glas mladih 95 Parents‘ attitude towards sports activities of preschool children Abstract The purpose of the research was to determine whether there are differences in the opinions of parents in Bosnia and Herzegovina and Slovenia about sports activities in preschool age and to find out the differences in their children‘s involvement in additional forms of sports activities. We also wanted to get some information about why they involve their child in a sporting activity and parents‘ opinions about the role they play in their child‘s participation in sports. 701 parents who completely filled out the questionnaire participated in the research. Among them were 213 men (30.4 %) and 488 women (69.6 %). Their children are, on average, 4 years old. Approximately half of the respondents come from Slovenia (49.4 %), and half from Bosnia and Herzegovina (50.6 %). We sent the questionnaire in electronic form to kindergartens in Bosnia and Herzegovina and Slovenia. The obtained data was processed with the SPSS computer program, we used the Hi2 test to test the hypotheses. Statistical significance was determined based on a statistical risk of 5 %. In the comparison between these two countries, we found that Slovenian parents agreed to a statistically significantly higher extent with all statements about the positive impact of sports activities on their child than Bosnian parents and that Slovenian parents more often include their children in additional forms of sports. We also found that parents with a higher level of education statistically significantly more often include their children in additional forms of sports activities than parents with a lower level of education. Slovenian parents are more often active in sports and have higher education than Bosnian parents. Keywords: sports activities, preschool children, parents, kindergartens, Slovenia, Bosnia and Herzegovina Izvleček Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike med mne- njem staršev v Bosni in Hercegovini ter Sloveniji o športnih dejav- nostih v predšolskem obdobju in razlike v vključevanju njihovih otrok v dodatno športno vadbo. Zanimali so nas tudi razlogi star- šev za vključevanje otrok v športno dejavnost ter njihovo mnenje o vlogi, ki jo imajo pri športnem udejstvovanju svojega otroka. V raziskavi je sodeloval 701 udeleženec, od tega 213 moških (30,4 %) in 488 žensk (69,6 %). Njihovi otroci so bili v povprečju stari 4 leta. Približno polovica anketirancev je bila iz Slovenije (49,4 %) ter polovica iz Bosne in Hercegovine (50,6 %). Vprašalnike smo v elektronski obliki poslali bosanskim in slovenskim vrtcem. Prido- bljene podatke smo obdelali z računalniškim programom SPSS, za preverjanje hipotez smo uporabili hi-kvadrat test. Statistično značilnost smo ugotovili na podlagi 5-odstotnega statističnega tveganja. Pri primerjavi obeh držav smo ugotovili, da se slovenski starši v primerjavi z bosanskimi v statistično značilno večji meri strinjajo z vsemi trditvami o pozitivnem vplivu športne aktivnosti na otro- ka, prav tako slovenski starši pogosteje vključujejo svoje otroke v dodatne oblike športne vadbe. Ugotovili smo tudi, da višje izo- braženi statistično značilno pogosteje vključujejo svoje otroke v dodatne oblike športne vadbe kot starši z nižjo stopnjo izobraz- be. Anketirani starši v Sloveniji se tudi sami pogosteje ukvarjajo s športom in imajo višjo izobrazbo kot starši v Bosni in Hercegovini. Ključne besede: športne dejavnosti, predšolski otroci, starši, vrtci, Slovenija, Bosna in Hercegovina Sara Rizvić, Mateja Videmšek, Ana Šuštaršič Odnos staršev do športnih dejavnosti predšolskih otrok v Sloveniji ter Bosni in Hercegovini 96 „ Uvod Državi Bosna in Hercegovina ter Slovenija sta leta 1999 v Ljubljani podpisali sporazum o medsebojnem sodelovanju na področju kulture, izobraževanja in znanosti. Spora- zum je bil namenjen sodelovanju držav pri vseh vprašanjih, povezanih z izobraževa- njem. Veliko poudarka je bilo namenjene- ga sodelovanju med Bosno in Hercegovino ter Slovenijo na področju šolstva, manj pa na področju predšolske vzgoje, kar je lah- ko posledica velike razlike med državama (Protokol med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov Bosne in Hercegovine o sodelovanju na področju izobraževanja, 2013). Dobrotić (2022) je v svoji raziskavi analizira- la politiko pravic staršev in otrok pri pred- šolski vzgoji v državah območju nekdanje Jugoslavije. Raziskava je pokazala, da so se zadnja tri desetletja v vseh državah, razen v Sloveniji, težave na področju človekovih pravic še poglobile (najbolj v Bosni in Her- cegovini), npr. cenovno dostopni vrtci za vse starše, zaposlenost