Novo mesto, 21. mojo 1984 Stev. 20 Leto V. Lastniki in Izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. — Tiska Tiskarna »Slov. poročevalca« v Ljubljani Dolenjski Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo rt Cena 10 din KEJli OD TEDNA DO TEDNA V zadnjih dneh je na ženevski konferenci vprašanje Indokine skoraj docela izrinilo korejsko vprašanje. Javne seje o Indokini so te dni zamenjali s tajnimi sejami, na katerih sodelujejo predstavniki devetih držav. Na dosedanjih razgovorih sta obe zainteresirani državi Francija in Ho Si Minhov Vietnam sprožili svoje predloge glede ustavitve sovražnosti. Cilj Ho Si Minhovih predlogov je v bistvu takšen; prvič, doseči ustavitev sovražnosti in vzpostaviti mir; drugič, zagotoviti vzpostavitev miru na temelju priznavanja pravic narodov Indokine; tretjič, navezati prijateljske stike med Indokino in Francijo na temelju enakopravnosti in medsebojnih koristi. Francoska delegacija, ki jo predvsem zanima ustavitev sovražnosti, a ni pripravljena privoliti v politično ureditev lndokitajskega vprašanja, pa je v precej težavnem položaju. Vojaški položaj v Indokini se s padcem Dien Bien Fuja in ofenzivo vietminških enot v ustju Rdeče reke še-poslabšal. Razen tega so nastale tudi težave v parlamentu, ker poslanci zahtevajo takojšnjo debato i o Indokini in je spričo tega te dni Lanielova vlada malone padla. K tem težavam se je pridružilo še najnovejše stališče VVashingtona, da je Indokina sicer važna, da pa ni več bistvena za »varnost jugovzhodne Arije in ZDA.« Ko se je pokazalo, da si gle-^ dišči obeh delegacij povsem nasprotujeta, sta se pojavila dva posrednika. Najprej je vodja britanske delegacije Eden, pozval delegacije k praktičnemu delu, katerega sad naj bi bila ustavitev sovražnosti. Zatem je Molotov sprožil kompromisni predlog. Predlagal je namreč nevtralno komisijo za nadzorstvo nad ustavitvijo sovražnosti. Kar se tiče poroštev je Molotov sprejel francoski načrt, naj bi v primeru kršltvt sporazuma o ustavitvi sovražnosti sklicali posvetovanje vseh držav, ki v Ženevi razpravljajo o Indokini. Tajna pogajanja, ki so se te dni začela, bodo vsekakor hitro pokazala, koliko je SZ pripravljena dejansko privoliti v kompromisno rešitev in — za kakšno ceno. Ko so se začela tajna pogajanja o Indokini, so Francozi razveljavili sporazum o evakuaciji ranjencev iz Dien Bien Fuja in spet začeli bombardirati cesto št. 14, po kateri naj bi evakuirali ranjence. Zato ni nič čudnega, da so že takoj na prvi tajni seji obravnavali to vprašanje in da so sprožili v zvezi z tem vrsto obtožb in protiobtožb glede ravnanja z ranjenci, glede te^a, kdo je kriv, da je sporazum o njihovi evakuaciji padel v vodo in podobno. Dosedanji potek ženevske konference je pokazal, da bo moč doseči na njej uspeh samo, če bodo delegacije predlagale realistične, sprejemljive predloge za reševanje problemov, ki so na dnevnem redu. Če ne bodo ubrali te poti, od ženevske konference ne moremo pričakovati velikih sadov. Neuspeh ženevske konference pa bi zavrl popuščanje mednarodne napetosti in okrepil težnje, ki se že pojavljajo na raznih straneh, da bi na raup-nih sestankih med velesilami, mimo OZN in mimo širših mednarodnih forumov reševali svetovne probleme. Ta pot pa je nevarna ne samo za male narode, temveč tudi za velesile. III. Kongres Zveze komunistov Slovenije V LJubljani se je začel v torek UI. kongres ZKS, kateremu prisostvujejo razen izvoljenih delegatov in članov CK Slovenije delegat CK ZKJ Edvard Kardelj, gostje iz drugih republik, predstavniki JLA, gosti iz Trsta, Gorice, Koro&ke in drugi. Kongres ima naslednji dnevni red: polltično-orpanteacij-sko poročilo o delu ZKS med II. in III. kongresom, referat sekretarja CK ZKS Mihe Marinka: »Zveza komunistov v boju za socializem«, pofOČHlo rtVizijike komisije, volitve novega CK in revizijske komisije ter razno. Ker ob zaključku lista kongres Se traia, bomo o njem več poročali v naslednji številki. Iz govora tovariša Tita na kongresu ZK Srbije; Imamo velike možnosti za povečanje proizvodnje ne samo v industriji, temveč tudi v kmetijstvu - Zato gre naša politika za tem, da pomagamo tudi kmetom izboljšati proizvodnjo Na nedavnem kongresu Zveze komunistov Srbije je govoril tudi tovariš Tito o nalogah komunistov v podjetjih, komunah in na vasi. Objavljamo del njegovega govora, ki govori o zadružnem vprašanju in o nalogah komunistov: ... »Glejte, zakaj, tovariši, gradimo industrijo, zakaj industrializiramo deželo. Kmalu bo dograjena naša težka industrija in že gradimo industrijo za širokb potrošnjo. Tovarn imamo pri nas v Jugoslaviji že mnogo; mnoge so začele že obratovati, mnoge pa bodo kmalu začele. Kdo pa bo potrošnik teh industrijskih iz-i delkov? Sami delavci? Nika-j kor ne, v nobeni deželi — ne ; glede na to, koliko je narasla j delovna storilnost in tehnika j — ni bilo tako, da bi sami de-t lavci ali prebivalci enega me-'sta zadostovali sebi. Socializma ne moremo graditi brez ; kmetov, brez tega najširšega j potrošnika. Socializem niso j samo tovarne; socializem je tudi ugodno stanje državlja-' nov, sploh delovnih ljudi na vasi. Kmet mora imeti sredstva, da kupuje tisto, kar potrebuje, drugače njegova življenjska raven ne bo naraščala; ne bo naraščala niti delavska življenjska raven in nekatere tovarne bomo morali zapreti. Tako je, če logično mislimo... ... Kakor ne želimo gledati v delovnih zadrugah v vsak lonec, kaj se v njem kuha, in ali so ljudje mnogo zaslužili, marveč nasprotno, želimo imeti čim več, ne pa čim manj, tako želimo, da bi imeli tudi kmetje čim boljšo gmotno možnost, da bi lahko bolj intenzivno obdelovali svoja individualna posestva. Kmetje pa se bodo prepričali o tem, da sami ne bodo mogli intenzivno obdelovati svoje zemlje, marveč se bodo začeli tako RAZPIS za sprejem slušateljev v Politično šolo pri CK ZKS Uprava Politične šole pri CK ZKS razpisuje sprejem slušateljev v redni petmesečni tečaj, ki se prične 1. septembra t. 1. Šola je namenjena predvsem delavcem in delavkam, zaposlenim v industrijski proizvodnji in tudi politično aktivnim članom vseh množičnih organizacij. Interesenti naj do 15. junija 1954 pošljejo prijave na upravo Politične šole pri CK ZKS — Ljubljana, Parmova 37, tel. 23.981, int. 206. V prijavah naj prosilci navedejo: osebne podatke, katere šole in tečaje so obiskovali, staž in funkcije v političnih organizacijah, osnovni poklic in zaposlitev, višino mesečnih prejemkov. Gojencem izven Ljubljane je zagotovljeno bivanje v internatu Politične šo le. Vse podrobnejše informacije lahko dobijo interesenti pri upravi Politične šole in na Okrajnih komitejih svojega okraja. Uprava šole ali drugače združevati. Tudi v deželah, kjer je kmet na visoki stopnji razvoja, kjer je kmetijstvo razvito, tudi v kapitalističnih deželah imajo najrazličnejše oblike zadružništva. To pa je vse koristno za našo družbeno skupnost. Glavno je pri nas to, da preprečimo, da onemogočimo izkoriščanje tuje delovne sile, ni pa se nam treba bati, če bodo kmetje mogli in znali iz tistih 10 ha dobiti nekaj več — saj je kmečka družina često dokaj velika. Cim več bodo pridelali, tem več bo dobila tudi naša skupnost sploh. Naš cilj ha vasi je isti kakor v tovarnah: če delavci večajo delovno storilnost, če odkrivajo zmeraj nove metode za pospeševanje proizvodnega procesa, koristi to njim in vsej skupnosti ... ... Ko sem govoril o tem, da smo prelomili s tisto staro prakso, nisem s tem mislil, da imamo na splošno negativen odnos nasproti delovnim zadrugam kot takšnim. Ne, delovne zadruge, sposobne življenja, delovne zadruge, ki imajo pravilno organizacijsko sestavo, kjer je vodstvo. pravilno, takšne zadruge so velikanskega pomena za zadružnike in za vso našo skupnost. Se zmeraj menimo, da bo nekoč pozneje, ko bodo kmetje sami spoznali potrebo po tem, da bo šele takrat nastal dokončni preokret pri nas za p* vzdigo kmetijstva na višjo stopnjo, in da bo lice vsega našega kmetijstva tedaj nekoliko drugačno kakor je zdaj. Toda v tem pogledu moramo VREME ZA ČAS OD 21. P'.