušteršič je sicer v tesni zvezi s sv. Duhom. Ali je to govoril pred samimi babami, ne vem, njegovo glasilo je tako pisalo. Konstatujem, da kaže njegov današnji nastop, da ga je sv. Duh na cedilu pustil. Govornik je pojasnil, kako bedasta je trditev, da so tri četrtine vsega deželnega denarja klerikalne. Mesta in veleposestniki plačajo res tri četrtine deželnega denarja, najmanj pa plačajo klerikalci. Sušteršičeva baha- V Kranju, 11. januarja. Deželni zbori so zaključeni in se snidejo zopet na spomlad. Bavili so se večinoma s proračuni in provizoriji. — V goriški deželni odbor sta izvoljena izmed Slovencev dva klerikalca dr. Ant. Gregorčič in prof. Berbuč. Zvezo so sklenili Lahi in slovenski klerikalei, kar s posebnim povdarkom povemo na uho ljubljanskemu «Slovencu*. Proračunski odsek v državnem zboru se je sešel dno S. t. m. V upravi Bosne in Hercegovine se imajo — kakor poročajo nekateri listi — izvršiti velevažne izpre-membe, ki imajo namen stalno priklopiti ti dve deželi k Avstriji. Pruski deželni zbor je bil otvorjen s prestolnim ogovorom, ki obsega napoved najbrezobzirnejšega boja proti Poljakom. Na Bolgarskem so dobili novega ministrskega predsednika Daneva, ki hoče menda razpustili sobranje. O Burih. General Botha je iznova pozval vse pod-poveljnike, naj vztrajajo v boju, češ, v januarju se snide angleški parlament in angleška vlada bo zahtevala novega kredita za nadaljevanje vojne. Angleški narod pa tega ne bode dovolil in angleške čete se bodo morale vrniti domov. _ Dopisi. Iz kranjskega okraja. Naša župnišča, katera moramo vzdrževati liberalci kot klerikalci se uporabljajo za različne namene. Vendar, da bodo postala posredovalnice za delo, tega nismo pričakovali. Na kmetih je navada, da menjavajo posli svoje službe ob Božiču. Letos je menjal nek hlapec službo in sicer tako nesrečno, da je šel od svojega gospodarja klerikalca k liberalcu. Ko župnik to izve, pokliče ga k sebi v župnišče ter ga obdeluje in mu grozi, zakaj da gre k takemu gospodarju v službo. Hlapec mu je pa mirno odgovoril, češ, da mu je obljubil dobro plačo. Župnik pa pravi: «Ta je liberalec, bere «Gorenjca», «Narod* in »Rodoljuba*, k temu bi ne bil smel iti.* Toda hlapec, vedoč, da je gospodar, h kateremu gre v službo, kljub temu, da je liberalec, dobra duša, se ni dal pregovoriti in se tudi ni smel, če je hotel ostati mož-beseda. Ker je župnik videl, da ga ni mogoče pregovoriti, mu je rekel: «No, če že ni drugače pa ostani, vendar pazi, da se ne pregrešiš z branjem liberalnih časopisov. Daleč smo prišli! Sedaj mi libe- slišati drugega kot rožljanje s silno naglico vihtenih vilic in nožev, le tupatam se čuje zamolkel glas, kadar spusti pl. Lirski in Retorski prevelik kos purana v svojo notranjost. Tako se polagoma miza izprazne. Delo je moralo biti naporno; kajti vsem stoje debele srage na čelu, katere si utegnejo šele sedaj obrisati. Eden mlajših in zato še anonimnih članov se je celo tako utrudil, da čuti potrebo, razpoložiti svojo velikansko telesnino tja po sosednji klopi, da si odpočije. Vidi se, da je obiranje puranovega bedra njegovo ne samo najljubše, ampak tudi najnapornejše življensko opravilo. Ko se lukulsko kosilo zadostno poplakne, potegne Don Infant petvinarski pipček iz žepa, potrka ž njim nad kupico in prične svoj na pamet priučeni govor. V izbranih besedah, ki mu lete po bliskovo iz ust, da stenograli komaj dohajajo, priporoča kandidata za vsprejem v još-tarski klub, kazoč pred vsem na njegove zasluge, katere si je stekel s tem, da je daroval pri govorniku za drag denar kupljenega purana. Ko komandant v jargonu svoje rojstne dežele ta umesten predlog toplo podpre, vzdigne se počasi prezident v ornatu narobe oblečenega haveloka, pogleda zbrano družbo čez naočnike in pravi: »Gospod kandidat je vsprejet.* Nato se izroči novemu članu diploma in slovesen akt je končan. Med tem časom se je pl. Lirski in Retorski navzel čezmernega navdušenja, pijoč obenem kar iz dveh kupic, 13 ralci še ne bomo mogli več dobiti poslov, ^upnikovega imena za sedaj enkrat ne imenujemo, vendar se ga izve lahko v uredništvu. Od sv. Ane nad Tržičem. Nihče bi ne mislil, da v našem gorovju sploh žive ljudje, ki poznajo svet in ne samo naših hribov. Tudi pri nas se je jelo daniti, tako da smemo pričakovati boljših časov. Tlake so se odpovedali tudi naši gorjanci, ki se zavedajo svoje prostosti. To se je pokazalo pri zadnjem cerkvenem darovanju v Tržiču. Pri tem darovanju je namreč vpeljana stara navada, da se ob darovanju razvrste darovalci v tri vrste: prvi so Tržičani, drugi so Dolinci, tretji so od sv. Ane. Pri vsakih na čelu so stari, imenovani Križarji. Tržičanov in Dolincev je bilo mnogo in g. župnik je veselo gledal na množico, ki se je tako polnoštevilno udeležila darovanja. Prebledel je pa, ko je videl od sv. Ane enega darovalca, 40 let starega fanta. Župnikov obraz se je popolnoma izpremenil in cerkovnik je po zakristiji na glas zavpil: »Sramota*. Mi pa z veseljem trdimo, da je eden opravil za vse. Vemo, da je župnik zelo razburjen in si misli, odkod to. Od Št. Ančanov