žensk in materinske porodniške pravice, dostop do vrtcev v ru- ralnem okolju ipd. Raziskava je tudi poka- zala, da je v Bosni in Hercegovini najslabše stanje glede odziva staršev otrok za pred- šolski program in zakon, ki obstaja. Predšolska vzgoja v Sloveniji se izvaja ob upoštevanju načela, ciljev in smernic na- cionalnega Kurikuluma za vrtce (1999), normativa o številu otrok in odraslih v od- delku (Pravilnik o normativih za opravlja- nje dejavnosti predšolske vzgoje, 2014) ter strogih predpisov o prostorski ureditvi, ki je pomembna za zdravje in varnost otrok (Pravilnik o normativih in minimalnih teh- ničnih pogojih za prostor in opremo vrtca, 2000; Eurydice, 2018). V Republiki Sloveniji okoli 95,0 % vrtcev izvaja program na pod- lagi kurikuluma, preostali vrtci pa po po- sebnih pedagoških načelih, kot so koncept Reggio Emilia, Waldorfski pristop, pristop Montessori. Veliko javnih vrtcev v Sloveniji izvaja različne nadstandardne programe (ekovrtci, vrtci z dodatno športno ponudbo itd.). Otroci so razdeljeni v prvo starostno obdobje (1–3 leta) in drugo starostno ob- dobje (3–6 let). Vrtci sprejemajo otroke od dopolnjenega enajstega meseca starosti do vstopa v šolo (Gomerčić, 2020). V primerjavi s Slovenijo je koncept predšol- ske vzgoje v Bosni in Hercegovini drugačen zaradi kompleksnosti državne/upravne ureditve. Bosno in Hercegovino namreč sestavljata dve avtonomni entiteti, in sicer Republika Srbska ter Federacija Bosna in Hercegovina z desetimi kantoni, vključuje pa tudi okrožje (okraj) Brčko. Za vzgojo in izobraževanje ni posebnega ministrstva, to področje je v pristojnosti ministrstva za upravne zadeve. To je eden ključnih razlogov, ki ustvarja precejšnje težave in dodatno upočasnjuje reforme v vzgoji in izobraževanju. Okvirni zakon (2007), ki ure- ja dejavnost predšolske vzgoje, je oktobra 2007 sprejela parlamentarna skupščina BiH. Ker se zakoni o predšolski vzgoji niso spre- jeli na območju celotne države, nekateri otroci zaradi oddaljenosti, socialnih in eko- nomskih težav v družini ali brezposelnosti staršev sploh nimajo možnosti vključevanja v predšolske programe (Gomerčić, 2020). V Bosni in Hercegovini so otroci razdeljeni v dve starostni skupini, in sicer od 6. meseca do 3. let starosti in od 3. do 6. leta (Demo- grafija in socialne statistike, 2020). V večini kantonov v Bosni in Hercegovini je pred- šolska vzgoja obvezna za otroke, ki začnejo hoditi v šolo z naslednjim šolskim letom. Ta program se izvaja vse leto v obsegu 150–300 ur. V kantonih, v katerih še vedno niso sprejeli zakona, se izvajajo določene projektne aktivnosti za vključitev otrok v program predšolske vzgoje (Ministrstvo za upravne zadeve Bosne in Hercegovine, 2021). Bosna in Hercegovina ter Slovenija se raz- likujeta po pristopih v zvezi s predšolsko vzgojo. Slovenija izvaja predšolsko vzgojo po načelih kurikuluma za vrtce, Bosna in Hercegovina pa ima drugačne pristope pri vzgoji otrok, ki se izvajajo v skladu z njihovimi dokumenti izobraževalne politi- ke, vendar vsebina pristopa ni popolnoma jasna (Višnjić-Jevtić idr., 2022). Prav tako pa v Bosni in Hercegovini na državni ravni ni- majo nacionalnega dokumenta kurikuluma za predšolsko vzgojo, ampak so kurikulumu določeni le za posamezno enoto oziroma kanton. Vse enote, razen Unsko-sanskega kantona, kantona Sarajevo, Posavskega, Zahodnohercegovskega in Kantona 10, imajo podobno strukturo dokumentov za predšolsko vzgojo. Unsko-sanski kanton in Kanton Sarajevo imata tradicionalno struk- turo programskih vsebin, ki medsebojno niso povezane, kar otrokom dodatno oteži vzpostavljanje smiselnih povezav in razu- mevanja sveta okoli njih. Preostali trije kan- toni nimajo celovitega uradnega programa predšolske vzgoje, ampak se ta izvaja po postopku »zaprtega« letnega programa, ki ni dostopen vsem (Camović in Bećirović- -Karabegović, 2022). V Sloveniji število otrok v vrtcih iz leta v leto narašča, čeprav vključevanje v pred- šolsko vzgojo ni obvezno (Kozmelj, 2020; Eurydice, 2019). Zadnji podatek kaže, da je 84,6 % otrok, starih od 1 do 5 let, vključe- nih v predšolsko vzgojo in izobraževanje v vrtcih (Statistični urad Republike Slovenije, 2022/2023). Raziskava (UNICEF, 2013) je po- kazala, da je leta 2013 Bosna in Hercego- vina dosegla najmanjšo vključenost otrok v programe predšolske vzgoje v Evropi in osrednji Aziji. Evropska komisija (2015) je ugotovila, da je delež vključenih otrok v predšolske programe zelo nizek in daleč od evropskega cilja. Starši vključenih otrok so večinoma zaposleni in imajo boljši eko- nomski status (Camović, 2018). Cilji za ob- dobje od leta 2011 do 2015, ki so predvide- vali povečanje števila vpisa otrok v vrtce