\ 31. MAJA Vreme se bo sicer izboljšalo, vendar bodo še pogoste krajevne plohe. Deževni dnevi bodo 23., 28. in 31. maja, ostali pa sončni in topli. Deset let v službi ljudstva in socialistične domovine Deseto obletnico obstoja In imovine. Junaška dela pripadni-dela jugoslovanske varnostne kov Varnostne obveščevalne službe je pretekli teden dostoj- (službe, kateri je pomagalo vse no in slovesno proslavilo tudi Novo mesto. Na predvečer obletnice je bila v polni dvorani Doma ljudske prosvete svečana akademija. Udeležili so se je vidni predstavniki okrajnega in mestnega ljudskega odbora, člani OK ZKS, okrajnega odbora SZDL, predstavniki organizacij, delovnih kolektivov In ustanov. Potem, ko je orkester KD Dušan Jereb pod taktirko Ivana Mitaga odigral državno himno, je o razvoju, nalogah in dosedanjih uspehih organov državne varnost: govoril tov. Franc Kolar. V daljšem, jedrnatem pregledu je opisal .dejavnost naše varnostne službe izza časa ilegalnega dela Komunistične partije Jugoslavije, preko okupacijskih let in povojnega dela. Omenil je številne žrtve, ki so jih VOS in kasneje OZNA ter UDV žrtvovali za varnost do- delovn0 ljudstvo preko OF, so sestavni del zmagovite revolucionarne borbe za našo nacionalno in socialno osvoboditev. Organi, ustanovljeni formalno pred 10 leti, izvršujejo v varnostni notranji službi tudi danes vse svoje naloge v korist reda in varnosti državljanov in celotne socialistične Jugoslavije. Po govoru je moški pevski zbor KD Dušan Jereb z dirigentom Tonetom Markljem ubrano zapel Simonitijevo Staro pun- Predgrajčanl vabijo Občinski odbor Zveze borcev Predgrad vabi vse borce partizanskih enot, ki so sodelovale pri napadu na fašistično postojanko Stari trg 1. junija 1942, da se udeleže občinskega praznika, ki bo letos t. junija v Starem trgu In Predgrađu. Občinski odbor ZB Predgrad tarsko, pesem Komandanta Staneta in Pesem o svobodi. Z makedonsko narodno Bolen mi leži, koroško 'mam dro fletno navajeno in Venturinijevo Bazovico je zbor, ki dosega zadnje čase vidne uspehe, zaključil svoj nastop, orkester pa je odigral nato Mozartovega Titusa, Cajkov-skega Elegijo in Mayerbeerovo Koračnico iz opere Prophet. napredovati postopoma: ničesar ne smemo preskakovati, v ničemer se ne smemo prenagliti. To moramo delati premišljeno ... ...Zato zahtevamo od komunistov, da zelo skrbe za svojo osebno izobrazbo, da mnogo mislijo, da se vsebinsko poglabljajo v vse probleme, da jih dobro poznajo, da bodo lahko stvari pojasnjevali In tolmačili širokim množicam spodaj. Kje pa komunisti to najlaže delajo? To lahko delajo povsod, kjer delajo. Toda v Socialistični zvezi delovnega ljudstva lahko te ideje posplošijo, oziroma posplošijo to svojo vzgojo, jih prenašajo na čedalje več novih ljudi. Naša SZDL je res odlična organizacija, najbolj množična organizacija. Brez takšne organizacije bi nam, po mojem mnenju, predla trda. Mi komunisti bi bili osamljeni. In tedaj bi se v tej velikanski množici, ki bi bila pravzaprav gozd za razne pro-tisocialistične in druge sovražne elemente, razredni sovražnik naravnost imenitno vgnezdil in nam povzročil najrazličnejše ovire. SZDL pa je bistra voda, v kateri vidimo sleherno žabo, ki jo lahko ujameš.« Tudi ob 62. rojstnem dnevu pošiljajo delovni ljudje Dolenjske, Kočevske in Bele krajine dragemu maršalu Titu svoje najprisrčnejše čestitke in pozdrave: NA MNOGA LETA, DRAGI TOVARIŠ TITO, ZA SREČO IN PR OCVIT LJUBLJENE SOCIALISTIČNE DOMOVINE! Ze drugič je maršal Ti botroval v novomeškem okrasu V nedeljo 16. maja so imeli v Šentrupertu prav posebno svečanost, kakršne tam še ni bilo: Maršal Tito je botroval enajstemu otroku Ferdinanda in Marije Lukek iz Sentruper-ta št 61. Visokega botra je zastopal ljudski poslanec Niko Šilih. Dvorana prosvetnega doma je bila premajhna, da bi lahko prisostvovali obredu botro-vanja vsi, ki bi radi, zato jih je veliko ostalo zunaj. Dvorano so do zadnjega kotička napolnili vzradoščeni domačini, od najmanjših cicibanov pa do sivolasih starčkov. Navzoči so bili tudi predstavniki občinskega in okrajnega LO ter množičnih organizacij. S toplimi besedami se je v imenu vseh prisrčno zahvalil dragemu maršalu za njegovo pozornost šolski upravitelj Bojan Brezovar. Poudaril je globoko hvaležnost Lukekove družine in vseh prebivalcev občine za to naklonjenost ljubljenega voditelja, s katero so zelo počaščeni. Nad vse lep je bil prizor, ko je pionir izročil zastopniku šopek rož in izrekel maršalu Titu toplo zahvalo, želeč mu pri tem obilo zdravja in zadovoljstva. Prav tako sta dve pionirki izročili šopke staršem ter jima čestitali ob tem svečanem dogodku. V imenu OLO in v imenu okrajnih odborov množičnih organizacij je staršem čestital predsednik OLO Viktor Zupančič. Zastopnik maršala Tita je nato izročil darilo visokega botra, prav tako sta izročila darila tudi predsednik OLO in občinskega LO. Cela svečanost se je spremenila v spontano manifestacijo ljubez- ni do voditelja naših narodov. Lukekova hiša je bila zatočišče, partizanov že od leta 1941; .Ferdinand Lukek je bil nekaj časa tudi v partizanih, sicer pa je delal ves čas kot terenski aktivist. Je reven mali posestnik, toda zaveden državljan nove Jugoslavije. S trdim delom, večinoma pri drugih ljudeh, skrbita oba zakonca za kruh številni družini, vendar nikdar ne tarnata. V zakonu se jima je dosedaj rodilo 11 otrok, 5 dečkov in 6 deklic, ki so vsi živi. Najmlajši otrok je deklica, ki je na željo staršev ob botrovanju dobila ime Sla vica. 25. maj - prmmU občine Veliki Gaber 25. maja letos (in ne 23. maja, kot smo zadnjič pomotoma zapisali) bodo v občini Veliki Gaber prvič praznovali občinski praznik, na katerega se že pridno pripravljajo. Zadruge na Kočevskem so prigospodarile lani skoraj 100 milijonov dobička Dobro pripravljenim (vsaj za večino zadrug to velja) In obiskanim občnim zborom kmetijskih zadrug na Kočevskem je sledil 6. maja občni zbor OZZ Kočevje. Zanimiva tn Izčrpna poročila o delu, uspehih in pomanjkljivostih zadružništva na Kočev- V nedeljo 10".maja je bitu ob enajstih dopoldne na Loki v Novem mestu prisrčna kratka slovesnost. Predsednik ljudskega odbora mestne občine Boris AndrijaniČ je po odigrani državni himni, ki jo je zaigrala mestna godba na pihala, v krajšem govoru opisal prizadevanje mestne občine, da bi se s četrtim mestnim mostom povezala bregova Krke med obema bolnišnicama in tako uresničita dolgoletno željo prebiuatceu desnega brega reke. Zahuatil se je vsem, ki so pomagali, da je Novo mesto v tako hitrem Času dobilo novi most, nakar je sekretar OK ZKS Franc Pirkovič prerezal trak sredi zelenja in odprl most za javni osebni promet. Množica Novorneščanov je takoj nato »preizkusila« novi most, ki ugaja vsem, ki so ga doslej uideti. Z novim mostom sta mesto, predvsem pa bodoče Športno središče na Loki, veliko pridobila. skem sta dala predsednik OZZ Blatnik in tajnik Sporar. Poročila so bila predmet živahnega razpravljanja delegatov. Na Kočevskem deluje 22 kmetijskih zadrug !n 2 KDZ, ki imajo 21 živinorejskih odsekov, 15 poljedelskih, 16 sadjarskih, 15 gozdarskih, 15 domače obrti, 18 hranilno-kreditnih, 32 trgovskih ln 22 odkupnih odsekov. Razen KZ Osilnice imajo vse zadruge živino organizirano v rodovnikih. Kočevska s svojimi 34.000 prebivalci je bila še nedavno pretežno kmetijska. Danes se v glavnem bavi s kmetijstvom 50 odstotkov prebivalcev. V okraju je 3745 drobnih kmetijskih posestev in od njih je 3250 posestev organiziranih v zadrugah. Lansko poslovanje so zaključile kmetijske zadruge z akti-vo. Skupno so imele prometa 774,383.000 din, čistega dobička |» so prigospodarile za 99 milijonov (»00.000, kar je lep dokaz dobrega gospodarjenja. Dobiček je bil razdeljen v sledeče sklade: Investicijski 16,500.000, obratni 70,690.000 ter za ostale sklade ln kulturno prosvetne namene 9,175.000. Med zadružnike je bilo razdeljeno 2,476.000, kar je v primeri z lanskim letom za 2,800.000 din manj. Razveseljivo je, da narašča pri zadružnikih zanimanje za napredek kmetijstva, živinoreje, lesne predelovalne industrije Ud. Skupno število rodovniške ži- vine je že okrog 4500 glav, povečala se je precej tudi molz-nost krav. Živina je v glavnem povsod pregledana na TBC; plodnost se je izboljšala. Lani so tile uspele živinorejske, razstave v Velikih Laščah, Sv. Gregorju, Sodražici in Kočevju. Razstave so pokazale velik napredek živinoreje na Kočevskem. Treba pa bo še skrbeti za izboljšanje krmske baze, za večje število dobrih plemenskih bikov itd. Lani so dobile zadruge 18 mlečnih kontrolorjev. Važno panogo predstavlja v gospodarstvu tudi sadjarstvo. Sadjarji posvečajo negi sadovnjakov mnogo več skrbi, kar je uspeh "sadjarskih odsekov. Očiščeno, je bilo 80 odstotkov vsega sadnega drevja, tudi škropljenje je bilo letos zelo uspešno. Zadruge nudijo sadjarjem vso pomoč pri uničevanju ameriškega kaparja, ki nevarno prodira tudi v sadovniake na Kočevskem. Nove sadne drevesnice' bodo veliko pripomogle k izboljšanju sadjarstva. (Nadaljevanje na 2. strani) Velikogabrčani bodo praznovali ta dan v spomin na pomemben dogodek pred dvanajstimi leti. V noči od 24. na 25. maj 1942 je Dolenjski odred napadel železniško progo Novo mesto—Ljubljana. S pomočjo domačinov so partizani razdrli več kot pol kilometra železniške proge navzlic močni italijanski posadki v Vel. Gabru. Partizani so ob tej priliki iztirili okupatorjev transportni vlak, pri Čemer so onesposobili dve lokomotivi, ki sta se prevrnili v Temenico. Za prvo praznovanje občinskega praznika se pripravljajo vse organizacije. Mladina bo igrala Jurčičevega Domna, pionirji pa igrico Mladi aktivist. Del priprav za čim sve-čanejše praznovanje so prevzeli tudi gasilci. Obenem s pripravami zbirajo sredstva za postavitev spomenika padlim borcem, ki ga nameravajo postaviti v prihodnjih letih. Ne daleč od temeljev začetega zadružnega doma je skupni grob 42 padlih borcev in bi bilo prav, da bi. spomenik stal nekje v bližini tega groba. Koncert v Dolenjskih Toplicah V počastitev občinskega praznika bo v ponedeljek 24. maja ob 14. uri popoldne koncert pevskega zbora Prosvetnih delavcev novomeškega okraja. Za lepoto in zdravje samo krema proizvod tovarne »ZLATOROG« -— Martbo? 