bi tega gotovo ne pričakoval, toda zgodilo se je, ker se je tudi nam jelo svitati. Tudi pri nas sta k treznosti veliko pripomogla «Gorenjec» in »Slovenski Narod*, katera dobivamo dosedaj še na skrivnem in kmalu se bodemo pokazali tudi javno. Nepotrebnega davka, to je »ofra* za duhovne, se hočemo otresti in nikakor ne maramo, da bi s svojimi žulji skrbeli za napade in politične agitacije klerikalcev. Upamo tudi, da prihodnje deželno-zborske ali' državnozborske volitve prineso veliko razočaranje. — Tukajšnja delniška družba je odslovila razun šestih vse rudniške delavce, ker menda ni mogoče več zadeti na žilo živega srebra. Rieger je pravočasno odšel v boljšo življenje in delavci tudi, vsaj imajo dobre spomine na vodstvo Riegerjevo, ki se dobro počuti v Tržiču. Iz Lahovič pri Vodicah, 2. januarja. Prijetno zimo brez snega imamo — hvala Bogu. Posestniki lahko povsod od zunaj opravljajo svoja dela. Terice terejo lan, kar smo ga pridelali in ki se je letos še precej obnesel. — Kupčija s konji je srednja, tudi goveja živina se bolj poceni prodaja, ker bode ljudem primanjkovalo klnjc. Zlasti se lahko dobro prodajo debeli prašiči. Gena starim prašičem je od 20—22 kron. — Žito ima srednjo ceno, posebno pšenica sedaj nima prave cene. Ako ne bode ter prosi v splošrl strah navzočnikov besede. Svoj govor prične z »[os" -ua moja*, konča ga pa ne drugače, da mu oča kučeg^zda nastavijo navito budilko na ušesa. Jedro njegovega, s pogostimi kolcaji in kašljaji od govornika samega pretrganega govora je težko ločiti od lupine. Razume se samo toliko, da govori nekaj o puranu in Štefanu. Po srečno prestalih mukah, ki jih povzroča njegov govorniški nastop navzočnikom, pride spet lepi Miško do veljave ter začne peti drarnatskega efekta polno odo: «Ko ur'c;i odbila je dve <"ez polnoč —,» Varaždinac pa kaž^fransparentne podobe, predstavljajoče I glavnejše momente iz vsebine tega umotvora. Med tem prizorom daje oča kučegazda večkrat duška svojim este-tiškim čustvom s tipičnim hrn. Ker se je lepemu Mišku petje izborno posrečilo, postane predrzen in nagajajoč komandantu zapoje: '-Na Kranjskem 'mam eno, na Stajarakem dve na kar mu ta odvrne: »Ni lepših deklet, • k<> pri vas kakih pel» Ker pa je Don Infant, ki je spet intimen prijatelj lepemu Mišku, odkar je kupčija s fižolom za letos pri kraju, temu pritegnil, ne more komandant nič kaj reusirati ter Umolkne. _ Konec pride. 12 vost je neumna in namenjena, napraviti utis na nerazsodno maso. (Šušteršič: Kar ni za banko «Slavijo», je vse nerazsodno.) Le pustite banko «Slavijo»! (Medklici. Glavar zakliče osorno dr. Šušteršiču, naj miruje.) Lahko vam povem, da smo klerikalno zavarovalnico «Unió ca-tholica» zaradi sleparij danes zaprli in da bi jaz lahko marsikaj poročal o vaših društvih. Zbornica potem na predlog dr. Tavčarja sklene konec debate. Deželni glavar Sušteršiča pokliče k redu zaradi besede «osi arija». Šušteršič se ponižno opravičuje radi tega medklica. Potem se zagovarja napram baronu Heinu ter pozivlje vlado, naj državni zbor razžene in naj izvrši državni prevrat ter uvede splošno in enako volilno pravico. Konečno vpraša, kaj je bolj škandalozno, če on po vesti graja člana deželnega odbora ali to, kakor se je ž njim postopalo. (Dr. Tavčar: Od takega človeka, kakor ste Vi, je škandalozno vsako očitanje.) Slednjič Šušteršič grozi s pestjo in vpije «a rivederci», kar vzbuja homeričen smeh. Poročevalec Grasselli se Čisto nič ne čudi, če dr. Šušteršič nima zaupanja v deželni odbor. Od klerikalnih gospodov tudi nihče ne zahteva, da bi imeli kaj zaupanja. Očitalo se je večini, da strankarsko postopa. V kolikor se tiče političnih zadev, naj to le velja, saj ravno zato klerikalci obžalujete, da nimate večine, da bi jo mogli izkoriščati za svojo strankarsko politično korist. — Druga stvar je pa z denarjem. Z vso odločnostjo zavračamo očitanje, da je večina denar pristransko porabljala. V tem oziru je deželni odbor postopal strogo nepristransko in se z ogorčenjem zavaruje proti natolcevanjem dr. Sušteršiča. Kar je kak posamezen član deželnega odbora govoril na kakem volilnem shodu, to deželni odbor nič ne briga. Deželni odbor ni imel povoda, baviti se s tem, ker ima dobro vest, da ravna pošteno in nepristransko. S tem je bilo končano moralično klofutanje dr. Žlindre za njegovo podlo infamijo, da deželni odbor z denarjem ravna pristransko. Poslanec baron Schwegel potem utemeljuje nujnost svojega predloga, naj se dovoli 60.000 K prispevka za napravo ceste od Škofje Loke do Podbrda, katera PODLISTEK. Pri peči. Piše C. —C. Dalje. Ko se popije kava in nekaj polliterčkov vina, se scenerija spremeni. Komandant, položivši desno nogo na pručico, med tem ko obdrži levo na klopi, porogljivo pogleda svojega tekmeca lepega Miška in reče: «Lepi Miško! Zapoj ono: „Koso ima na glav', za njo pa cegele bel!"» Na kar lepi Miško: «Pr' moj ruš'! Kako bo imel koso na glavi, za njo pa cegelc! Klobuček 'ma na glav'!» «No, pa tako!