na 50,0 % ter za obvezni program (pred vsto- pom v šolo) na 100 %, niso bili doseženi. Zadnji podatki UNICEF (2020) kažejo, da je v Bosni in Hercegovini delež otrok dosegel le 25,0 % od 50,0 %. Slovenski vzgojitelji okolje za razvoj otrok in izvajanje programa predšolske vzgoje veči- noma vidijo kot primerno oziroma ustre- zno, medtem ko v Bosni in Hercegovini v večini primerov ne. Odgovori slovenskih in bosanskih vzgojiteljic so pokazali stati- stično značilno razliko med vzorci (Višnjić- -Jevtić idr., 2022). Topić (2021) je ugotavljala razlike med slovenskimi in bosanskimi vrtci v materialnih pogojih za gibanje otrok ter razlike v mnenjih med slovenskimi in bo- sanskimi vzgojitelji o izbranih kazalnikih materialnih pogojev za izvajanje gibalnih dejavnosti v vrtcu. Rezultati so pokazali, da se mnenja vzgojiteljic v slovenskih in bo- sanskih vrtcih razlikujejo. Bosanske vzgo- jiteljice so v primerjavi s slovenskimi zelo nezadovoljne z izbiro in številom športnih pripomočkov, zunanjim igriščem in po- manjkanjem igral. V primerjavi s slovenski- mi vzgojiteljicami bosanske ne obiskujejo zunanjih površin, ki niso sestavni del vrtca. Infrastruktura vrtcev v Bosni in Hercegovi- ni je neenakomerno porazdeljena in bolj usmerjena v mestna območja, najslabše je v ruralnem okolju. To je tudi eden iz- med razlogov za nizko vključenost otrok v predšolsko vzgojo. Ugotovimo pa lahko, da vrtce v Bosni in Hercegovini večinoma obiskujejo otroci z urbanih območij, otroci z ruralnih območij, ki živijo v bogatejših go- spodinjstvih, ter otroci, katerih matere ima- jo višjo stopnjo izobrazbe in so zaposlene (UNICEF, 2013). Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obsta- jajo razlike med mnenjem staršev v Bosni in Hercegovini ter Sloveniji o športnih dejav- nostih v predšolskem obdobju. Želeli smo glas mladih 97 tudi ugotoviti razloge staršev za vključe- vanje otrok v dodatno športno dejavnost ter njihovo mnenje o vlogi, ki jo imajo pri športnem udejstvovanju svojih otrok. „ Metode Preizkušanci V raziskavo je bil vključen 701 starš, od tega 213 moških (30,4 %) in 488 žensk (69,6 %). Polovica anketirancev je bila iz Slovenije (49,4 %), polovica iz Bosne in Hercegovine (50,6 %). Povprečna starost anketirancev iz Slovenije je bila 36 let, anketiranih iz Bosne in Hercegovine pa 33 let. Povprečna starost njihovih otrok je bila 4 leta. Pripomočki Raziskavo smo izvedli prek spletnega por- tala 1ka. Pripravili smo vsebinsko enaki anketi s 14 vprašanji v dveh jezikih (v slo- venščini in bosanščini). V prvem delu anke- tnega vprašalnika so se vprašanja nanašala neposredno na anketirance, v drugem delu pa na pogostost ukvarjanja s športom in njihovo mnenje o športu kot dejavniku, ki vpliva na razvoj otroka. Postopek Vprašalnike smo posredovali v elektronski obliki. Podatke smo statistično obdelali v programu IBM SPSS 25 (SPSS Inc., Armonk, NY, ZDA). Primerjavo med dvema opisnima spremenljivkama smo izračunali z dvo- smernim hi-kvadrat testom. Primerjavo med slovenskimi in bosanskimi starši v sto- penjskih trditvah o pomenu športne dejav- nosti smo izračunali z Mann-Whitneyjevim rang testom, medtem ko smo korelacijo med dvema ordinalnima spremenljivkama izračunali s Spearmanovim rang korelacij- skim koeficientom. Rezultati primerjav in povezav so bili interpretirani kot statistično značilni pri stopnji tveganja 5 %. „ Rezultati Mnenje staršev predšolskih otrok o pomenu športnih dejav- nosti v predšolskem obdobju V Tabeli 1 je prikazana primerjava med slo- venskimi in bosanskimi starši pri izbranih trditvah o pomenu športne dejavnosti na otrokov razvoj. Slovenski starši se v primer- javi z bosanskimi v precej večji meri strinja- jo z vsemi trditvami o pozitivnem vplivu športne aktivnosti na njihovega otroka (p = 0,000-0,013), z izjemo trditve o vplivu špor- tne dejavnosti na razvoj otrokove samoza- vesti, kjer med slovenskimi in bosanskimi starši nismo ugotovili bistvenih razlik (p = 0,099). Vključevanje otrok v dodatno športno vadbo v Sloveniji ter Bosni in Hercegovini V Tabeli 2 je prikazana primerjava med dr- žavama po vključenosti otrok v dodatne oblike športne vadbe. Slovenski starši svoje otroke statistično značilno pogosteje vklju- čujejo v dodatne oblike športne vadbe kot bosanski starši (p < 0,001). V Sloveniji je 63,87 % staršev vključilo svoje otroke v dodatno športno vadbo, medtem ko je bilo v Bosni in Hercegovini takšnih le 49,30 %. Tabela 1 Primerjava med slovenskimi in bosanskimi starši pri izbranih trditvah o pomenu športne dejavnosti N M SD Z p Športne dejavnosti vplivajo na čustveni razvoj otroka. SLO 346 4,44 0,74 –4,874 0,000 BIH 355 4,14 0,87 Športne dejavnosti vplivajo