8437421148950 Stran 2 DOLENJSKI LIST I Stev. 20 TAKO KOT V TREBNJEM bi morali praznovati povsod Bolj svečanega lica Trebnje prav gotovo še ni imelo, kot letos ob prvem praznovanju občinskega praznika 15. maja. Vse na novo prebeljene hiše, v spomladansko cvetje in zelenje zavit trg in množica ljudstva, vse je sredi vihrajočih zastav pričakovalo veličastno proslavo deaete obletnice, odkar so zmagovite udarne brigade NOV pregnale okupatorja iz tega kraja Prvo praznovanje občanskega praznika je bilo združeno z odkritjem enega najlepših podeželskih spomenikov na Dolenjsekm — spomenika padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja, katerih je dala trebanjska občina za našo osvoboditev 106. Uvod v praznovanje je bila dobro pripravljena svečana akademija v petek 14. maja zvečer. Na sam praznik dopoldne se je zbralo na prostoru pred spomenikom nad 2000 ljudi, domačinov in gostov. Med drugimi so se udeležili proslave tudi zvezni ljudski poslanec ing. Jože Levstik, ljudski poslanci LRS Niko Šilih, Franc Pirkovič in Viktor Zupančič. Zelo veliko je bilo mladine, prav tako pa s>o se proslave udeležili v velikem številu gasilci v uniformah s Čateža. V celoti se je proslave udeležilo 11 gasilskih društev poleg drugih organizacij in številnih prebivalcev trebanjske ter sosednih občin. V imenu občinskega odbora ZB je goste in ostale udeležence pozdravil Ludvik Strajnar, nakar je imel slavnostni govor zvezni poslanec ing. Jože Levstik. Spominjal se je borb okrog Trebnjega ter poudaril doprinos trebanjske občine za nacionalno in socialno osvoboditev. Govoril je tudi o naših skupnih naporih po vojni ter o bodočih gospodarskih izgledih. V imenu okrajnega komiteja ZKS, SZDL in OLO je prirediteljem čestital sekretar OK in ljudski poslanec Franc Pirkovič. Pri svečan6sti je sodelovala godba JLA iz Novega mesta, prav tako pa je domači pevski zbor zapel dve pesmi. Pred spomenik so položili svojci in predstavniki organizacij nad 40 vencev. Posebno kulturno doživetje za Trebnje je bil popoldanski koncert okmjnega učiteljskega pevskega zoora iz Novega mesta pod vodstvom prof. Elvire Ropasove. V kinu so ta dan vrteli film »Na svoji zemlji.« katerega si je ogledalo veliko ljudi. Popoldne so se pomerili športniki iz Trebnjega, Stične, Mirne, Novega mesta in drugod v raznih športnih disciplinah. Novice s Sinjega vrha Nedavno smo imeli na Sinjem vrhu občni zbor kmetijske zadruge. Zadružniki so slišali podrobna poročila o poslovanju posameznih odsekov. To poslovanje je bilo lani dokaj zadovoljivo in kaže, da bo imela zadruga 200.000 din dobička. Krajevne potrebe kažejo, da mora KZ vsekakor ostati na Sinjem vrhu, saj so nekatere vasi oddaljene od Vinice tudi po 14 km. Pod vestnim in poštenim operativnim vodstvom bo naša zadruga lahko dobro uspevala. Poživefci je pa treba zlasti sadjarski odsek, ki je bil doslej le bolj administrativnega pomena. * V Kobiljačni jami, ki je ob Kolpi pod vasjo Speharji in je dolga okrog 400 do 500 m, so razen kapnikov tudi človeške ribice — močerili. Pred dvernj leti sem temeljito pre-iskal to jamo z nekimi zagrebškimi študenti in našel 15 cm dolgo človeško ribico. Spravil sem jo v steklenico, nato jo pa izpustil v Kolpo. Toda v Kolpi je ribica takoj poginila (baje ji je škodila svetloba). V Beli krajini je precej kraških jam, ki jih bo treba raziskati in odkriti njihove prirodne tajnosti, Trebanjci so se pripravili na občinski praznik res kot se spodobi. Pokazali so, kaj se da doseči s skupnimi napori. Vsi so pomagali pri delu za postavitev spomenika. Kot je bilo poudarjeno pri svečanosti, je vsak prispeval po svoji moči — od pionirjev pa do najtežjih invalidov. Dostojen spomenik padlim žrtvam je lep uspeh teh skupnih naporov in je v ponos občini in okraju. Pred zaključkom mladinskega tedna na Kočevskem 17. maja se je v Kočevju začel Mladinski teden s pestrim sporedom. Tako bodo danes nastopili učenci osnovnih sol, zvečer pa gimnazijski pevski zbor s koncertom. V soboto popoldne bo kolesarsko tekmovanje In tekmovanje štafet, zvečer pa kulturni spored. V nedeljo, zadnji dan Mladinskega tedna, bodo vrteli za mladino športni film, nato pa se bodo pomerili odbojkaši na štadionu Partizana. Popoldne bo na stadionu prijateljska nogometna tekma mladih nogometašev iz Ptuja ln Kočevja, priredili pa bodo tudi lahkoatletskl miting. Mladinski teden bo zaključen v nedeljo zvečer v Mestnem gaju z razdelitvijo nagrad najboljšim tekmovalcem, ob tabornih ognjih pa- bodo Jmell ra- P. Žalec Janje. ZARUBLJENO ŽIVINO STA ODTUJILA Zidarski mojster Jurij Jakopič iz Ambrusa je imel lani zaostanka na prispevku za socialno, zavarovanje okrog 120.000 din. Zaradi tega mu je Okrajni urad socialnega zavarovanja v Novem mestu za-rubil v jeseni kravo in prašiča, njegova žena Metoda pa je kravo prodala, prašiča pa sta zaklala doma. Okrajno sodišče v Novem mestu je zaradi tega obsodilo Jurija Jakopiča na 15 dni, njegovo ženo Metodo pa na en mesec zapora, oba pogojno za dobo enega leta. Plačati morata tudi stroške postopka, prav tako pa mora plačati Jakopič vse zaostanke socialnih prispevkov v znesku 116.184 din. TRI MESECE ZA NEPLAČEVANJE PREŽIVNINE Kmečki delavec Viktor Jak-še izVrbovcev pri Šentjerneju je že enkrat sedel dva meseca, ker ne plačuje redno preživnine za fvojega nezakonskega otroka. Sedaj je bil ponovno obsojen zaradi tega na tri mesece zapora. Očito je, da nima niti trohice očetovstva v sebi in mu nf nič mar za nezakonskega otroka, kateremu mora po razsodbi sodišča plačati vsak mesec 1700 din. Razen treh mesecev za Dora, plačila stroškov postopka in 300 din povprečnine, mora poravnati tudi zaostalo preživnino v znesku 18.700 din. Treba je še veliko dela 38.000 hektarov površin upravlja Kmetijsko-gozdarsko posestvo v Kočevju Pred dnevi je zasedal novoizvoljeni Delavski »vet Kmeti jeko-gospodarskega posestva Kočevje. Delo in volita) rezultati v wm podjetju dokazujejo, da se delavski razred tudi na področju kmetijstva v polni meri zaveda svoje vloge in pomena delavskega upravljanja. Od 1213 vo-LilmiJi upravičencev, ki delajo na desetih kmetijskih in sedmih goidnih Ifr štirih vzporednih obratih ter Upravi Kmetijoko-gospoilarskega posestva, je neoprawčeno izostalo le 6 ali 1 volivcev. Obratni delovni kolektivi so v voli tad h pripravah razpravljali o proizvodnih problemih obratov in gospodarskem stanju podjetja kot oe-lote. Na volitvah je bilo izvoljenih 41 člamov Delavskega sveta. Da so izvoljeni dobra gospodarstveniki, j« pokazala že prva seja, katere s« je udeležilo 38 članov, 3 pa so bili opravičeno odsotni. Za predsednika Delavskega sveta je »il ponovno izvoljen tov. Furlan Jože iz Stare Cerkve, med tem ko j« bilo v Upravni odbor podjetja izvoljenih 8 članov. Iz poročila dosedanjega Upravne- Uspehi zadrug na Kočevskem (Nadaljevanje s 1. strani) V poljedelstvu so bili doseženi lepi uspehi s semenskimi in sortnimi poizkusi. Predvsem pa Je bila posvećena vsa skrb vzgoji semenskega krompirja, katerega so lani pridelali 63 vagonov. Poljedelstvo je pridobilo nove stroje, kmetje mnogo več uporabljajo umetna gnojila. Doma-ca obrt se razvija v sedmih zadrugah. Največje uspehe so dosegli v Sodražici in Jur-jevici. Domača obrt predstavlja važno gospodarsko panogo v zadrugah Karlovica, Velike Lašče ln Rob, saj daje tamkajšnjim prebivalcem lep zaslužek. Gozdarstvo je poleg živinoreje in kmetijstva osnovna gospodarska panoga. Reči moramo, da gozdarski odseki niso opravičili svojega Imena, saj so se bavili skoraj zgolj s trgovino, zanemarjali pa so ureditev gozdov, potov itd. Zadruge niso zanemarjale kulturno izobraževalnega dela. Organiziranih je bilo 23 strokov- nih predavanj, katera 'je obiskalo nad 3200 ljudi. V zimskem času je bilo 13 splošno Izobraževalnih tečajev, tečaji za domačo oDrt v Velikih Laščah Jn Robu, v Kolpski dolini je bit kmetijski tečaj, v Ribnici in Dobrem iJblju pa kmetijsko nadaljevalne šole. Na zboru je bilo poudarjeno, da je za Kočevsko nujno, da se ustanovi kmetijska šola, ki bo za te kraje velikega pomena. Med zadrugami in občinami bo treba v bodoče več tesnejše povezave. Priporočljivo bi bilo združenje ve* zadrug v med-zadružne odbore, kjer bi delali skupno pri odkupih poljskih pridelkov, živine itd. Zadruge se bodo morale še bolj boriti proti kriminalu v zadrugah. Ugotovljeni