« In lepi Miško prične, vrgši zaljubljen pogled na viseče krilo, Don Infant udari počez, Varaž-dinac poseže v globcl svojih pljuč po bas, pl. Lirski in Retorski vriši z deviškim glasom visoki C, dočim puste drugi odmevati svoj šoštarski bas. Maitre nagibajoč glavo nad mizo in ustnice v šobo krožeč daje z levo roko takt, vsi pa razen prezidenta bijejo s podkovanimi petami v razmerju vzdiga in pada po parketnih tleh, da se vzdi-gujejo oblaki prahu po s finim pohištvom opremljeni dvorani. Oča kučegazda, stoječ pri velikanski «mevtrgi», posluša z vidnim zadovoljstvom in umetniškim užitkom lepo ubrane glasove, le pri kiticah, ki žalijo njegov este-tiški okus, se odzove s kratkim, skoz nos potegnjenim hm. Glasovi zadnje kitice: cesta je potrebna za dovažanje materijala za zgradbo bohinjske železnice. Nujnost se sprejme, na kar gla\ar sejo pretrga. * Ko se zborovanje zopet prične, utemeljuje najprej poslanec baron Schwegel meritorno svoj nujni predlog zastran prispevka za zgradbo ceste od Škofje Loke v Podbrdo, katera cesta bi se potem prevzela kot deželna cesta. S tem bi se pomagalo zgradbi bohinjske železnice in bi bilo v gospodarskem oziru pomagano prebivalstvu. Dr. Krek navaja vsakovrstne pomisleke glede predloga, končno pa nasvetuje resolucijo, naj vlada uvažuje prošnjo selške občine. Pri glasovanju se sprejmeta predlog barona Schwegla in resolucija dr. Kreka. Po predlogu barona Schwegla se izvolita kot reditelja poslanca baron Apfaltreni in Pire, kot verifika-terja dr. Schalfer in dr. Schweitzer. Poročilo deželnega odbora o izidu deželnozborskih volitev se izroči posebnemu odseku. Potem se izvrši volitev deželnega odbora. Iz kurije veleposestnikov se izvoli odbornikom dr. Schaffer, namestnikom grof Barbo, iz kurije poslancev mest in trgov odbornikom dr. Tavčar, namestnikom dr. FerjanČič, iz kurije poslancev kmetskih občin odbornikom poslanec Povše, namestnikom dr. Brejc, iz cele zbornice pa odbornikom Grasselli, namestnik Kušar. Klerikalci so glasovali za dr. Kreka, oziroma dr. Brejca. Koncem seje so klerikalci interpelirali vlado zastran sprejetja deputacije deželnega zbora, ki je imela prositi za ustanovitev univerze. Poslanec Hribar in tovariši so stavili dva samo-stalna predloga. Prvi se tiče uniyerze v Ljubljani in drugi zahteva z ozirom na bankerot zavarovalnice «Unió catholica», naj vlada posveti vso pozornost ljubljanski vzajemni zavarovalnici. Ko se še izvolijo člani v deželno prizivno komisijo za osebno dohodarino in obrtarino, naznani deželni predsednik, da je zasedanje deželnega zbora preloženo, na kar deželni glavar, želeč vsem poslancem srečno novo leto, zaključi sejo. _ «Mi ga žingamo in mi ga žagamo, jaz pa le počas' jo režem in kosim, kosim«, vzbude slednjič tudi prezidenta iz sladkega spanja, njegove oči se počasi odpro in palca se začneta spet vrteti. Ko prinese kučegazdov še veliko obetajoči sinko, vitke postave, parfumiranih las in duhovitega obraza, pečenega purana na lesenem plohu, zaorijo navdušeni trikratni živio-klici. Dostojanstveno se vzdigne zdaj Maitre de la cuisine, sleče suknjo zaviše srajčne rokave, si umije roke v skledi vode, sname s peči bel predpasnik, si ga priveze krog pasu, položi purana na pokrito mevtrgo ter ga prične po predpisih kuhinjske umetnosti razkosavati. Dočim mečejo ostali od časa do časa poželjive poglede po kadečih se kosih, vsi razen lepega Miška, katerega zanimlje še tudi zdaj bolj na kljuki ob steni viseče krilo, ne more pl. Lirski in Retorski več zdržati na svojem sedežu, ampak glasno z jezikom tleskajočega in z usti mlaskajočega vleče neka notranja sila v dotično bližino puranovih ekstre-mitet. Ko se postavi slednjič raztelešen puran na mizo in prinesejo tri velikanske sklede iz devetindevetdeset in-gredijenc obstoječe solate, pripravljene po umetniku Maitru, prikaže se že tudi Suhovrharjev Martin, to je tisti, katerega se nikjer ne manjka, kjer se dobro jé in pije in kateri je vedno v živahni kupčijski zvezi s prodajalci divjačine, prisede nevabljen in neklican k bogato obloženi mizi in začne meni nič, tebi nič segati po pečenki in laški solati, iz katere izbira posebno rad kavi-jarske primesi. Med jedjo se ne govori nič: sploh ni pogosto meša štrene, a on šteje pri vsem tem vendar za eno glavo, kar pa pri Vas že precej izda. Konečno ne smemo pozabiti Polonice, te odločne predsednice vseh mošenjskih devičaric, pa tudi ne nje najnovejšega družeta Načeta, ki sta, kakor čujemo, že naprej obljubila svoj pristop. To so vse korifeje, vsi stari podružnični udje iz obeh šolskih okrajev, zakaj novih ne bo dobiti. Kajne, v resnici ogromno število? Pa bodi dovolj! Če mislijo na tej podlagi res pričeti z novim delom, tedaj jim mi nočemo kratiti veselja, še celo zanimalo nas bo. Knezoškof jim pošlje gotovo svoj posebni blagoslov, kakor jih je že zadnjič blagoslavljal v »Katoliškem domu*, če jim pa bode to tudi kaj pomagalo, o tem pa dvomimo, ker smo skromnega mnenja, da tem sploh ni mogoče več pomagati. Kranjski občinski odbor je imel včeraj sejo. Župan naznani, da zahteva okrajno glavarstvo poverjeni zapisnik o vsakratni seji tekom treh dni, zato bo od sedaj naprej imenoval že pri vsaki seji po dva člana