na intelektualni razvoj otroka. SLO 346 4,45 0,74 –5,274 0,000 BIH 355 4,16 0,81 Športne dejavnosti vplivajo na socialni razvoj otroka. SLO 346 4,52 0,69 –4,057 0,000 BIH 355 4,28 0,82 Športne dejavnosti vplivajo na zdravje otroka. SLO 346 4,83 0,46 –7, 294 0,000 BIH 355 4,45 0,82 Športna dejavnost povečuje zaupanje vase. SLO 346 4,56 0,73 –5,556 0,000 BIH 355 4,26 0,82 Športne dejavnosti omogočajo spoznavanje novih prijateljev. SLO 346 4,56 0,70 –3,051 0,002 BIH 355 4,38 0,83 Športna dejavnost zagotavlja primerno preživljanje prostega casa. SLO 346 4,63 0,63 –5,258 0,000 BIH 355 4,33 0,83 Športna dejavnost zagotavlja otrokom pridobivanje dobrih navad. SLO 346 4,64 0,60 –5,738 0,000 BIH 355 4,31 0,84 Športna dejavnost odvrača od negativnih pojavov v današnji družbi. SLO 346 4,41 0,81 –2,715 0,007 BIH 355 4,23 0,92 Športna dejavnost navaja otroka na red in disciplino. SLO 346 4,59 0,66 –3,886 0,000 BIH 355 4,36 0,82 Športna dejavnost otrokom omogoča nekaj časa zase. SLO 346 4,05 0,99 –3,551 0,000 BIH 355 4,32 0,85 Športna dejavnost vpliva na pridobitev novih izkušenj, ki bodo otrokom koristile v prihodnosti. SLO 346 4,52 0,68 -2,599 0,009 BIH 355 4,36 0,81 Športna dejavnost pozitivno vpliva na otrokovo razpoloženje. SLO 346 4,63 0,63 –2,483 0,013 BIH 355 4,45 0,83 Športna dejavnost vpliva na razvoj samoza- vesti otroka. SLO 346 4,57 0,67 –1,647 0,099 BIH 355 4,43 0,84 Opomba. M = povprečje; SD = standardni odklon; Z = testna statistika; p = statistična značilnost; 1 = popolnoma se ne strinjam; 5 = popolnoma se strinjam. Tabela 2 Primerjava med državama po vključenosti otrok v dodatne oblike športne vadbe Vključenost otroka v doda- tno vadbo Skupno Χ² P da ne Država SLO f 221 125 346 15,148 0,000 f (%) 63,87 % 36,13 % 100,00 % BIH f 175 180 355 f (%) 49,30 % 50,70 % 100,00 % Skupno f 396 305 701 f (%) 56,4 % 43,51 % 100,00 % Opomba. Χ² = dvosmerni hi-kvadrat test; p = statistična značilnost. 98 Razlogi, zaradi katerih starši otrok ne vključujejo v dodatno športno dejavnost V Tabeli 3 je prikazana primerjava med slovenskimi in bosanskimi starši v razlogih za nevključevanje otrok v dodatne oblike športne dejavnosti. Iz Tabele 2 je razvidno, da 36,13 % slovenskih in 50,70 % bosanskih otrok ni vključenih v dodatno športno de- javnost. Med slovenskimi in bosanskimi starši smo ugotovili statistično značilne razlike pri razlogih za nevključevanje otrok v doda- tne oblike športne dejavnosti (p < 0,001). Bosanski starši v večji meri ne vidijo potre- be po dodatnem gibanju svojih otrok (za 36,1 %), nekateri pa menijo, da njihov otrok ni dovolj star in da bo dodatno športno vadbo obiskoval takrat, ko bo hodil v šolo (14,5 %). Slovenski starši v večji meri poro- čajo, da njihovi otroci ne želijo obiskovati dodatnih oblik športne dejavnosti (za 10,0 %), pod »drugo« pa jih je večina zapisala, da je otrok premlad za dodatne obveznosti ter da je ta čas namenjen družini in igri na prostem (25,0 %). Pogostost športnega udejstvo- vanja staršev v Sloveniji ter Bosni in Hercegovini Tabela 4 nam kaže, kako pogosto se star- ši iz obeh državah ukvarjajo s športom. V Bosni in Hercegovini se kar 46,2 % staršev ne ukvarja s športom, medtem ko je bilo v Sloveniji takšnih le 16,8 %. Anketirani starši iz Slovenije se pogosteje oziroma večkrat na teden ukvarjajo s športom kot anketira- ni starši iz BiH. Vključevanje otrok v dodatno športno dejavnost glede na izobrazbo staršev V Tabeli 5 je prikazana primerjava vključe- nosti otrok v dodatne oblike športne de- javnosti z vidika izobrazbe staršev. Rezultati kažejo, da višje izobraženi starši statistično značilno pogosteje vključujejo svoje otroke v dodatne oblike športne vadbe kot starši z nižjo ravnijo izobrazbe (osnovna, poklicna ali srednja šola) (p < 0,001). Raziskava je pokazala, da je imela skoraj po- lovica slovenskih in bosanskih anketiranih staršev diplomo prve stopnje (SLO: 47,1 %; BiH: 45,4 %). Pri slovenskih starših po najvišji doseženi izobrazbi sledita srednješolska (24,0 %) in diploma 2. stopnje (19,3 %), pri bosanskih starših pa v veliki meri zaključe- na poklicna šola – 32,7 %. Anketirani slo- venski starši so imeli torej višjo izobrazbo kot bosanski starši. „ Razprava Gibanje je osnovna otrokova potreba, ki mu omogoča, da se pravilno razvija in zraste v zdravo in družabno bitje, ki pozna osnovne življenjske vrednote. Potrebo po gibanju moramo spodbujati, saj je to ena izmed pomembnih poti k celostnemu otrokovemu razvoju. Starši so svojemu otroku vzor, in če so starši do športa pozi- tivno naravnani, bo tudi otrok pokazal željo in ustrezen odnos do športa (Gabrijelčič Blenkuš, 2013; Bučar Pajek idr., 2015; Jurak, 2020; WHO, 2021; Kasović