primanjkljaji lani znašajo 1,467.000din, kar zahteva, da proti kriminalu nastopimo z vso strogostjo, storilce je pa treba razkrinkati na zadružnih sestankih in zborih volilcev. O. K. ga odbora je razvidno, da j« kmetijsko gospodarsko posestvo Kočevje v preteklem letu kljub veem težavam imelo lepe uspehe ter doseglo velik napredeik. Delavski svet j« v pre-ttkJem letu na sedmih rednih lase-f I l: n j i h. Upravni odbor pa na sest-ii o j * ti h obravnaval in kolektivno odločal o vseh aktualnih gospodarskih, organizacijskih, personalnih ki drugia vprašanjih podjetja. Posestvo ima v upravljanju okrog 3S.0OOha zemljiških površin, od tega približno 8(X) ha ornih njiv ta 7.000 hektarov travnikov in pašnikov, med tem ko ho ostalo pretežno gozdovi in deloma neplodne površine. Narodni dohodek *e je s poveča.njem in kvalitetnim izboljšanjem gospodarstva dvigiail od 143 milijonov v letu V>~i2 na 355 milijonov v letu 1933, to je za 56 odstotkov ali 112 milijonov dinarjev napram lotu 1952, kar /iia-š-i 119.695 din na enega člana kolektiva v letu 1932 ali 134.195 din na člana t letu 1953 hi je dejansko \i odstotkov več. Posebno odgovorna naloga Delavskega sveta in Upravnega odbora «o bile investicije, ki so bile usmerjene predvsem na gradnjo in dograditev objektov, ki bodo v kratkem omogočali večje donose. Glavni del investicij je odpadel na izgradnjo in dograditev objektov na kmetijskem obratu Mlaka, v gozdarstvu pa na vzgojo goz* to je z ozirora na dejanske potrebe in preden ter zdrav kader, ki ga ima podjelje in Kočevska, premalo. Vfethtonl predanega blaga v letu 1*51 je znašala 397,56?.900 dinarjev, int-.ln'iu ko zna-ša aktiva okrog ene milijarde ta 64 milijonov. V preteklem lelu je Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje prispevalo občini Kočevje ta Mazelj ter Gasilski četi Dolga vas za komunalne, prosvetne in varnostne naprave okrog 3 milijone dinarjev. Pred kratkim pa je Delavski svet odobril 2,500.000 din za nabavo osebnega avtomobila za zdravstvo okraja Kočevje. Prav tako se je lekora preteklega leta dodelita ca pomoč druibenitn organizacijam ta društvom 800.000 din. Kmetijsko gozdamko posestvo je imelo do nedavnega v svoji mpravi okrog 560 stanovanjskih hiš, v katere je vložilo večje vsote denarja, da ra uredilo bivališča za svojo delovno silo. V zadnjem času j« 210 hiš od stopilo pristojnim organom ljudske oblasti in večina teh je šla r prodajo, medtem kb je nad ostalimi prevzela upravo ustanovanjs-ka skupnost, razen upravnih ta poslovnih proeto-tov. Prepričani smo, da bo novoizvoljeni Delavski svet KGP, upoštevajoč dosedanje iakušnje v polni meri uresničil poverjen* nalog« in največji delovni kolektiv okraja Kočevje pra-vitao vodil k novim uspehom. Ton* Oiboli ■I Četrtega maja je bila v Žužemberku občinska konferenca zveze komunistov. OK ZKS je zastopal tov. Pavlin, ki je podrobno razčlenil delo in dolžnosti komunistov po VI. kongresu, orisal pa tudi negativne pojave med nekaterimi komunisti. Po govoru tovariša Pavlina se je razvilo zelo živahno razpravljanje, ki je pokazalo, da je bilo delo komunistov v občini kaj slabo, niso znali razširiti svojih vrst, tudi dejavnost v organizaciji sami ni zadovoljiva; kar so naredili je pa bilo preveč kampanjsko. Nizek je tudi ideološki nivo članov, zelo malo poznajo osnovna načela marksizma in naš socialistični razvoj, ne berejo člankov vodilnih članov ZK in vse premalo zasledujejo njeno delo. Kaže, da jih je čas prehitel. Vprašanje discipline je hudo kritično, študijskih sestankov skoraj ni ali pa so slabo pripravljeni V razpravljanju so tudi ugotovili, da komunisti nudijo vse premalo pomoči množičnim organizacijam, zlasti SZDL. Težak, toda upravičen je bil očitek, da so med komunisti nekateri, ki ne spoštujejo naših ljudskih praznikov in se ne udeležujejo slavnostnih manifestacij. Slabe aktiviza-cije množic so krivi prav komunisti, ker množične sestan-''j ke slabo pripravijo aH se jih pa sploh nočejo udeleževati. Prav je poudaril tov. Pavlin, da je treba vsakega komunista, ki ne izpolnuje svojih nalog, poklicati na odgovornost in kaznovati. Ljudje so pripravljeni delati, treba jih je le pravilno usmeriti in pokazati na potrebe. Lep primer so vaščani Budganje vasi, ki se z vsemi silami prizadevajo dobiti elektriko. Pripomniti je treba, da je bila to do nedavnega najbolj nazadnjaška vas. Posebno vnemo so pokazali vaščani z Rebri; v kratkem času so si uredili gasilni dom in nabavili novo motorno brizgal-no, vredno 250.000 din. Za ta znesek je neki kmet dal jamstvo z vsem svojim premoženjem. Ali nI to dokaz visoke zavesti preprostega vaščana! Nasprotno se pa v Gradencih in Lipju niti ne morejo ze-dinitl, kje naj bi stala nova šola. Ta nesoglasja bi morali odpraviti tamkajšnji komunisti, pa je videti, da niso sposobni zato. Prav tako je treba pomagati ljudem v vaseh Križ, Vrh in Vrhovo, ki si hočejo že do jeseni napeljati elektriko. Dela za komuniste je povsod dovolj. Vsi, ki so na tej konferenci posegali v debato, so ugotavljali napake, niso pa si' na jasnem, kako jih odpraviti. Delu med komunisti škodujejo tudi nerazčiščeni pojmi reicgije v družini. Ni tudi tajnost, da je med samimi čla- ni ZK zelo hudo notranje osebno trenje, ki hromi še tistih nekaj komunistov, ki so voljni delati. Ko bodo med seboj uredili puhla nesoglasja, intrigantom pa pokazali vrata, bo delo med njimi čisto drugače zaživelo. Zavedati se moramo, da komunisti so in morajo biti nosilci vsega pozitivnega in naprednega, vsega, kar služi razevitu in blaginji naše drage socialistične domovine. Ta zavest mora prežeti tudi žužember-ške komuniste, potem bo njihova organizacija l?hko dala res bogate sadove dela in prizadevanja na svojem področju, S. H. PRORAČUN L0 M0 NOVO MESTO ZA 1954 JE SPREJET 5. maja je bila v sejni dvorani LO MO Novo mesto 19. redna seja mestne občine, na kateri je bilo sprejetih več odlokov. Potrjen je zaključni račun mestne občine za 1. 1952, odločba o sistemizaciji delovnih mest pri LO MO In odlok o dopolnilnih plačah uslužbencev, odlok o najkrajšem poslovnem času trgovin ter odlok o napisnih in reklamnih deskah. Na seji je novoizvoljeni odbornik LO MO Ciril Kovaelč lz Cegel-nice prisegel pred predsednikom občine. Osrednji del razpravljanja je bil namenjen sprejemu proračuna za leto 1954. Le-ta znaša letos 37,710.700 d!n. Iz gospodarstva bo Imela občina 13,311.647 dinarjev dohodkov, od davkov pa nekaj nad 5 milijonov din. Dohodki ustanov, zavodov ln uradov bodo dali 3,106.583 din, presežek lanskih dohodkov pa znaša 4,979.193 din. Za kritje primanjkljaja v proračunu bo občina najela dolgoročno posojilo pri Mestni hranilnici v znesku 10,556.117 din. Posojilo bo porabljeno predvsem za obnovo poslopja nekdanje gimnazije. Med Izdatki so na prvem mestu predvidene proračunske investicije. Za obnovo stare gimnazije bo porabljenih 12 ln pol •«• i>«tii» **»•<>•• «••••»•■ •••*•*>•• .«..•..«. >■•••> fcrema za nepo koiet vas pomlajuje in polepša, hrani vašo kožo ln ji daje elastičnost ter zdrav izraz ••»••#* »«■!»« lfa|H|H|llfH|l ,|»|,i|ll|l4|ll|< Za javno udejrtvovanje je potrebna osnovna politična izobrazba Gospodarski razvoj, ki je sledil narodnoosvobodilni borbi, ustvarja v čedalje večji meri socialistične odnose. Družbeno upravljanje in delavsko samoupravljanje sta plod naše uspešne revolucije in našega povojnega razvoja. Na drugi strani pa je prav derr okratiza-cija vsega našega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja pogoj za nadaljnji gospodarski napredek naše dežele. V teh naporih za gospodarski in družbeni napredek slone največje in najtežje naloge na našem delavskem razredu. Revolucionarni delavci v naših delavskih svetih, upravnih odborih, zborih proizvajalcev in ostalih oblastvenih organih sprejemajo za naše vsakdanje življenje in naš bodoči razvoj razne odločitve. Poznavanje osnovnih ekonomskih zakonitosti kapitalizma in prehodnega obdobja in razu- mevanje ekonomskih instrumentov, ki jih uporabljamo v vodenju našega gospodarstva, je potrebno vsakemu našemu delavcu, ki dela v organih delavskega upravljanja ali katerikoli obliki družbene uprave. Prav isto velja tudi za kmete — člane LO in KZ pri delu na uspešnem razvijanju našega zadružništva in kmetijstva sploh. Člani Socialistične zveze delovnih ljudi so dolžni, da se bore za dvig socialistične zavesti našega ljudstva. Če spoznavamo socialistične in proti-socialistične sile in pojave v svetu in doma, dobivano jasnejšo predstavo dalekosežnosti našega boja in naših nalog v ustvarjanju socializma. Posebno nalogo s tem v zvezi imajo tudi tovarišice, saj vemo, da je često v podjetjih, kjer je delo takega značaja, da ga opravljajo večinoma ženske. težko izvoliti organe delavskega upravljanja, kjer bi bile žene sorazmerno zastopane. Isto velja tudi za vodstvo naših organizacij, sodelovanje