občinskega odbora, ki bosta overila zapisnik o dotični seji. Nadalje poroča, da se je za leto 1902. pogodil glede naklade na pivo za tisto svoto, kakor se je določila v proračunu (K 1740*—). Odbor odobri to pogodbo. — Ker je okrajno glavarstvo zaukazalo, da se mora ob ponedeljkih in sejmih napraviti prosta pasaža po glavnem trgu in na cesti ob sejmišču, poroča načelnik tržnega odseka F. Krenner, da se je po mogočnosti ukrenilo vse potrebno. Odbor pritrdi tem naredbam. — Občinski odbor ne ugovarja prošnji Marije Jakofčič za koncesijo gostilničarske obrti s pravico oddajati jedila, čaj, kavo ter čokolado in ugodi neki prošnji za vsprejem v občinsko zvezo. — Sprejme se nastopni, po občinskem svetovalcu dr. Štempiharju stavljeni in utemeljevani nujni predlog: Županstvu se naroča, da takoj da zavarovati pešpot, ki pelje za Savo proti Struževem, in pot, ki veže spodnjo pot z gorenjini drevoredom, s primerno ograjo. — Občinski odbornik dr. Val. Korun poda v kratkih potezah zgodovino o vprašanju razširjave gimnazijskega poslopja in potem v imenu finančnega in stavbenega odseka temeljito utemeljuje naslednja predloga: I. Občinski odbor skleni, da mestna občina kranjska sprejme ponudbo naučnega ministrstva, to je, ona je pripravljena pod pogoji, od naučnega ministrstva zahtevanimi, izvršiti na svoje stroške prizidek pri gimnazijskem poslopju, ako prevzame erar v tistem kurjavo v £vojo oskrb. II. Občinski odbor skleni, da dobi glede imenovane zadeve dovoljenje od deželnega odbora in da se načrt o prizidku izgotovi, oziroma popravi. Ko zastop predlogoma soglasno pritrdi, zaključi župan sejo. Cesar je potrdil od deželnega zbora kranjskega sklenjen zakon glede preložitve okrajne ceste med Spodnjimi in Zgornjimi Gorjami. Zadruga prostih, rokodelskih in dopuščenih obrtov za sodni okraj kranjski ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 26. t. m. v mestni dvorani v Kranju. Izredna lovska sreča. Čuvaji kranjske lovske družbe so izkopali v Volbenku pod sv. Joštom v enem rovu pet odraščenih jazbecev, dva samca in tri samice. Veselica »Bralnega društva* v Kranju (dne 6. t. m.) obeta kot prva zabava v letošnjem predpustu še prav mnogo poskočne veselosti. Saj velja pri zabavah pravilo: »Dober začetek — dober konec!* In začetek je bil dober! Sokolova dvorana je bila polna občinstva iz vseh slojev, kar kaže, da uživa bralno društvo splošne simpatije. Reditelji so spretno izvrševali svoj posel: gospodje so posedli k mizam, tako da niso pogrešali priljubljene gostilne, dame pa so imele spredaj svoje sedeže. — Z glasnim ploskanjem je vse pozdravilo nov tambu-raški zbor, ki je s tremi komadi pokazal, kaj zna, in kaj še smemo od njega pričakovati v kratkem času so se Člani vrlo izurili. — Pevski zbor, to pot sicer nekaj malošte-vilnejši, je pel precizno svoji dve točki; prinesel nam pa je prijetno iznenadenje v samospevu gospoda K. Geigerja. — Nato se je igrala šaloigra »Dve tašči*; ker je »Gorenjec* o njej že poročal pri predbožični čitalniški veselici, omenimo zdaj le toliko, da je igra vzbudila tudi med onimi, ki so jo videli drugikrat, mnogo smehu, kaj 15 šele med onimi, ki so jo videli prvikrat; njih smeh je bil kar nalezljiv. — Po kratkem odmoru se zopet dvigne zavesa, in plesna godba zasvira po dvorani. Neumorno se vrteli pari, med tem pa so žvenketale čaše neplesalcev. Bil je prijeten večer, prijetna noč, prijetno jutro... »Bralno društvo* pa je tudi menda dobilo precejšen skupiček za nov oder. H koncu še pristavimo željo: okrog plesnega prostora naj se postavijo zdržema sedeži; to povspešuje zvezo med plesalci in plesalkami: iz cele družbe, sedeče pri omizju, si plesalec ne išče rad družice. --k. Predpustne veselice. Kranjski mojstri prirede jutri v nedeljo pri »Novi pošti* v Kranju svoj plesni venček, čegar čisti dohodek je namenjen osnujoči se obrtni zadrugi za kranjski sodni okraj. — Gasilno društvo na Jesenicah napravi jutri veselico pri županu g. J. Klinarju. — Gasilno društvo v Stari Loki bo imelo svoj plesni venček v nedeljo dne 19. t. m. pri gospej M. Jelovčan. Cisti dobiček je namenjen za gradnjo gasilnega doma. — Ra-teško veteransko društvo priredi plesno veselico jutri v nedeljo pri g. Fr. Petelinkarju v Ratečah. — Maškarada »Narodne čitalnice v Kranju, ki se ni vršila že več let, bo dne 8. februarja t. 1. in' utegne postati jako zanimiva. Bedni letni občni zbor telovadnega društva »Gorenjski Sokol* se vrši danes teden v soboto, dne 18. t. m. točno ob poldevetih zvečer v prostorih Peter Mavrjeve gostilne z običajnim dnevnim redom. Ker pri prosti zabavi, katera je po občnem zboru, sodelujeta si. čitalniški občni zbor in tamburaški zbor bralnega društva, vabijo se vsi prijatelji društva na ta večer. Predpustne veselice v Kranju. Kakor čujemo, nameravajo čitalniški diletantje ponavljati v nedeljo 19. t. m. igro »Martin Smola ali kinematograf*. Predstavi priklopil se bode improviziran plesni venček. »Slov. bralno društvo* in »Gorenjski Sokol* priredita skupen plesni venček dne 25. ali 26. t. m. v društvenih prostorih. Dva agenta škofove zavarovalnice sta bila ta teden na potovanju« v predoseljski občini. Ustavila sta se v neki gostilni. Sluteča, da napravita povsod slabo kupčijo, sta se preskrbela tudi s srečkami (loži), katere prodajata. Ponudila sta srečko tudi temu gostilničarju, ki se je pa branil, jo kupiti. Gostilničar je poznal enega izmed njih, ki je nekdaj kupoval krompir na debelo. Tega je vprašal, kakšne so te srečke, na kar sta mu stvar razjasnila takole: «To so srečke nekega bogataša, ki ima toliko denarja, da se ga je prisililo, da mora izdati srečke, drugače mu odvzamejo toliko premoženja, kolikor ga ima preveč.