idr., 2022). V raziskavi smo ugotovili, da se v Bosni in Hercegovini kar 46,2 % staršev predšol- skih otrok ne ukvarja s športom, medtem ko je v Sloveniji športno neaktivnih precej manj – le 16,8 %. V Bosni in Hercegovini se starši predšolskih otrok manj pogosto ukvarjajo s športom kot starši enako sta- rih otrok v Sloveniji. Prav tako je raziskava pokazala, da bosanski starši v primerjavi s slovenskimi svoje otroke precej manj vklju- čujejo v dodatno športno vadbo – v Bosni in Hercegovini je bilo takšnih staršev 50,7 %, v Sloveniji pa 36,1 %. Tudi številne druge raziskave so pokazale, da so otroci športno bolj aktivnih staršev tudi sami bolj aktivni (Videmšek idr., 2010; Debenec, 2013; Oblak, 2014; Modic, 2015; Plevnik in Pišot, 2017; Tabela 3 Primerjava med slovenskimi in bosanskimi starši v razlogih za nevključevanje otrok v dodatne oblike športne dejavnosti Država Skupno Χ² p SLO BIH f f (%) f f (%) f f (%) Razlog za nevklju- čitev otroka v športno vadbo Ni potrebe po doda- tnem gibanju v vrtcu 16 12,80 % 88 48,89 % 104 34,10 % 47, 039 0,000 V bližini kraja ni organi- zirane nobene športne vadbe za otroke 22 17, 6 0 % 23 12,78 % 45 14,75 % Prevelik finančni zalogaj 13 10,40 % 5 2,78 % 18 5,90 % Otrok ne želi obiskovati vadbe 25 20,00 % 18 10,00 % 43 14,10 % Nimam časa voziti otroka na vadbo 17 13,60 % 20 11,11 % 37 12,13 % Drugo 32 25,60 % 26 14,44 % 58 19,02 % Skupno 125 100,00 % 180 100,00 % 305 100,00 % Opomba. Χ² = dvosmerni hi-kvadrat test; p = statistična značilnost. Tabela 4 Pogostost ukvarjanja s športom staršev v Sloveniji ter Bosni in Hercegovini Država SLO BIH POGOSTOST UKVARJANJA S ŠPORTOM Se ne ukvarjam f 58 164 f (%) 16,8 46,2 1–2-krat na teden f 199 151 f (%) 57,5 42,5 3–4-krat na teden f 69 35 f (%) 19,9 9,9 5-krat ali večkrat na teden f 20 5 f (%) 5,8 1,4 Skupno f 346 355 f (%) 100,0 100,0 glas mladih 99 Videmšek in Videmšek, 2017). Videmšek in Videmšek (2017) sta v svoji študiji navajali pomembnost vpliva staršev na otrokovo vključevanje v športne dejavnosti. Kot ugo- tavljata, imajo starši velik vpliv pri podpori otroka v športu, po drugi strani pa so v veli- ko primerih prav oni sami dejavnik, ki lahko otroka v športu tudi ovira. Crumbley idr. (2020) pojasnjujejo, da so starši vzor otro- kom, saj so otroci bolj športno dejavni, če se s športom ukvarjajo tudi njihovi starši. Zajec (2009), Tomšič (2010) in Dolar (2016) navajajo, da ima okolje eno od ključnih vlog pri oblikovanju zdravega življenjskega sloga otroka. Tudi na Inštitutu Aspen (2018) so raziskovalci ugotovili, da starši najbolj vplivajo na vključevanje otrok v šport, saj ti zaradi finančnih razlogov, pomanjkanja časa in okolja, v katerem otrok živi, svojih otrok ne vključujejo v športne dejavnosti. Če starši nimajo veliko časa za kakovostno preživljanje časa z otroki, bodo ti večino časa preživljali pred zasloni, pasivno, kar je danes velik problem in lahko povzroči po- sledice na razvoju otroka (Wolfenden idr., 2016; Chambonniere idr., 2021; WHO, 2021). Izobrazba staršev je zelo pomembna, saj je od nje večinoma odvisen socialno-eko- nomski status družine. Otroci premožnejših staršev imajo največkrat več možnosti, da živijo v stimulativnem okolju, kot otroci, ki živijo v družini s slabšim socialno-ekonom- skim položajem. Izobrazba staršev pa lahko vpliva tudi na njihove interese, mnenje in status v družbi (Logaj, 2015; Mandarić Vu- kušić, 2018; Petrović in Zorić, 2019). Izobraz- ba staršev nedvomno vpliva tudi na način vzgoje otroka. Prav zato smo predvidevali, da bodo otroci višje izobraženih staršev v večji meri vključeni v dodatno športno dejavnost, kar smo z našo raziskavo potr- dili. Ugotovili smo tudi, da imajo anketirani starši iz Bosne in Hercegovine v povprečju nižjo izobrazbo kot slovenski anketiranci. Povezavo med ravnijo izobrazbe staršev in športnim udejstvovanjem njihovih otrok sta preučevala tudi Petrović in Zorić (2019), ki sta prav tako ugotovila, da so otroci star- šev z nižjo ravnijo izobrazbe manj vključeni v šport, medtem ko se otroci višje izobraže- nih staršev v večji meri ukvarjajo s športom. Oblak (2014) je ugotovila, da z vidika izo- brazbe staršev ni razlik med cilji, ki jih imajo ti za svoje otroke na področju športa. Logaj (2015) pa je v svoji študiji ugotovila, da višje izobraženi starši pogosteje vpisujejo svoje otroke v športne programe. Eden izmed ciljev raziskave je bil tudi ugo- toviti, ali se v mnenja bosanskih in sloven- skih staršev o športnih dejavnostih pred- šolskih otrok razlikujejo. Zaradi osebnih izkušenj smo pričakovali precejšnjo razliko med tema dvema državama. V raziskavi smo potrdili našo hipotezo; v trditvah, ki govorijo o pozitivnem