pri razvijanju naše komune itd, kjer se žena kot politična delavka vse premalo uveljavlja. Politična šola pri CK ZKS ima namen dajati osnovno politično izobrazbo našin. ljudem, ki imajo voljo do javnega udejstvovanja, zlasti delavcem v produkciji, 'ustvarjati pogoje, da se njeni absolventi usposobijo za samostojno individualno politično izobraževanje in tekoče zasledovanje našega gospodarskega, notranjega in zunanjepolitičnega položaja in s tem omogočiti, da bi se član ZK ali SZDL v vsakem konkretnem primeru znal postaviti na pravilno stališče. Uprava Politične šole pri CK ZKS milijona din, za ureditev cestne razsvetljave 1,200.000 din, za obnovitvena dela v osnovni šoli 2 milijona din, z« popravilo Doma ljudske prosvete pa 1 milijon din. Nekaj nad milijon din je namenjenih za razširitev mestnega sejmišča in stavbe, pol milijona din pa bodo porabili za popravilo mrtvašnice in pokopališke ograje. Za ureditev cest in kanalizacije na Grmu je namenjeno pol milijona din, za vzdrževanje opornih zidov ln ograj pa nadaljnjih pol milijona din. Iz skladov za komunalno dejavnost bodo namenili 6 milijonov dinarjev za postavitev mestne tržnice, milijon din pa za most na Loki, ki so ga v nedeljo že izročili v promet. Društva ln organizacije v mestu bodo prejela tudi letos 1,510.000 din podpor ln prispevkov. Proračunska rezerva znaša 977.600 din. Po živahnem, vsestranskem razpravljanju je bil proraeun sprejet. Nadalje je bil sprejet odlok o ustanovitvi stanovanjske skupnosti. Za Sefa stanovanjske skupnosti, ki bo v mostu le ena, je bil Imenovan Bogdan Vranoič. Potrjen je bil tudi odlok o kategorizaciji stanovanj. Sklenjeno je bilo nadalje, da bodo zbori volivcev zadnje dni maja. P02AR V LOČNI V četrtek 14. maja proti ve-fteru se je nad Novim meatom razbesnela huda nevihta. Med močnim nalivom Je grmelo in treskalo. Okrog 19. ure Je sirena naznanila požar. Novomeški gasilci so bili v dobrih 5 minutah zbrani in so se v najhujšem nalivu odpeljali reševat. Ogenj je nastal pri posestniku Jakobu Spehku v Gor. Ločni pri Novem mestu. Zažgala je strela, ki je udarila v električni drog blizu skednja, ga razklala, nato pa preskočila na sked-njegovo streho. Kljub zelo hitri pomoči novomeških gasilcev ln hudemu nalivu gorečega objekta ni bilo več mogoč« rešiti, ker je ogenj dobesedno zajel vse poslopje hkrati. S skednjem Je zgorelo tudi vse poljsko orodje, mlatllnica in pajtelj. Rešiti je uspelo le klet pod skednjem. Kasneje so prišli na pomoč tudi gasilci in Otočca, ki so prevzeli stražo na požarištu. Ob požaru v Ločni se moramo spet začuditi, da se ponekod, zlasti na deželi, ljudje Se vedno branijo zavarovati svoje premoženje proti takim in podobnim nesrečam. Skoraj polmir.lon. ica škoda, ki jo je utrpel poMstnik Spehek v Ločni, ne bo krit«, saj je bil lastnik le delno M varovan. Zavarovanje izpod dejanske vrednosti zavarovanega predmeta je samo delna r«*l-tev. Ko je nesreča ie tu, jc seveda prepozno; vsakdo pa ->i *.e-11. da bi Imel z zavarovalnino krito vso škodo. -r- Za brezredje in samovoljo tudi v Kanižarici ne sme biti prostora 7. maja je naš tednik objavil članek >Z zveznim poslancem med belokranjskimi delavcu. Članek, ki je bil napisan že dobrih 14 dni Sred objavo, pa zaradi po-iaji/konja prostora ni mogel prej v* list, je pohvalil delovni kolektiv kaiiižarskih rudarjev, ki letos vidno presegajo proizvodne naloge. Članek z vtisi, ki jih je pisec dobil hkrati s poslancem tovarišem Jazbinškom na zasedanju delaskega sveta v Kanižarici, pa ob svojem izidu zaradi nekaterih navedenih imen ni bil več točen. J, maja je skupina odgovornih tovarišev iz delavskega sveta in sindikalne podružnice organizirala prisilen odstop direktorja podjetja, Nekateri tovariši, ki so na zasedanju delavskega sveta ob navzočnosti zveznega poslanca lepo razpravljali o vseli važnih vprašanjih proizvodnje v rudniku in pod., ob tisti priliki niso poka/ali vseh svojih kart- Najodgovornejši med njimi so načrtno in vzt-raino delali na tem, da direktorja rudnika, ki je pa imel razne napake in nepravilne odnose do ljudi, navzlic sklepu OLO na vsak način in za vsako ceno onemogočijo. Zaradi po-tenciranegu osebnega sovraštva in zavajanja delovnega kolektiva z demagoški mi I f a-zami je prišlo po zaslugi teh najodgovornejših tovarišev v rudniku do nezakonitega dejanja. 10. maja je o tej nezakonitosti razpravljal okrajni zbor proizvajalcev v Črnomlju. Slovenski poročevalec je 14. maja objavil daljši zelo tehten članek tovariša Mitje Svaba, ki je bil med kanižar-skimi rudarji in se je na podlagi dokazanega gradiva prepričal, kani je pripeljala nnarhičnost in samovolja posameznikov na rudniku. Menim, da ni rudarja v Kani/urici in ne odbornika OLO, ki medlem tega članka ni prebral in se »eznajnrj z njegovo osnovno mislijo: anarhizmu in sarnovlji V naših kolektivih ne sme biti mesta. Edino možno je demokratično, pošteno socialistično razpravljanje o vseh nalogah in disciplinirano izvajanje le teh Sod vodstvom strokovnjakov, orba za uresničevanje teli nalog ho uspešna le tedaj, če jo bodo vodili tovariši, ki jim rudarji zares lahko zaupajo; ti tovariši pa morajo stvari, o katerih odločajo in vodijo tako veliko in važno podjetje, predvsem razumeti-. Da pa so pojmi o bistvu delavskega samoupravljanja v glavah nekaterih ljuni na Kanižrorici precej nejasni, so pokazali dogodki pred 5. majem, nezakonito dejanje nad direktorjem in stališče odbornikov Stajdohnrja in Horvata na seji zbora proizvajalcev 10. maja letos. Ce ne bi slučaja Kanižari-ce prav nič poznal, bi moralo razpravljanje teh dveh odbornikov na seji okr. zbora proizvajalcev vsukoiuur pasli v oči. Mi — rudnik, in vi — nkraj. Iako je Izzvenela njuna diskusija, v kateri sta — po mojem mnenju hote — pozabljala, da sta kot odbornika OLO prav tako odgovorna za gospodarsko in politično stanje v belokranjskem gospodarstvu kot predsednik okraja ali katerikoli okrajni odbornik. Ko je OLO letos 6. februiarja sklenil, da direktorja podpre pri njegovem delu, sta dva izmed okrajnih odbornikov—zastopnika kanižarskih rudarjev — še naprej trmasto vztrajala na njegovi popolni diskriminaciji. Njuno delovanje — vse kaže, da je bilo močno prepleteno s ceneno demogo-gijo med kolektivom — je podprla pasivnost sindikalne podružnice in malomaren, nepolitičen odnos komunistov s svojim sekretarjem v Kanižarici na čelu. Kaj naj Kremo o delu tajnika sindikalne podružnice ki je hitri-ti odbornik OLO posebno ostro (to je mi. sindikat!) proti romarjem, ki hodijo na okraj.,.« Brez groženj nad delavci v Kani/arici 5. maja ne bi prišlo do nasilja. To so pokazale razne izjave odbornikov zbora proizvajalcev, to jc ugotovila tudi komisija /veze komunistov, čeprav je predsednik delavskega sveta razbil zborovanje, oz. prepre-čil sestanek komisije z delavci. Za te grožnje so sindikalni funkcionarji in komunisti na Kanižarici vedeli, a niso proti njim ničesar ukrenili. Komunisti v Kanižarici so bili že na okrajni konferenci ZKS vidno užaljeni zaradi, kritike, ki jim je očitala nebudnost in nepolitičnost. Dogodki 5. maja so potrdili pravilnost kritike, na drugi strani pa so pokazali na vršiček med komuni*ti. ki se je med tem na rudniku do kraja razvil. Namesto, da bi sindikat in organizacija Zveze komunistov z del. svetom in upravnim odborom vred skrbeli za vzgojo delavcev na rudniku, so na to nalogo docela pozabili in jo zanemarili. Izbira med anarhizmom in samovoljo na eni ter med redom iti disciplino na drugi strani ni težka- Prepričani smo. da jo bodo sami pravil no izbrali tudi kauižarski rudarji, posebno zdaj, ko se te pokazalo, kaan so pripeljal« nezdrava trenja med posamezniki v rudniškem vodstvu. Brez — in mimo — komune ne bo nihče r< seval vprašanj, ki zadevajo uspeh in procvit posameznega podjetja in skupne blagajne Bele krajine. Od kar najbolj uspešne borbe proti primitivizmu, ki dostikrat hudo tepe nnše gospodarstvo v zaostalih predelih, od jačanja delavskih hrbtenic in vzgoje delavcev v duhu socialistične demokracije je odvisen hiter ali počasen napredek naših okrajev. Dela vsko samoupravljan je, to veliko zgodovinsko pridobitev naSe revolucije,'je treba razumeti. Kanižanca je poka/ala, da so vse besede o potrebi študija in učenja dostikrat izrečene v prazno. Ne padejo na tla. kjer bi bilo treba, da bi zdravo rodile. Delavca lahko zavajaš le toliko časa. dokler je neuk, nepoučen. Ko pa spozna prazno peno ia/.i in cenenih de-nuigoškili besedičenj, VOTJ6 tistemu, ki ga je vnrall V kolektivu, ki je ponosen na svoje ime in kjer so delavci žc vzgojeni, se kanižarski primer ne bi mogel EfOflHi Podcrtajmo še enkrat: Tovariši v Kanižarici. ki »o z delom in žulji svojih rok že dokazali, da znajo delati, morajo zdaj potrditi še to, da hočejo zares red in disciplino- Razmisliti morajo, ali naj še zaupajo ljudem, k: so jim (s posebnimi računi in s skrajnim primitivizmom) slikali marsikaj popolnoma drugače kot je v resnici. Razčistiti morajo odkrito vs«, kar ni jasno. Vodstvo delavskega samoupravljanja v rudniku morajo prevzeti tovariši, ki bodo pravilno poj-inovali pravice in dolžnosti delavskega sveta in ki bodo imeli iskrene namene, da bo knniža.rski rudnik uspeval v ponos in dobrobit kolektivu in Beli krajini. Tn nikakor ne morem mimo zadnjega stavka v že navedenem Članku tovariši Mitje Svaba: »Zato pa je potrebno veli-ko več študija kot so pri imeli v rudniku doslej.