* Želeli bi tudi mi, da bi se pri nas oglasila in pokazala take srečke, ker smo zelo radovedni, kdo je dotični bogataš. Ali so ti »loži* mogoče namenjeni za škofove zavode? Kmetom pa svetujemo, naj nikar ne kupujejo od agentov srečk. Bohinjska železnica. Od Bohinjske Bistrice so pričeli vrtati veliki predor s stroji na elekrično silo. K otvoritvi tega dela je došel sam železniški minister baron Wittek, kakor se poroča iz Bleda. Z Bleda se poroča, da je dne 5. t. m. ogledoval železniški minister dr. pl. VVittek v spremstvu železniškega ravnatelja VVurmba in stavbenega nadsvetnika Hannacka železniška dela v Hrušici, nato se je podal v Bohinj. V Bohinjski Bistrici si je ogledoval električno vrtanje in temeljni kamen za obokanje tunela. Minister je izrekel veselje nad vidnim napredkom. Gasilno društvo v Škofji Loki je dobilo dovoljenje, da napravi efektno loterijo s 2500 srečkami po 10 vinarjev. Težka prašiča. Gospod Jožef Hafner, gostilničar na Trati pri Škofji Loki, je kupil 10-30 centov težka prašiča domačega plemena, kateia je izredil France Hriber-nik, po domače Zidanšek od sv. Duha. To bodi v iz-podbujo drugim kmetovalcem. V Radovljici so ustanovili minulo nedeljo neko »katoliško* izobraževalno društvo. Natančnejšega poročila nismo dobili. V Radomljah so izvolili županom g. Ivana Nastrana, posestnika, in občinskim svetovalcem gg. Martina Gerarja in Iv. Surca, oba posestnika iz Radomelj, 14 drugo leto poskočila v ceni, se bo za žito dobilo prav malo. Delavcev ni dobiti, a kar jih je, so pa dragi. Za kmetovalce kaže slabo, ako se ne izboljša v kratkem. V to upajmo! Vsem bralcem »Gorenjca* srečno novo leto 1902. Zdravi! M. B. Is radovljiškega okraja. Gospod urednik! Čudno je vendar, da se dajo še župani, kateri veljajo za boljše može, voditi po raznih škrjancih in ščinkovcih. V rokah imam namreč poziv na županstva okraja radovljiškega, na katerem se priporoča resolucija, sklenjena na shodu meseca novembra, ki slove: «„Visoko c. kr. železniško ministrstvo na Dunaju! Podpisano županstvo je v odborovi seji . . . sklenilo sledečo prošnjo na vis. c. kr. železniško ministrstvo: Visoka državna zbornica je sklenila, naj se pri zgradbi nove železnice jemlje ozir v prvi vrsti na domače delavce, torej tudi na domače voznike. Pa tudi sedanji podjetniki preddel so k temu po pogodbi vezani. Kljub temu pa so ti izročili vožnjo, na katero so se domačini zanašali in veselili, nekemu gališ-kemu židovskemu podjetju. Ker ima Gorenjska stran dovolj boljše vozne živine, kot sedanji vozniški podjetnik, zato prosi podpisano županstvo visoko c. kr. železniško ministrstvo, da se to, za domače davkoplačevalce tako krivično postopanje popravi, in na ta način razburjeno ljudstvo pomiri. Ako bi občini Dovje in Jesenice ne mogli vse vožnje zmagovati, lahko da na razpolago podpisana občina . .. dvovprežnih voz, če podjetnik preskrbi hleve kot jih je sedanjemu podjetju."--Slavno županstvo! Na zaupnem shodu na Jesenicah 24. novembra, katerega se je udeležilo mnogo mož z gorenjske doline, se je sklenilo, odločno nastopiti zoper krivično postopanje židovskih podjetnikov pri predoru in po geslu »V slogi je moč* prositi pomoči vse gorenjske občine. Zato ste na-prošeni v imenu pravične stvari, skleniti zgornjo prošnjo (peticijo) na c. kr. železniško ministrstvo. Blagovolite jo poslati našemu vrlemu državnemu poslancu g. Pogačniku. Obenem pa tudi nam naznanite, koliko voznikov bi lahko dala vaša občina, da se vemo ravnati.* Ali se ne pravi to: ljudem metati pesek v oči? Poslanec Pogačnik je že poprej dobil odgovor od ministra, da njemu (ministru) ni ničesar znano od tujih podjetnikov. Ministrstvo je gotovo mislilo pod besedo »domačin* Avstrijca, pod besedo »tujec* pa inozemca. Naši klerikalci pa smatrajo seveda vsakega, ki pride k nam, kot tujca. Če pride kak Korošec, je tujec, če se kak Jeseničan naseli v Radovljici, je pritepenec i. t. d. Naši dušni pastirji naj bi se raje brigali za to, da ne bi imel v najemu največje žage verskega zaklada Italijan, ki je v resnici tujec, ali pa naj bi poučili domačine, kako naj bi se zedinili, da bi prevzeli kako večje delo tam, kjer bi se res kaj zaslužilo. Naša duhovščina zastopi »kšeft*, kajti prav malo jim je mar, ako ustanove kako konsumno društvo in tako s tem uničijo domačega revnega trgovca. Ko bodo začeli graditi novo železniško progo, bodo imeli domačini dovolj zaslužka, pomagati pa bodo morali tudi drugi Avstrijci, ker samo Šinkovci in škrjanci