vplivu športa na otrokov razvoj, so slovenski starši veliko bolj poudarjali pomen pozitivnega vpliva na otroka kot bosanski starši, z izjemo trditve o vplivu športne dejavnosti na razvoj otro- kove samozavesti, kjer med slovenskimi in bosanskimi starši nismo ugotovili bistve- nih razlik. Ugotavljamo, da so velike razlike med državama pri odnosu do športa; v Slo- veniji je pomembnost športa precej večja kot v Bosni in Hercegovini. Slovenci veliko več časa preživijo aktivno, medtem ko se v Bosni in Hercegovini prosti čas večinoma preživlja pasivno. Neaktivnost staršev v Bo- sni in Hercegovini potrjujemo tudi z našo raziskavo, saj smo ugotovili, da se jih skoraj polovica ne ukvarja s športom. Slovenski starši se statistično značilno razli- kujejo od bosanskih tudi v razlogih, zaradi katerih ne vključujejo svojega otroka v do- datno športno dejavnost. Ugotovili smo, da je bilo staršev, katerih otroci ne obisku- jejo dodatnih športnih dejavnosti, v Bosni in Hercegovini precej več kot v Sloveniji. Bosanski starši večinoma ne vidijo potre- be po dodatnem gibanju svojih otrok, medtem ko slovenski starši, katerih otroci niso vključeni v dodatno športno vadbo, v večji meri poročajo, da njihovi otroci te ne želijo obiskovati. S to ugotovitvijo se lahko vrnemo k pomembnosti zadovolje- vanja otrokovih potreb in odnosa staršev do teh; lahko rečemo, da se mnenja star- šev v teh dveh državah precej razlikujejo. To dokazuje tudi raziskava, ki je preučevala program predšolske vzgoje v Sloveniji ter Bosni in Hercegovini; slovenski vzgojitelji menijo, da vrtci ponujajo ustrezno okolje in da program predšolske vzgoje omogoča celosten razvoj otrok, medtem ko v Bosni in Hercegovini v večini primerov ne. Odgo- vori slovenskih in bosanskih vzgojiteljic so pokazali veliko statistično značilnih razlik med vzorci (Višnjić-Jevtić idr., 2022). Topić (2021) je ugotavljala razlike med slovenski- mi in bosanskimi vrtci glede materialnih pogojev za gibanje otrok ter razlike med mnenji slovenskih in bosanskih vzgojiteljev. Rezultati so pokazali, da se mnenja vzgoji- teljic v slovenskih vrtcih bistveno razlikuje- jo od mnenj vzgojiteljic v bosanskih vrtcih, saj so bosanske vzgojiteljice v primerjavi s slovenskimi zelo nezadovoljne z izbiro in s številom športnih pripomočkov, z zunanjim igriščem, s pomanjkanjem igral itd. „ Sklep Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da so starši predšolskih otrok v Bosni in Herce- govini manj športno ozaveščeni kot starši v Sloveniji. Sodelovanje vrtcev v raziskavi za pridobitev podatkov za Bosno in Herce- govino je bilo pod pričakovanji, saj so bili vrtci v Bosni in Hercegovini v velikem šte- vilu zelo neodzivni. Ugotovili smo, da imajo ti vrtci v od osebnih kontaktnih podatkov le telefonske številke staršev, elektronskih naslovov pa ne, ter da ankete sploh ni mogoče posredovati po e-pošti. Anketne vprašalnike so izpolnjevali na podlagi navo- dil, posredovanih na roditeljskih sestankih. Uprava vrtcev na območju Bosne in Herce- Tabela 5 Primerjava vključenosti otrok v dodatne oblike športne vadbe z vidika ravni izobrazbe staršev Vključenost otroka še v kakšno drugo vadbo Skupno Χ² p da ne Raven izobrazbe Osnovna šola ali poklic- na šola f 15 32 47 60,608 0,000 f (%) 31,91 % 68,09 % 100,00 % Srednja šola f 73 121 194 f (%) 37, 63 % 62,37 % 100,00 % Dodiplomski študij f 219 113 332 f (%) 65,96 % 34,04 % 100,00 % podiplomski študij f 89 39 128 f (%) 69,53 % 30,47 % 100,00 % Skupno f 396 305 701 f (%) 56,49 % 43,51 % 100,00 % Opomba. Χ ² = dvosmerni hi-kvadrat test; p = statistična značilnost. 100 govine sploh ni sodelovala elektronsko, te- lefonsko pa zelo kratko in nezainteresirano. Eden od razlogov, da ankete niso želeli po- sredovati staršem, je bil po njihovem mne- nju ta, da je veliko staršev »računalniško neizobraženih« (osebna komunikacija, 30. januar, 2023). Na roditeljskem sestanku smo imeli priložnost ugotoviti, da so starši sami in brez težav izpolnjevali anketni vprašal- nik. Na območju Slovenije je sodelovanje potekalo veliko lažje. Uprava vrtcev in tudi starši so bili zelo odzivni, podatke smo pri- dobili v zelo kratkem času. Komunikacija je potekala le elektronsko, prek e-naslova. Pri izvajanju in posredovanju anketnih vpra- šalnikov v Bosni in Hercegovini ter Sloveniji smo ugotovili, da so v primerjavi s Slove- nijo vrtci v Bosni in Hercegovini v manjši meri motivirani za delo, nova sodelovanja in nove načine izvajanja dejavnosti v vrtcu. Kot je v svoji raziskavi ugotovila že Dobro- tić (2022), in sicer da se izvajanje predšolske vzgoje v državah na območju nekdanje Jugoslavije precej razlikuje ter da ima Bo- sna in Hercegovina najslabše