« Brez tega, tovariši rudarji, ne bo Slo. Kapitalist se je učil w šolah in praksi izžemati delavske žulje in uničevati delavca. Zdaj, ko si delavski razred socialistične Jugoslavije sam kroji usodo in bodočnost, nam izkušnje in nove naloge vsak dan kažeio, d« brez učenja zares ne bo šlo. Tone Gožuik Štev. 20 DOLENJSKI DIST Stran 3 Ivan Drobnič - sedemdesetletnik Letos 7. maja je v Metliki izpolnil sedemdeset let svojega plodovitega življenja upokojeni vodja tamkajšnje zemljiške knjige tov. Ivan Drobnič. Jubilant, ki mu je stekla zibal v Rumanjl vasi pri Novem nI leta 1947 oddal taktirke mlajšim rokam. Jubilant se je dolga letaudej-stvoval tudi na metliškem igralskem odru, kjer se je uveljavil kot dober igralec in režiser. Poleg tega je tov. Drobnič tudi pevec in spreten risar. Bil je zadnji predsednik metliške čitalnice, pozneje pa je vodil pro-la. Zadnja leta pred italijansko okupacijo je bil tudi odbornik metliške občine. Delo tov. Drobnica je bilo dovolj mnogostransko in je v metliškem ljudskoprosvetnem delu zapustilo lepe sledove, na katere je jubilant, lahko danes resnično ponosen. Metlicam in vsi znanci mu želimo še mnogo zdravih let. V Dolenjskih Toplicah se pripravljajo na občinski praznih mestu, je še mlad stopil v službo pri okrajnem sodišču v Mokronogu, bil nato prestavljen k sodniji v Kostanjevico in Senožeče, od koder je 1. 1909 prišel v Metliko, kjer je služboval polnih 40 let in bil pred petimi leti upokojen. Toda pokoja tov. Drobnič kljub upokojitvi ne uživa. Pomanjkanje izvežbanih mladih moči je od njega zahtevalo, da se je še nadalje stavil svojim predpostavljenim na razpolago in tako še danes vsak dan presedi dolge ure pri delu za pisalno mizo. S tov. Drobničem pa je tesno zvezano predvsem delo pri metliški godbi, pri kateri je prav tako sodeloval štiri desetletja in bil preko dvajset let tudi njen kapelnik. Ko je 1. 1926 prevzel njeno vodstvo, je bila godba, ki jo je tedaj vzdrževalo mesto, skoraj tik pred razpadom. Z njemu lastno vztrajnostjo je pričel učiti mladino in tako godbo zopet spravil na noge ter ji pridobil lep sloves tudi izven Bele krajine, zlasti na sosednjem Hrvatskem, kamor so društvo pogosto vabili. Ti njegovi godbeniki so bili v narodnoosvobodilni borbi skoraj v celoti vključeni v godbo Glavnega štaba Slovenije, ki je tudi preyzela metliške godbene instrumente. Po vojni je tovariš Drobnič znova zbral okoli sebe svetni odsek metliškega Soko-razkropljene godbenike, doklej ZgoSila se jim je krivica Občina Dolenjske Toplice — srce partizanstva na Dolenjskem — se pripravlja na občinski praznik, ki bo 24. maja. Ljudstvo topliške doline se je zgodaj seznanilo s cilji NOB in se zavestno, polno borbenega poleta, vključilo v osvobodilni pokret. Tako so že v maju 1952 ljudje iz teh krajev odšli množično v partizane. Revolucionarno gibanje med ljudstvom in prvi spopadi partizanov z Italijani so italijanski posadki, ki je bila v Toplicah, vlili tak strah v kosti, da jo je v maju 1942 popihala iz Toplic. Od tedaj v Toplicah ni bilo več stalne italijanske posadke. V te kraje so si upali Italijani le, ko jih je bilo na tisoče v roški ofenzivi. Mesec maj 1942 bo ostal To-pličanom kot ponosen spomin na čase borbe. Lani so skle- nili, da bo 24. maj njihov občinski praznik. Na skušnjah lanskega leta bodo Topličani letos še lepše proslavili občinski praznik. Priprave, ki jih vodi Zveza borcev, so v polnem teku. Teden dni pred praznikom bodo v raznih krajih občine kulturne prireditve, na predvečer in na sam praznik pa bodo prireditve v Toplicah. 23. maja dopoldne bodo postavili mlaj, popoldne bo na odru zadružnega doma KUD Dol. Toplice igralo »Ro-kovnjače«, zvečer pa bodo po okoliških hribih zagoreli kresovi. 24. maja bo navsezgodaj zborovanje na trgu in kulturni program. Popoldne bo na vrtu zdravilišča ljudska zabava. V vseh gostiščih bodo poskrbeli za dobro postrežbo. Na svoj praznik vabijo Toplicam ne le občane, ampak vse, ki so bili v času NOB v teh krajih in prispevali svoj delež k osvoboditvi. Starim borcem so poslali še posebna vabila in pričakujejo, da jih bodo spet pozdravili v svoji sredini. Pridite vsi — partizanske Toplice vas kličejo! Z 10. REDNE SEJE OLO NOVO MESTO V petek 14. maja je bila v Novem mestu deseta redna seja OLO Novo mesto. Pred skupno sejo sta imela oba zbora ločeni kratki seji, na katerih sta bila izvoljena nova delovna predsednika zborov ter nekatere odborniške komisije. Na skupni seji so odborniki najprej poslušali pregledno in izčrpno poročilo sveta za pro-sveto in kulturo, ki ga je prebral predsednik sveta Vladimir Berce. Izredno bogato gradivo poročila o stanju prosve-te' in kulture v novomeškem okraju ter o številnih problemih, kakor tudi o razpravi na poročilo, bomo obravnavali v izvlečkih v prihodnjih številkah našega lista. Na seji so odborniki rešili vrsto tekočih upravnih zadev ter sprejeli več odločb in odlokov. Tako je bila sprejeta odločba, da se v Stopičah in Šentrupertu osnujeta nižji gimnaziji, v Drganjih selih pa osnovna šola. Ker je potrjen načrt za gradnjo velikega lesnega kombinata pri Zalogu, je OLO sprejel odlok v ustanovitvi podjetja Lesni kombinat v gradnji. Za direktorja podjetja je bil imenovan Jože Knez. Prav tako je bil sprejet odlok o ustanovitvi podjetja v gradnji — tovarne vod-! nega stekla. Za direktorja tega podjetja je bil imenovan Niko Križan. OLO je prevzel jamstvo številnim podjetjem in ustanovam za investicijski kredit v skupnem znesku nad 126 milijonov din. Gre predvsem za dolgoročne investicijske kredite za kmetijske investicije. Okrajni ljudski odbor je potrdil predloge odlokov občinskih ljudskih odborov o sistemizaciji delovnih mest ter o dopolnilnih plačah uslužbencev v upravni administraciji pri občinskih in okrajnem ljudskem odboru, pravtako pa nove pravilnike v zdravstvenih ustanovah. Ker morajo imeti tudi podružnice Narodne banke upravne odbore, je OLO izvolil člane upravnih odborov za podružnici NB v Novem mestu in Trebnjem. Na predlog okrajnega in okrožnega sodišča so bili razrešeni nekateri porotniki in na njihovo mesto izvoljeni drugi, rešenih pa je bilo še več drugih zadev organizacijskega in osebnega značaja. Prihodnja seja OLO bo verjetno v začetku junija. Glavna točka dnevnega reda bo poleg tekočih upravnih zadev poročilo Sveta za notranje zadeve. ■tmi,.......m, i POŽAR V RAD0H0VI VASI »Pri Johanu gori!« je šel glas od ust do ust 12. maja dopoldne v Radohovi vasi in okolici, ko je 'nenadoma nastal požar v gospodarskem poslopju posestnika in gostilničarja Ivana Gracarja pri železniški - ostaji. Smola je bila, da je bilo prav ta dan obvezno cepljenje konj v Veliki Loki za dve občini in so bil1' povečini vsi konji zdoma, prav tako pa ljudje, ki so odhiteli na polje. Prvi so prispeli na kraj požara gasilci z Doba, kmalu za njimi pa še več drugih čet. Obvarovali so stanovanjsko hišo, rešili nekaj strojev ter desk. Stavba gospodarskega poslopja, kjer ima lastnik hlev, v njem pa je imela tudi kmetijska zadruga skladišče za krompir, je zidana, zato je pogorelo le ostrešje. Skupna škoda je bila ocenjena na okrog 600.000 din. Kako je požar nastal, ni znano. Mimoidoči so samo videli, da je iz zadnje strani hleva okrog 8.40 uri dopoldne švignil plamen proti strehi, ki je bila takoj vsa v.ognju. Uspela akttfenr' \ TVD Partizan v Dol. Toplicah Na roditeljskih sestankih, ki smo jih imeli v topllškem Šolskem okolišu, smo zvedeli, da je telovadba v šoli »nepotrebna«, češ da se otroci dovolj natelovadijo pri delu na polju. Kako gledajo taki ljudje šele na telovadna društva, ni treba posebej omenjati. Skušali smo ljudi seveda prepričati, da je redna telovadba človeku potrebna in nujna, zlasti mladini. Koliko smo Jih prepričali ne vemo. Bolj kot besede so prepričljive prireditve, posebno se take, kakršna je bila nedeljska telovadna akademija TVD Partizan v Dol. Toplicah, ki jo je društvo izvedlo za zaključek zimskega dela. Program je obsegal 17 točk in Je bil zelo pester. Na vrsti so bile proste vaje in vaje na orodju. Nastopali so člani, mladina, pionirji ln cicibani ter dokazali, da je društvo v drugem letu svojega obstoja stopnjevalo svojo delavnost. Akademijo je poživil nastop članske vrste TVD Partizan Ljubljana-Tabor, ki ga je povabilo topliflko dtruštvo. Nastopili so z vajami na