sto let ne dokončajo take železnice. Sicer pa bodi še enkrat povedano, da je jako žalostno za nas, da smo povsod zadnji vsled nezadostne zmožnosti, ker nam manjka šol, katerih nam naši duhovniki ne privoščijo. Vsled tega vkfcno, da se naseljujejo tuji podjetniki v Bohinju in na Hrušici, domačini pa gredo rajše na Brezje. Priporočali bi, naj napravi poslanec Pogačnik na Hrušici javen shod, na katerem naj se soglasno sprejme prošnja, da gredo vsi svederci za procesijo na Brezje, v Lescah pa naj se jim pridružijo vsi Bohinjci. Na Brezjah naj se pobere za maše — pa bo pomagano. Več kmetov-liberalcev. Is Škofje Loke. (Razno.) Blagorodni gospod Al. Krenner, tukajšnji tovarnar, je podaril mestni občini blagosrčni dar 50 K, katere so se razdelile med mestne uboge. — V Skorji Loki je imelo na svetih treh kraljev dan »Slovensko bralno društvo* svoj — občni zbor. Društvo je osnovano na klerikalni podlagi. Zato vlada — strašansko zanimanje za to društvo: občnega zbora se je udeležilo z odborom vred menda celih 6 — reci: šest oseb. Predsednika baje ni bilo na zborovanje. — Le jadrajmo naprej! Prosit novo leto! — Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo priredi v nedeljo 12. t. m. svoj vsakoletni plesni venček in to v prostorih »Pri kroni*. Med počitkom bode srečkanje, katerega se občinstvo udeleži vedno s polnim zanimanjem. Sodeloval bode oddelek ljubljanske meščanske godbe. Čisti dohodek je namenjen društveni blagajni. Vstopnina nečlanom dve kroni. Dame so proste. Člani gasilnih društev plačajo 1 krono vstopnine. Začetek je ob sedmih zvečer. Kakor običajno, vlada tudi letos med tukajšnjim občinstvom kaj živahno zanimanje za ta plesni venček — in prav je tako, saj je sleherno gasilno društvo po svojem plemenitem namenu vredno obilne podpore. Po pripravah soditi, utegne postati ta plesni venček najsijajnejša pri-prireditev v letošnji predpustni dobi v Skofji Loki. Novlčar. Na Gorenjskem. Vabilo na naročbo. Vnovič nljudno prosimo vse p. n. naročnike, ki ie niso poslali naročnine za leto 1902, da nam taisto pošljejo prihodnje dni. Upravniitvo „Gorenjoa". Kranj — filiala »Slomšekove zveze*. Menda se še nikdar za noben javen shod ni bobnalo toliko po časopisih, pa tudi tajno-zaupno po pismih, kakor ravno za prvi shod »Slomšekove zveze*, ki se je vršil zadnje dni preteklega leta v ljubljanskem »Katoliškem domu*. Udeležba pa je bila kljub vsemu temu tako minimalna, zlasti od strani poklicanih faktorjev, da je to za sklicatelje naravnost škandal. Razven nekaj duhovnikov, ki hočejo potisniti učiteljstvo v vsakem oziru zopet pod svojo jezuitsko vsemogočno haljo, da bi ž njim pometali kakor nekdaj, je bilo videti tudi malo krdelce učiteljic in učiteljev. In kdor dobro pozna to izbrano, »krščansko misleče učiteljstvo*, kakor ga poznamo mi, tega mora ob tem pogledu stresti po kosteh in mozgu, da si drznejo biti taki elementi brez vsakega ugovora od klerikalne strani nazvani uzor-možje. Mnogokrat smo jih videli med naprednimi učitelji, toda usoda je hotela, da jih je danes sram in strah iti med nje, ker je v tem času zatemnelo njihovo življenje. S klerikalnim plaščem si žele sedaj pokriti svojo preteklost in nekateri tudi svojo dvomno sedanjost, ker vedo, da se jim pod to temno suknjo ne more zgoditi nič zalega. Nasprotno pa računajo tudi na preveliko prijenljivost svojih stanovskih tovarišev. — Tega sestanka nikakor ne mislimo podrobneje opisavati, niti omenili bi ga ne, če ne bi bilo mesto Kranj po čudni naključni indirektno tangirano. Dr. Grudnu, ki nosi zadnji čas pri svojcih precej velik klerikalni zvonec, se je namreč zazdelo potrebno predlagati na tistem shodiču, naj bi se ustanovila za radovljiški in kranjski okraj podružnica »Slomšekove zveze* s sedežem v Kranju. Res je, da je posebno naš okraj v premnogih zadevah — žalibože tudi vsega učiteljstva ne smemo izločiti — kar se tiče naprednosti precej na zadnjem mestu, pa dr. Gruden si ga je mislil najbrže še bolj nazadnjaškega. Tolmačiti pa si vzlic temu njegovega predloga ne moremo drugače, kakor če povdarjamo, da je računal v prvi vrsti na profesorje kranjske gimnazije. Pol ducata bi jih utegnil tukaj že dobiti, pol ducata, to mu celo mi garantiramo, in tudi ne dosti manj duhovnikov; toda na ta način bi ostali učiteljski kimovci in kimovke, ki bi se pritihotapili v to častitljivo družbo, v znatni manj šini. In sedaj nastopi vprašanje, jeli se sme tako društvo, skoro bi rekli brez učiteljstva, tudi imenovati učiteljsko!? Da se nam pa kdaj od gotove strani ne bode očitalo, da smo bili napačno poučeni, na katere »krščansko misleče* vzgojitelje je glavni odbor računal, hočemo v naslednjem, dasi zelo neradi tudi tiste omeniti. V Železnike ne gremo, se ne izplača, ker je predaleč. Selškega Miklavža, o katerem smemo trditi po vsej pravici, da bi bilo že zdavnaj treba, da bi ga vam odnesel «Parkelj» v penzijo, se moramo spomniti le vsled natančnosti glede števila. Tajniška namestnica Velesovska PavlincaVam je seveda na razpolago, znabiti tudi njena najbližja posest-rina Ivanka, o kateri je znano, da mora na njeno povelje storiti vse, kar ji ta veleva. Leškega opozicijonalca Julčeta sicer nimate radi v svoji sredi, ker Vam le pre- ZAHVALA. Podpisani odbor izreka tem potem najtoplejšo zahvalo: gg. di-lelantom in si. pevskemu zboru tukajšnje narodne čitalnice, tambu-raškemu zboru in vsem drugim, kateri so na katerikoli način pripomogli do uspeha veselice dne 5. U m. Odbor ,Slov. bralnega društva v Kranju*. Vozni red na gorenjski in kamniški progi državnih železnic veljaven od 1. oktobra 1901. A. Proga Trbiž-Uubljana. 