stanje glede odziva staršev, lahko to potrdimo tudi z našo raziskavo. Ugotovili smo veliko razlik pri pristopu ter med rezultati, pridobljeni- mi z anketnim vprašalnikom. Še posebej pa za področje predšolske vzgoje skrb vzbuja dejstvo, da število otrok v vrtcih v Sloveniji z leti narašča, medtem ko v Bosni in Her- cegovini ostaja enako ali je celo v upadu (Kozmelj, 2020; Eurydice, 2019). „ Literatura 1. The Aspen Institute (2018). Project play: Sta- te of Play, trends and developments. https:// assets.aspeninstitute.org/content/uplo- ads/2018/10/StateofPlay2018_v4WEB_2-FI- NAL.pdf 2. Bučar Pajek, M., Starc, G., Kovač, M., Strel, J., Golja, P., Robič, T., Zdešar Kotnik, K., Kobal Grum, D., Filipčič, T., Sorić, M., Mišigoj Dura- ković, M., Šajber, D., Leskošek, B., Ulaga, M., Pinter, S., Hadžić, V., Zaletel, P ., Zaletel-Kragelj, L., Djomba, J. K., ... Jurak, G. (2015). The ACD- Si 2014 – a decennial study on adolescents‘ somatic, motor, psychosocial development and healthy lifestyle. Društvo antropologov Slovenije, 21(3), 107–123. http://www.dlib.si 3. Camović, D. in Bećirović-Karabegović, J. (2022). Educational Quality of Early Child- hood Education in Bosnia and Herzegovina. European Journal of Educational Research, 11(4), 1923–1936. https://doi.org/10.12973/ eu-jer.11.4.1923 4. Camović, D., Bećirović-Karabegović J., Ćurak, H., Šabanović, I. in Štefanc, D. (2018). Pro- cesna kakovost predšolske vzgoje v Bosni in Hercegovini. Sodobna pedagogika, 69 = 135(4), 30–48, 178–198. http://www.dlib.si 5. Chambonniere, C., Lambert, C., Fearnbach, N., Tardieu, M., Fillon, A., Genin, P., Larras, B., Melsens, P., Bois, J., Pereira, B., Tremblay, A., Thivel, D. in Duclos, M. (2021). Effect of the COVID-19 lockdown on physical activity and sedentary behaviors in French chil- dren and adolescents: New results from the ONAPS national survey. European journal of integrative medicine, 43, 101–308. https://doi. org/10.1016/j.eujim.2021.101308 6. Debenec, E. (2013). Analiza vključevanja pred- šolskih otrok v plesne dejavnosti [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport]. https://repozitorij.uni-lj.si 7. Demografija in socialne statistike (2020). Sta- tistika izobraževanja-predšolsko izobraževanje v 2019/2020. https://www.stat.si/StatWeb/ Field/Index/9/83 8. Dobrotić, I. (2022). The (in)equality dynamic of childcare-related policy development in post-Yugoslav countries. Journal of europe- an social policy, 32(3), 270–286. https://doi. org/10.1177/09589287221088167 9. Dolar, A. (2016). Gibalne dejavnosti predšol- skih otrok in njihovih staršev [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta]. https://repozitorij.uni-lj.si 10. European Commission. (2015). Early Child- hood Education and Care: Providing all our Children with the Best Start for the World of Tomorrow. Communication from Commission. https://bit.ly/3GGFWgd 11. Eurydice (2018). National Education Systems: Early childhood education and care. https:// www.eacea.ec.europa.eu/index_en 12. Eurydice (2019). Organizacija predsolske vzgo- je. https://eacea.ec.europa.eu/national-po- licies/eurydice/content/organisationpro- grammes-all-preprimaryeducation-5_sl 13. Gabrijelčič Blenkuš, M. (2013). Prekomerna prehranjenost in debelost pri otrocih in mlado- stnikih v Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja RS. 14. Gomerčić, L. (2020). Predšolska vzgoja v dr- žavah članicah EU (Slovenija, Hrvaška) in ne- članicah (Bosna in Hercegovina, Srbija), 57–69. https://doi.org/10.32320/978-961-270-324- 0.57-69 15. Jurak, G., Leskošek, B., Kovač, M., Sorić, M., Kramaršič, J., Sember, V., Djuric, S., Meh, K., Morrison, S., Strel, J. in Starc, G. (2020). SLOfit surveillance system of somatic and motor development of children and adolescents: Upgrading the Slovenian sports educatio- nal chart. Auc kinanthropologica, 56, 28–40. https://doi.org/10.14712/23366052.2020.4 16. Kasović, M., Štefan, L., Piler, P. in Zvonar, M. (2022). Longitudinal associations betwe- en sport participation and fat mass with body posture in children: A 5-year follow- -up from the Czech ELSPAC study. Plos one, 17(4). https://doi.org/10.1371/journal. pone.0266903 17. Kozmelj, A. (2020). Udeleženci predterciarnega izobraževanja in tisti, ki so izobraževanje na teh ravneh končali, Slovenija, šolski leti 2019/2020 in 2018/2019. Statistični urad Republike Slo- venije. https://www.stat.si/statweb/News/ Index/8854 18. Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: MŠŠ, Urad Republike Slovenije za šolstvo. 