orodju. Akademija je pokazala dvojen uspeh — pri telovadcih in občinstvu. Prt telovadcih smo občudovali okretnost, moč, disciplino ter obvladanje težkih vaj, kar vse je rezultat rerjnih vaj. Pogled v polno dvorano navdušenih gledalcev pa nam je potrdil, da si TVr Partizan v Topli- h pridobiva ugled in priznanje. Ob tej u^ctovitv' r.am ;e ostalo upanje, da bodo še marsikateri statši prisluhnili želji svojih otro* in težnji naše socialistične družbe, da vzgojimo zdrav in odporen rod. t)parno, da bodo dovolili otrokom vpis v telovadno crušlvi aH pa vsaj ne bodo več nastopali proti Šolski telovadbi. Z vsel-'em ugotavl£M ODKRIL AMERIKO , io Jodron Kočevje 21 do 2". maja: DIVJI SEVER 26. in 27. maja: VERI. j V MENE 2S. do 50. maja: UROCEN Kino Crnomell 20. do Z\ maia: INTERMEZZO 25. do 27. maja: NIKI 27. do ^0. maja: OB VLLIKI LOČNICI Kino Loški potok K, in 23. m»;a: SLAVCKI V KLETKI MALI OGLASI STRESNO OPEKO, vagonske količine, promptno dobavlja Angroifrad-njo, Ljubljana, Sv. Petra c. 18, Mefom 22-hOo PRodam niso, eoortanoTtnjvko * lokalom m \riom, v Rr.sljuni 1", Now> nnis.ro. Ponudbi- po |ite upravi DnienTiskuga Ijm>j PRODAM ČOLN vindo.l,n. dvosede* Jen, *olo dobro oh rum ji n, izredno ]nhon>dii: Nji (muhi posluje vsak tlu«, ru/en nedelje. *ijiiirni oo r do '». papddiM od IT -li Is. ure, Ob iu tU»Ijali po- »bije sumo dop< Jdne ml 4. dr> |l|. ure V Mačko i eu posluj«' r*»k ri). ■**> nedelje in ponedeljku, popoldne •i it do 10.50 ure, popoildne pa od 16 do 16.50 u«. Ob ponedeljkih posluje samo popoUlme ixl 16. do 16.50 ur«. Ob nedeljah ne posluje. Kmetijska iola Grm PREKLICI Podpirana Dober d rug Pavla, gospodinja ir. (.robolj št. 5 pri No-vem mestu, p reik li eu jem s tem in ob-fcailujem proti Kovačič Marii/i iz Gro-belfj ktrecfene ŠalitV« o Gorupič Ani, cro«|MMH,n ji u firolwdmik, zla-Mi blodnji, ki je član Lokomotive 111 je navijal za svoje moštvo, kolikor se je pač dalo, ter je v odlo i*iinih momentih oškodoval nnvome-ško-ek.io. Nnvomešfuui so se v vseh ni»ih odlično borili, ventlar jim je zir.ago preprečil pris|run-.ki sod« i k. Prvi in dnijii u i/ so t\se te sile (to jo : vse divizije, korpusi itd,Nemcev, Italijanov, ustašev, domobrancev in drugih) še malo niso bile dovolj močne, da bi prostor, na katerem so se udejstvovale partizanske enote mogle zares kontrolirati. In spomladi 1942 je prišel na inspekcijo v Jugoslavijo general Warlimont in se »tudi on prepričal, da tukaj lahko pomaga samo dovolj veliko pojačanje«. , Tudi pojačanje ni pomagalo Avgusta 1943 so Nemci prevzeli reorganizacijo vsega balkanskega bojišča in pripeljali tudi v Jugoslavijo no-, Motorizirane, pehotne, konjeniške ln druge enote Jugoslovanske ljudske armade m l. maja defilirale v Beogradu poleg tribune, na kateri je bil predsednik republike maršal Tito z drugimi državniki Jugoslavije ki tujimi vojaškimi ln diplomatskimi zastopniki Četrta fronta Marsikdo, zlasti uradni so-vjetskr krogi, je skušal in še skuša prikazati borbo jugoslovanskih partizanov kot nepomembno akcijo v sklopu druge sverovne vojne, jo ponižati na nekake »hostne akcije«, ln čeprav malo čudno, je vendar zauimivo, da šele nemški zgodovinar kot prvi tuji važni zgodovinar daje priznanje pomenu naše narodnoosvobodilne vojne. Na početku svojega opisa partizanske vojne na Balkanu pravi: »Balkan se je zaradi partizanske vojne končno spremenil v četrto veliko fronto druge svetovne vojne, ki je zaposlila okrog 600.000 vojakov nemških čet... Balkanski polotok je imel za nemško vojno vodstvo velikanski pomen.. Torej ne nekake »hostne akcije t, temveč .»velika četrta fronta*. Gorlitzov opis partizanske vojne v Jugoslaviji nam očitno pokaže velikansko razliko med partizanskim vojevajnem pri nas in v drugih deželah- Tam se je dejavnost partizanov kazala v sabotažah in manjših akcijah, naši parti.rani pa so vodili vojno z brigadami, divizijami, korpusi in tudi z armadami. — Partizanski odpor v Jugoslaviji je že spočetka postal tako močan, da je nemška vrhovna komanda že 16. septembra 1941 izdala oster ukaz. da se vstaja zatre. Komandant Jugovzhoda feldmaršal List je zahteval pojačanje, čeprav so že bile v Srbiji štiri pe-šadijske divizije, šest strelskih bataljonov za zaščito in druge enote. In prav med pripravami za napad na Moskvo, jeseni 1941, so morali Nemci poslati v Jugoslavijo lf3. pešadijsko divizijo iz Rusije, 342. divizijo iz Francije, nato pu še nekaj drugih enot in 202. oklopni polk. Iz Grčije so potegnili v Jugoslavijo en pešadijski polk in enote artilenijp. Akcija za uničenje partizanskih čet v zapadni Srbiji (Prva ofenziva) ni uspela. Partizanska vojna se je čedalje bolj širila po vsej Sredi lanskega leta je Okrajni odbor Ljudske prosvete v Novem mestu začel pod uredništvom Boga Komelja izdajati Ljudsko prosveto; revija naj bi izhajala po potrebi, prinašala pa naj bi navodila za prireditve, ocene prireditev, članke 6 področja kulturno prosvetnega življenja in leposlovne prispevke dolenjskih Jitera-tov; na ta način naj bi idejno in kvalitetno usmerjala kulturno prosvetno življenje v okra. u (Ob prvi številki, str. 3). Ker so nastale s tiskom težave, se je uredništvo odločilo, da s pravkar izišlo številko zaključi prvi letnik; v ta namen je dodalo tudi kazalo. Iz njega je razvidno, da je na 108 straneh poleg drobnih vesta in poročil bilo objavljenih sedem pesmi, dva ali trije leposlovni prispevki v prozi, dva dramatična prizora in okoli 30 člankov. Poleg urednika je sodelo-' valo osemnajst avtorjev. Naš list je o reviji poročal sproti, zato naj podamo najprej pregled vsebine zadnje Številke, nato pa še nekaj misli Jjn pripomb k celotnemu letniku. Severin Sali je tokrat prispeval občuteni Osnutek za žal ga zaradi površne cture (ne po avtorjevi 1) kazi precej napak (Ro-Log, skrinja, namesto itd.); Zdravko Slamnik Razvoj Jugoslovanskih oboroženih sil, zvestih čuvarjev naše svobode, je od prvih partizanskih sku pin do moderno oborožene armade zgodovinska delo tovariša Tita ve divizije in korpuse. >Med kapitulacijo Italije,« piše Gorlitz, »je skoraj vsa dalmatinska obala z otoki prišla v roke partizanom ... V Sloveniji je izbruhnila splošna vstaja... Italijanski vojni plen je Titu silno koristil«. To je z drugimi besedami, priznanje, da Nemci, čeprav so se že v naprej pripravili, niso mogli preprečiti naši narodnoosvobodilni vojski, da ne bi razorožila italijanskih divizij in Jugoslaviji in na začetku t942 so morali Nemci poslati v Srbijo 1. bolgarski okupacijski korpus s tremi divizijami pešadije. >V stalno ponavljajočih se operacijah čiščenja letu 1942-43 so nemške, italijanske, hrvatske, bolgarske čete ter srbske in črnogorske zaščitne edinice potiskale partizane iz področja v področje, toda ni jim uspelo, da bi jih obkolile ali uničile«, priznava nemški zgodovinar, in nada- osvobodila jadranske obale->Titove edinice so dobivale čedalje bolj značaj prave armade. Novembra 1943 je imela narodnoosvobodilna vojska že osem korpusov in 27 divizij.« Kasneje Gorlitz Se večkrat omeni porast sil NOV, nikjer pa ne pove, da se je število korpusov in divizij do konca vojne podvojilo. Na koncu obširnega poglavja o partizanski vojni ugotavlja nemški zgodovinar, »da je zaključfla faza partizanske vojne S na Balkanu minila t popoliri konsolidaciji Tatove armade in komunistične federativne ureditve države.« Kot potrdilo navaja, da so »spomladi in poleti 1944 nemške in ustaške enote skupaj s četniki in kozaškim korpusom vodile dve veliki akciji — «Resselsprung> in »Ribesall«, ki naj bi obkolile partizansko armado. predvsem pa ujele Tita- Toda ne »Resselsprung« ne »Ribesall« nista mogla več spremeniti stanja na Balkanu, kajti tukaj se je razvijala vojna v velikem merilu.« Mi seveda dobro vemo, kaj t'e bilo naše partizanstvo in :aj je naša osvobodilna borba storila za osvoboditev jugoslovanskih narodov in za uničenje fašizma in nacizma v drugi svetovni vojni. Je pa Gorlitzova knjiga navkljub hudim napakam in pomanjkljivostim glede na nas, važna za svetovno javnost- V nji je nemški zgodovinar poudaril pomen, hkrati pa nehote tudi veličino naših partizanskih borb, naše ^partizanske vojske, ki je niti nemški vojni stroj ni mogel} premagati, pokazal je tudi ttftim, ki našo osvobodilno iborbo ponižujejo.