RAZVEDRILO

Sončeva pega
nU vU NU
Aleš Mohoriš
Tudi v izjemno dolgočasni fotografiji na naslovnici se skriva nekaj zanimivega. Fotografija je nastala zgodaj popoldne na meglen decembrski dan. Megle je bilo ravno toliko, da se je skoznjo slutil obris Sonca. Fotografijo sem posnel z gorišcno razdaljo 105 mm, z največjo povečavo, ki jo premore kit objektiv mojega fotoaparata. Za menjavo s tele-objektivom ni bilo Časa, saj se je megla v nekaj minutah toliko razkadila, da je bilo Sonce premočno. Ker sem slikal iz roke, brez stojala, sem zaslonko odprl do konca in tako skrajšal cas osvetlitve na tri milisekunde. Kratek cas osvetlitve je potreben tudi zaradi slikanja z dolgo gorišcno razdaljo, saj se tako zmanjša vpliv premikanja fotoaparata. Sliko sem nekoliko podosvetlil, zato da se je na svetli ploskvici Sonca še videlo pegico blizu sredine. Pegica postane vidna šele v povecanem izrezu (slika 1), na katerem je povecan tudi kontrast. Ta drobni, komaj vidni zmazek je Sonceva pega.
O Soncevih pegah, njihovem odkritju in opazovanju smo v Preseku že porocali (Andrej Guštin, Velike Sonceve pege, Presek 41 (2013/2014) 5, 30-31). Sonceve pege se na površju Sonca pojavljajo in izginjajo. Najvec jih je takrat, ko je Sonce najbolj aktivno. Nastanejo tam, kjer se Soncevo magnetno polje zgosti. Zelo gosto polje otežuje konvekcijo snovi na površju. Zato se tam snov bolj ohladi in je ob-
SLIKA1.
Sončeva ploskev z izsekom, v katerem je povečano območje Sončeve pege. Kontrast slike je močno povečan. Kar je na sliki videti temno, je v resniči zelo svetlo.
SLIKA 2.
Množiča Sončevih peg, ki jih je septembra 2011 posnel Nasin satelit SDO.
mocje videti temnejše. Posamezne pege so vidne od nekaj dni do nekaj mesecev in se lahko selijo po površju. Velike so lahko cez sto tisoc kilometrov - to je vec kot desetkrat vecje od Zemlje. Velikost pege na sliki 1 ocenimo tako, da preštejemo število slikovnih elementov (pikslov) po premeru pege (5) in število elementov po premeru Sonca (203). Pega na sliki je torej velika pet dvestotretjin premera Sonca oz. 34 000 km, skoraj trikrat vecja od Zemlje.
Na sliki 2 je boljša fotografija Sonca z vec pegami, na sliki 3 pa so podrobnosti ene od peg. Mrežasta struktura, ki jo opazimo na površju, so konvekcij-ske celice - to so podrocja, kjer se plazma v sredini dviga, na robovih pa spušca.
SLIKA 3.
Povečava Sončeve pege narejena s sončnim teleskopom Ri-čhard B. Dunn ameriškega Načionalnega sončnega observatorija (NSO). Mrežasta struktura so konvekčijske čeliče, območja, kjer se plazma v sredini dviga, na robovih pa spušča.
_ XXX

PRESEK 43 (2015/2016) 4
31