8»5 1«! 8*1 14» 88« 20i 910 281 9»t 2»9 9" 2*5 9« 25S 9m 318 9*» 318 lOio 3» 101« 398 1086 3*6 1031 35* 10*9 407 1065 480 110* 489 1111 4s6 111» 4*1 1116 4** 595 553 605 6** 651 1 768 8oT 815 8|I 8*5 4« 435 4S 507 S«? 53T 59? 5*5 55* 60* 610 6«o 6>e 698 650 659 706 Odhod Trbiž . . . . Rateče-Bela Peč Kranjska Gora Dovje . . . Jesenice . . Javornik . . Žerovnica o. p. Lesce-Bled . Radovljica o. p Otoče o. p. . Podnart-Kropa Sv. Jošt o. p. Kranj . . Škofja Loka Medvode . . Vižmarje . . Ljubljana drž. k Ljubljana j. k. Prihod A Prihod . _ 709; Odhod 8£| 7"j Prihod B. Proga Kamnik-Ljubljana. A Odhod Prihod Odhod 12*5 12*1, 12?! 1209 llB 11« 1185 111J 1108 16*6 10» 255 2*9 281 204 158 1*9 133 188 109 105 1250 12*6 1230 lOfJ.1216 10J1206 10«'H" lOgll** io»:ii5i 108« 10" 10°* 9*« 986 91* 90* 859 8*1 8«» 8>9 809 80* 747 733 789 719 708 705 715 701 6*7 6*7" 6" 600 5S1 5*i 589 516 5" 4!6 451 435 4« 410 409 359 35« 205 218 281 2*9 250 300 305 319 650 7(5 70! 755 7s7 8™ 788 7*1 7** 806 81« 8»9 8«8 848 Odhod Ljubljana drž.k. Prihod Y Tavčarjev dvor. £ Cernuče o. p. Terzin . . Domžale . . Jarše-Mengiš Homec o. p. J j Prihod Kamnik . . Odhod 610 5« 559 599 58« 515 508 455 1106 1059 10*9 1089 1088 10» 1006 958 6*9 636 693 61« 605 53 55 159-18 LJUBLJANA Prule (Sredina) Št. 18 TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko spadajočih predmetov, ki se izvršujejo natančno po naročilu. vrtujajo tofaio in po najniljih (Mi sc razpoiiljajo zistoU in rraokovano. Nekoliko kapljic podeli juhi, bouillon, polivki, sočivju nepričakovano dober okus. Dobiva se v Kranju pri FRANCU DOLENCU. 17 v Kranju obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka renthega davka 2—2 katerega plačuje iz lastnega. 9 Stanj« vlog K 2,636.19971. Stanje hipotečnih posojil K 1,746.711-51. Zeleznafo vino LEKARJA Piceoli-ja v Ljubljani. Dobro semarnah a1** krepča malokrvne. nervozne« slabotne osebe mi Edina zaloga na Kranjskem lekarna Piccoli jti. Podpisani sem prevzel gostilno pri ¿infarta' v Škotji Loki. Priporočam se hI. mtiftUMtVU škofjeloškemu, kakor tudi občinstvu selške in poljanske doline, ker bodem ločil pristno pijačo in oddajal ukusna jedilu po nizkih cenah, zagotavljajoč najboljšo postrežbo. Z odličnim spoštovanjem 8-i Sovrenc Oblak, gostilničar, 10 m LJUBLJANA na Starem trgu štev. 1 156—19 Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu se dobimjo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, ki se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti. G. Tonnies Ljubljana 66_38 tovarna za stroje, železo in kovinolivnica priporoča kot posebnost vse vrste žage.in vse stroje za obdelovanje lesa, amc-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje. J Optični zavod Jos. Ph. Goldstein Ljubljana, pod trančo št. I priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih dalnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografičnih aparatov. iVse v to stroko spadajoča popravila točno in ceno. 67—40 Predtiskarija RANJA Predtiskarija LJUBLJANA, Mestni trg št. 18 priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — po zelo zmernih cenah. 158-17 Monoprami in rlsarije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsakršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. Kdor hoče imeti dobro blago strugarskega izdelka, 97-33 kakor kegle in krogle, krogle za balin in sploh vsa v to stroko spadajoča dela po nizki ceni, naj se obrne na \i)&r)& L)idn)ar-ja $trugarjci O bjtibljaoi, dtinajsk« cc$t« 11 19 Najceneji in najboljši poljedelski stroji dobé se pri Karol Kavšeka nasl. v SCHNEIDER & VEROVSEK Ljubljana, Dunajska cesta 16. Vedno velika zaloga gepeljnov, slamo-reznic, mlatilnic, čistilnic, jeklenih plugov in sploh vse potrebščine trn poljedelstvo. 69—38 Tudi vsakovrstna železnina kakor železo, traverze, železniške šine, kuhinjska oprava, razno orodje za rokodelce i. t. d. Prva in največja tvrdka za prodajo in izposojevanje glaao-virjev. Loaras LJubljana sv. Petra cesta št. 20. Velika zaloga kratkih klavirjev in pianinov največje popolnosti tako glede na glas, konstrukcijo kakor na trajnost v jako okusni opremi vseh „ slogov. 