-j n vidijo v;nji le neke vrste »hostnih in sabotažnih akcij«/ da je bila, tukaj resnična partizanska jvojna sila. proti kateri so [se morali \Temci — in še I kakof — boriti na svoji »čftrti veliki fronti«. armi. Lep koncert moškega zbora v Novem mestu MoSki pevski zbor, tretja sekcija kulturnega društva Dušan Jereb, se je zadnje čase zelo razvil, tako po številu pevcev kot po svoji pevski kvaliteti. Zbor šteje že čez trideset članov, vodi ga pa Tone Markelj. Do nedavna Je štel komaj kakih 16 pevcev, ki so sicer marljivo aodelovaU pri vseh proslavah in prireditvah, ostali pa nekje v sredini, kot »pomožno osebje«, brez nazadovanja, pa tudi brez napredka. Zdaj Je pa tudi vanje dahnilo življenje. Pristopili so novi člani, začel se Je resen in stalen fttudij in kar na lepem so naši pevci dali svoj prvi večji ln kvalitetni koncert, in sicer ne v Novem mestu, ampak v Slovenskih Konjicah in v bolnišnici za tubeiku-lozne v Novem Celju. V obeh krajih so poželi zasluženo priznanje, presenetili »o pa tudi tistih nekaj Novomeščanov, ki so bili Sli z njimi. V tednu protituberkulozne lige in v njeno korist so pa dali svoj prvi koncert v Novem mestu. Novomešcani so napolnili dvorano v Prosvetnem domu in niso odšli Tazočaranl. Slišali so lepo, kvalitetno ln izbrušeno petje naših ljudskih in umetnih pesmi in z bogatim aplavzom nagradili pevce in njihovega pevovodjo Toneta Marklja. Spoznali so, da smo v Novem mestu nazadnje le dobili moški pevski zbor, ki zasluži priznanje in častno zastopa pevsko kulturo v dolenjski metropoli, kakor jo okrajni pevski zbor prosvetnih delavcev zastopa v okraju. To je lep napredek; bnavlja se bogata tradicija pevske kulture na tem področju Dolenjske. Prt koncertu pevskega zbora je sodeloval tudi orkester KD Dušana Jereba, ki Je pod dirigentom Ivo Mitagom dal nekaj samostojnih glasbenih točk. Obvestilo dopisnikom in sodelavcem Zaradi pomanjkanja prostora '■■ tej številki, bomo objavili preostale dopise in sestavke v prihodnji številki. Članek »Ce študent na rajžo gre...« bo zaključen Iz istega razloga prav-tako drug teden. Uredništvo s prirodo k novemu človeku! S tem svojim geslom so doslej v dveh zaporednih poletjih novomeški taborniki koristno prebili del poletja pod plat?iemmt hišicami na nepozabne m, prelepem prostoru ob Krki pod Otočcem. Kdor je bil z njimi, ne bo nikoli več pozabil njihove mladostne sproščenosti, veselega smeha in romantičnega kraja. Letos nameravajo taboriti člani Rodu gorjanskih tabornikov ob Kolpi v Beli krajini. Spoznavanje domovine in njenih prirodnih lepot je ena izmed nalog priljubljene taborniške organizacije. Na desnem bregu Krke pod otoškim gradom pa se bodo letos svetili šotori Počitniške zveze Slovenije. Mladina iz vseh krajev bo prišla na Dolenjsko in si tu na svežem zraku, soncu in ob vodi nabrala novih moči za d elo. IZID NAGRADNEGA ŽREBANJA PRVOMAJSKE KRIŽANKE Umrl je Alojzij Potočar-zadnji novomeški bobnar rirja in razglaševalca. Imel je zastonj hrano, stanovanje In obleko, dobival je pa še honorar. Kasneje so mu priznali tudi pokojnino. 13. maja so v Novem mestu i mestni ljudski odbor kot ku-pokopali vsem Novomeščanom dobro znanega in priljubljenega Alojzija Potočarja, mestnega uslužbenca - razglaševalca. Z njim je mesto zgubilo eno svojih še patriarhaličnih zanimivosti — bobnarja. Kajti rajni Potočar je bil zadnji, ki je še do nedavnega z bobnom skliceval po ulicah meščane in jim bral razglase mestne občine. Alojzij Potočar je bil po rodu Novomeščan in se je izučil kleparske obrti. Se zelo mlad je pa zaradi razmer v domači hiši odšel po svetu, kjer je ostal nad trideset let in opravljal svojo obrt v Franciji, Švici in Nemčiji. Ko se je spet vrnil v domače mesto, je kot potujoči klepar delal . Mn, 122. pl, 124. on, 125. as, 126. Ob, 127. In, 128. eh. češčenje nacističnih pošasti Pravosodni minister Dolenje Saške je izdal ukaz, da se izkopljejo vojni zločinci, ki so bili obsojeni na smrt in pokopani v skupnem grobu zraven kaznilnice v Hameinu, in da se jih dostojno pokoplje — vsakega v svoj grob. Jih je precej — 91. Svetovni židovski kongres je zato objavil oster protest, v katerem pravi: »Žalostno, da je danes mogoče zahtevati dostojen pokop za demone, kakršen je bil Joseph Kramer, »belsen-ska zver«, ali Irma Grese, «člo-veška tigrovka«. Odlok nemških oblasti žali spomin na ne-številne žrtve Hitlerja. Ta posmrtna rehabilitacija nacističnih zverin vzbuja najhujše dvome v dobre namere Nemcev in v izjave, da se je Nemčija osvobodila svoje preteklosti.« . _ OKROGLE BODIČASTE Ob zaključku prvega letnika DOLENJSKE PROSVETE pravlja v nedokončanem članku Ivan Andoljšek. List se spominja pred desetimi leti tragično preminulega umetnostnega zgodovinarja Jožeta Gregoriča — o njem piše Polde Cigler — in lani umrle pesnice Marice Strnadove, prinaša pa tudi pravilnik o podeljevanju Trdinovih nagrad, ki jih bo vsako leto razdelil Okrajni odbor Ljudske prosvete kulturnim in prosvetnim delavcem. Kakor vidimo, torej kar bogata vsebina, vendar — pre-enolična. Toda na tem | ne boleha le zadnja številka, euti-pak tudi vso prejšnje. Uredništvo je premalo pazilo na;to, da bi bila vsebina pestra • in smotrno urejena; tako dela program, ki ga je napisalo za uvod v prvi, bi bila podoba lista precej bolj pestra, privlačna in aktualna. Tako pa se kopa Člankov ukvarja z bolj ali manj odmaknjenimi problemi kulturne preteklosti, ki se jim vrh tega posveča večja pozornost, predvsem pa večji prostor, kot ga v resnici zaslužijo. Ce pogledamo, kako je revija izpolnila program, ki si ga Je mi začetku leta'nadela, dobimo tole podobo: 1. člankov, ki bi »Idejno In kvalitetno usmerjali kultu rno-prosvetno življenje v okraju,« je zelo malo: sem spada pravzaprav le učjljeij in ljudsko-prosvetno delo; toda tudi ta je tilo? Z nauki: učitelj Je edini izobraženec na va&i..., učitelj mora..., učitelj naj se poveže. ... koristno bi bilo itd. itd. mu bomo prekleto malo pomagali in vendar bi bila prav to naloga tega ljudskoprosvetne-ga glasila. 2. člankov s praktičnimi navodili za prireditve in poročil o prireditvah je sicer več, vendar še premalo. Vsekakor bodo koristili naslednji: O igri z ročnimi lutkami, Oder za ročne lutke. Predstava na prostem in Prerez skozi gledališko dejavnost, ker so pisani stvarno in so ilustrirani. 3. leposlovnih prispevkov je dovolj, nekatere Salijeve pesmi so tudi že prestale krat na sreCa »Jejzes, Meta, si slišala, da je Drenove s Hriba umrl? Vol ga je na paši tako v trebuh sunil, da je ta boaec čez tri ure izdihnil.« »O, jejjej, Mina! Ampak srečo je pa ta Drenove le imel. Viš, če bi ga bil namesto vola rttnil konj, bi bil pri priči mrtev«. okrog vogala »Cujte,« pravi sodnik priči, »ali mislite, da je obtoženi res vaški tat?« »Ne morem reči; ne vem. Ampak če bi bil jaz kokoš, bi zmerom čepel v kokošnjaku na najvišji gredi.« za stare DNI Razbojnik je napadel Martina, pa zaupil: »Denar ali življenje!« »Kar življenje mi vzemi,« je raznih prireditvah. Tudi dramatizacija Maupassantove novele — Starec Millon ter Ka-stelčeva igra Iz trpljenja v svobodo bosta nemara rešila iz stiske kako igralsko skupino ali šolo. 4. največ pa je člankov llte-rarnozgodovinske vsebine. Zavzemajo nesorazmerno veliko strani, to je okoli 50! Ne samo da bi jih lahko bilo manj, marveč so tudi predolgi in preveč nedodelani. V tem pogledu je uredništvu povsem manjkala kritičnost (prim. s s. 11-12, 38-41, 67-69, 88-94!) Izgovor, da je bilo drugega gradiva premalo; je jalov, saj je bilo določeno, da bo list izhajal »po potrebi!« Podobna je stvar s podobami. Ne bom rekel, da so nepotrebne slike na ovitkih, nasprotno, prav lepe so, skrbno so izbrane in so dokument slavnosti, ki so se vršile lani v zvezi z odkritjem spomenika talcem in svobodi v Novem mestu. (Nemara bi jim bilo treba posvetiti tudi kak tekst v samem listu). Mislim pa, da sodijo udeleženci gospodinjskih tečajev vendarle bolj v dnevno časopisje. Tudi ne kaže že tako deficitno revijo obremenjevati s kliširanjem slik dijaških lis-pogledov na razstavo dejal Martin. »Denar hranim za stare dni.« zakonski dvogovor »Kaj misliš, da si mi všeč, kadar se napiješ!« zmerja žena moža. »Ampak, ljuba ženica! Jaz pijem zato, da si ti meni lahko všeč.« SNUBLJENJE PREDNAMCEV tov. dijaških listov (!) ali celo na- »Ni važno, da je le pa, glavno, da Je močna!« slovni strani takih knjig, kot je Krajčeva Narodna biblioteka, saj jih je bila še po osvoboditvi polna sleherna novomeška trgovina, ker so z njimi potrošnikom zavijali blago! Ce dodamo še to, da so bile posamezne številke premalo skrbno urejene (razvrstitev vsebine!) in da je bila tu in tam tudi skrb za jezik premajhna (Primicova Julija, v Slovenskemu narodu, z dvemi deli, proizvajalna sredstva za proizvajanje!), potem so v glavnem povedani pomisleki, s katerim smo sprejeli prvi letnik Dolenjske prosvete-Glede na prihodnji letnik pa je naša misel taka: uredništvo naj si že pred izidom prve številke zagotovi zadosten vsebinski »kapital,« to je članke z vseh področij ljudskopro-svetnega življenja, predvsem pa take, kl bodo v resnici usmerjali življenje v okraju. Poskrbeti bo moralo, da bodo Stanki kvalitetni, zanimivi in ne predolgi. Revija nikakor no sme biti prostor za odlaganje stvari, kl jih drugod ni mogoče plasirati zaradi njihove nedo-gnanosti. Tako bomo prišli do lista, ki bo ljudem koristil in se bodo prav zato nanj v večjem številu naročali. Tudi to ni postranska stvari L. R. , t