19. Logaj, T. (2015). Mnenje staršev o vključevanju predšolskih otrok v organizirano športno vadbo v Zagorju ob Savi [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana]. https://repozitorij.uni-lj.si 20. Mandarić Vukušić, A. (2018). Professional Development of Kindergarten and Ele- mentary School Teachers for Collaboration with Parents. Croatian Journal of Education, 20 (1), 73–94. https://doi.org/10.15516/cje. v20i0.3046 21. Ministarstvo civilnih poslova (2021). Infor- macija o izvršenju Okvirnog zakona o pred- školskom odgoju i obrazovanju u BiH za 2020. godinu. https://bit.ly/3xaL7BE 22. Modic N. (2015). Mnenje staršev predšolskih otrok o športni vadbi v mestnem in podežel- skem okolju [Diplomsko delo, Univerza v Lju- bljani, Fakulteta za šport]. https://repozitorij. uni-lj.si 23. Oblak, I. (2014). Analiza razlogov za vključe- vanje otrok v športno gimnastiko v športnem društvu GIB Šiška [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport]. https://repo- zitorij.uni-lj.si 24. Petrović, J. in Zorić, J. (2019). Family Determi- nants of Sports Activities in Preschool Chil- dren. V B. Antala, G. Demirhan, A. Carraro, C. Oktar, H. Oz in A. Kaplanova (ur.), Physical Education in Early Childhood Education and Care Researches-Best Pravtices-Situation (str. 123–134). Slovak Scienific Society for Physical Education and Sport and FIEP. https://www. researchgate.net/ 25. Plevnik, M. in Pišot, R. (2017). Rast in razvoj otroka. V M. Plevnik in R. Pišot (ur.), Razvoj elementarnih gibalnih vzorcev v zgodnjem otroštvu (str. 13–28). Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za kineziologijo. https://rfasper.fasper.bg.ac.rs/ handle/123456789/2600 Print preview 26. Pravilnik o normativih in minimalnih teh- ničnih pogojih za prostor in opremo vrt- ca. (2000). http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=PRAV3140 27. Pravilnik o normativih za opravlja- nje dejavnosti predšolske vzgoje. (2014). http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=PRAV12026 28. Protokol med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov Bosne in Hercegovine o sodelovanju na področju izobraževanja glas mladih 101 (2013). Uradni list Republike Slovenije. https:// www.uradni-list.si/ 29. Statistični urad Republike Slovenije (2022/2023). Predšolska vzgoja. https://www. stat.si/StatWeb/Field/Index/9/83 30. Tomšič, S. (2016). Razlogi staršev za vključe- vanje predšolskih otrok v plesno dejavnost [Di- plomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport]. https://repozitorij.uni-lj.si 31. Topić, S. (2021). Razlike v materialnih pogojih za gibanje otrok med slovenskimi in bosanskimi vrtci. [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta]. https://repozitorij.uni- -lj.si 32. United Nations International Children‘s Emergency Fund. (2013). Istraživanje vi- šestrukih pokazatelja (MICS) za Bosnu i Her- cegovinu 2011.-2012. [Multiple indicator clu- ster survey (MICS) Bosnia and Herzegovina 2011.-2012]. https://bit.ly/3MdU2GK 33. UNICEF Bosnia and Herzegovina Country Office Annual Report 2020. (2020). https:// www.unicef.org/reports/country-regional- -divisional-annual-reports-2020/Bosnia-and- -Herzegovina 34. Videmšek, M., Štihec, J., Karpljuk, D., Meško, M. in Gregorc, J. (2010). Nekateri vidiki špor- tnih dejavnosti predšolskih otrok. Šport: 58(1/2), 11–17. http://www.dlib.si 35. Videmšek, M. in Videmšek, T. (2017). Vpliv staršev in trenerja na otrokovo športno udej- stvovanje. Šport, 65(3/4), 14–19. http://www. dlib.si 36. Višnjić-Jevtić, A., Lepičnik Vodopivec, J., Pribi- šev Beleslin, T. in Šindić, A. (2022). Unmasking Sustainability in Early Childhood Education: Teachers’ Voices from Bosnia and Herzegovi- na, Croatia, and Slovenia. International Jour- nal of Early Childhood, 54(1), 119–137. https:// doi.org/10.1007/s13158-022-00321-2 37. Wolfenden, L., Wiggers, J., Morgan, P., Ra- zak, L. A., Jones, J., Finch, M., Sutherland, R., Lecathelinais, C., Gillham, K. in Yoong, S. L. (2016). A randomised controlled trial of multiple periods of outdoor free-play to increase moderate-to-vigorous physical ac- tivity among 3 to 6 year old children atten- ding childcare: study protocol. BMC public health, 16(1), 926. https://doi.org/10.1186/ s12889-016-3604-x 38. World Health Organization – WHO. (2021). Guidelines on physical activity, sedentary be- haviour and sleep for children under 5 years of age. https://www.who.int/news-room/fact- -sheets/detail/physical-activity 39. Zajec, J. (2009). Povezanost športne dejavnosti predšolskih otrok in njihovih staršev z izbranimi dejavniki zdravega načina življenja [Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport]. https://repozitorij.uni-lj.si Sara Rizvić, mag. prof. šp. vzg. OŠ Božidarja Jakca, Nusdorferjeva 10, Ljubljana sara.rizvic97@gmail.com