115—27 Specijaliteta: pianini z modetatorjem. Vedna zaloga preigranih klavirjev po najnižjih cenah. — Zavod za uglaševanje in popravljanje klavirjev vseh vrst. -- Najnižje cené" za izposojevanje. Na deželo se tudi izposojuje.' Zaradi popolne ~V| JtW opustitve trgovine se je pričela dne 11. novembra 1901. Ltelifea prodaja blaga v Kranju „Pri novi tovarni" nasproti Puppo-tove špecerijske trgovine. Cene so tako izvanredno nizke za dobro in frišno blago, da bo še sedaj bogata zaloga raznega volriatega ženskega blaga, pisanega barhanta, moškega loškega in brnskega sukna, štrikanih srajc, tepihov i. t. d. v kratkem izbrana, naj torej idole irle i zaifli komur je ležeče 189-10 3" 10 m moškega sukna izvrstno blago za celo obleko gld. 4'50 7 krat 78 cm to je za celo žensko lodnato obleko . » 1*40 pisane lepe barhante.......78 cm za 12—16 kr. » » flanele........78 » » 20—22 » » » barhanste rute.....kos » 19 » > » žepne rute............3 » cajga za cele možke hlače.......za komaj 52 » kupiti, posebno, ko Ima vsak pravico blago, s katerim nI zadovoljen nazaj prinesti. 15 4S 18 Hočete kupiti prav dobro slamo-reznico ali gepelj? 108—28 Obrnite se na skladišče i Eiiuan v Ljubljani, Poljanska cesta št. 24 („pri Korenu") kjer vselej dobite tudi najboljše mlatilnice, čistilnice za žito, mline za žito in sadje, reporeznice, brane ža travnike in stroje drugih vrst, posamezne dele in klinje. Trambe za vodo in gnojnico, cevi za vodvode, se tukaj dobijo najceneje. Naprodaj je več novih in rabljenih HARMONIK nemškega in dunajskega sistema. Kje se zve v upravništvu „ Gorenjca". 1—2 o P- &tc izdelke ) vseh (>atva4i, tapetne in cene -priporoča pt-ua in najvzc'ya Kovalna 73~36 v ZjuMjani. Zaloga vsake vrste pokritih in nepokritih voz, landaverjev i. t. d. Vsled dogovora se jemljejo tudi stari vozovi v protiračun. Prevzema posamezna dela dolarsko, ko\J&$k^ ¡0 $cd\&r$ko proti jamčenju po nizki ceni. Sprejme se več podočnikov it] učencev. PETER KER&IČ Šiška pri Ljubljani. 188—12 ar. pri*, lovoma sitojev, brizgalnic, kmetijskih strojev, I, moravsk* mehanična tkalnica cevi in p »sov v.Csciiu pri.Prostjevu in Smichow-Praga. Podružnica v Zagrebu, Franknp ulica 9 priporoča , 83—52 slavn.Hn gasilnim društvom, olnunarn .in zasebni* kom-brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in a priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s.kojirna za moreta samo dva človeka-opravljati delo - naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašancg.i strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in ceno. Plačila po dogovoru. Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu. 20 Stavbinska kleparska dela vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga stresnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi. Ustuovljeno 1861. L. M. ECKER Ustanovljeno 1861. LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16. Vodne instdacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje brezplačno. 114—28 Lekarna „pri zlatem orlu" Ljubljana, Jurčičev trg 2 M. ph. Mardetschlager, lekar in kemik, J. SVOBODE nasl. 80—89 čevljarski most. Kupite tli naročite po po iti iz te lekarne sledeča pripoznana domača sredstva: Dunajske želodčne srčne kapljice, krč tolafljive, 1 steklenica 80 h, 6 itekl. 1 K. Želodec ne kapljice. 1 stekl. 20 h, 3 stekl. 1 K. Odvajalne kroglice, v plehastih škatuljah ä 40 h, 3 škatlje 1 K. Tinktura zoper kurja očesa in flašter zoper kurja očesa in trdo koto ä 40 h, 60 h, 80 h. Fluid za vnanje drgnenje, zoper trganje, pomirljivo sredstvo 1 ste-v klenica 1 K. Trpotcev sok, kašelj pomirljiv, 1 stekl. 1 K. PraJek soper kaielj, sliz razkrajujoč, 1 škat. 40 h in 1 K. Železo-kroglice v sladkorju ali oblatih delajo in pomnožujejo kri, 1 K in 2 K. Kina-ielezo-Malaga za slabotne in bolne osebe, 1 stekl. 2 K. Kapljice za zobe, pomirljivo sredstvo, steklenica 20 h in 40 h. Hslbojjse in praro ribje olje, steklenica 70 h in 1 K, pri odkupu 6 steklenic za računi se samo 5 steklenic. Medalje se priporoča redilna štupa za živino, za rogato, za prašiče in konje v škatuljah 60 h in odprto pol kile 1 K. JOSIP WEHL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 staY&eno-umetoo io konstrukcijsko kljuCavniMo. Žično omrežje na stroj, obhajilna miza, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike i t. d. 85—38 Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken). ji Adolf Hauptmann 53-43 jj c zev, fa&ou £ i >4444444444444444444444444444444444444^ tovarna na{v$i vazv, ^viah in Meja —- v Ljubljani. llustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto. R. LANG, LJubljana (Kollzej) tovarna ca modroo* na parata in postajno opravo, aaloga pohtatva, priporote vaake Trata modrocev, posteljne sloge, zrcal.podob, otrotjib voziCkov, lasloijatev, počivalnikov (šola, kuape, divu) b sobno opravo 54—40 po najnižjih cenah. Cenike ■ 300 podobami poli j a saatonj in pomine proato. Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno. A. TschinkeN zet bjabljarja. Prva in edina domaČa tovarna figove kaOe, kar>dirar)cga sadja ir> kor>$eri> priporoča priznano dobre in cene svoje izdelke. 68—41 Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Veha po pošti prejernan za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, la četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti zupne cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Izdaja in zalaga konsorcij «Gorenjca». Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.