Franciji, v endar n jene ugotovitve m orda laže pom agajo postaviti v ospred je n eka te re zakonitosti v novem rom anu , k ij ih Jeffersonova ne uvidi ali pa se ji m orda zdijo drugotnega pom ena. V sekakor ve­ lja, d a je njeno delo kljub zanimivi obdelavi del treh avtorjev nepo ­ polna slika novega ro m an a in da tudi njegove poetike ne m ore po ­ dati v širini, ki bi gibanje določila v njegovih temeljih. M etka Zupančič TH E QUESTION OF TEXTUALITY Strategies o f reading in contem porary am erican critic ism Ed. by VVilliam V. Spanos, Paul A. Bove and Daniel 0 ’H ara Bloomington, Indiana University Press, 1982 Knjiga je pravzaprav izbor bese ­ dil s simpozija z izključno am eriš ­ ko udeležbo, k ije bil v organizaciji revije boundary 2 že spom ladi 1978 na eni izmed am eriških univerz. Ob njej m o rd a ne m orem o govoriti o aktualističnem pogledu v tre n u t­ no dogajanje n a am eriški teoretsk i sceni (izraz uporab ljam zato, k er se urednik i izrecno navezujejo na Foucaultovo misel o današn jem fi­ lozofskem mišljenju kot o 'gledališ­ ču pan tom im e z m nogoterim i be ­ žečimi in tren u tn im i prizorišči, v katerem slepe geste signalizirajo ena d rug i’); lahko p a nas knjiga d o ­ volj k om pe ten tno in form ira o p re ­ mikih, do katerih je na tej sceni p r i ­ šlo dob rih deset let po prvih »okužbah« am eriških teoretikov s sodobnim i evropskim i in te lek tual­ nimi diskusijami. Krivdo za okuž­ bo prip isujejo u redn ik i knjige p r ­ vim velikim sim pozijem n a John Hopkins University, ki so z udelež­ bo uglednih francoskih avtorjev (Hyppplite, Barthes, Lacan, Derri- da) v drugi polovici šestdesetih let dodobra prevetrili do tedan jo sa­ m ozadostnost av toh ton ih poganj­ kov teo re tske misli. Od tedaj se je dogajanje odvijalo h itro in v š iro ­ kih zamahih. P om em bno kataliza- to rsko vlogo v njem so odigrale n e ­ katere revije, poleg boundary 2 s podnaslovom a jo u m a l o f postmo- dern literature vsaj še tri: Critical In- quiry, Glyph in Diacritics. Razmah je seveda vključil tud i dom ačo tra ­ dicijo in še zapletel raznolikost in razno rodnost m iselnih impulzov, ki so prišli od drugod, tako d a tudi skupno ime, za katerim se je ozrlo to dogajanje in ki se je sčasom a z njim v zvezi ustalilo, n am reč post­ m o d e rn a (ali tudi p o s tm odern i­ stična) misel oz. teorija (Postmo- d ern Criticism), seveda ni nič d ru ­ gega ko t sku p n a oznaka za nadvse disperzno, d iskontinu irano , frag­ m entarno , sk ra tka docela n eeno t­ no »stanje« oz. »gibanje« z eno sam o res skupno značilnostjo. Ta pa je v tem, da se takšna d isperz­ nost, p a rtiku larnost in fragm entar­ nost p rizna za prednost, za edino m ožno in zato hkrati nu jno last­ nost postm odernega mišljenja, ki ne zapada iluzorni in mistificirajo- či te r totalizirajoči Enosti, E no t­ nosti, Identiteti, Celoti itd. Izbrano gradivo resda ni reprezen ta tiven prikaz celo tne palete am eriškega postm odernega teoretiziranja, m ed avtorji so npr. odsotni Paul de Man, J. Hillis Miller, Geoffrey H artm an, H arold Bloom, Michael Ryan, B a rb a ra Johnson, Christo- pher Norris, Hayden White, Fredric Jam eson in drugi, a večina od njih je vendarle navzoča v posam eznih prispevkih prek om em b, navedb in kritičnih kom entarjev njihovih del. Kljub tem u je knjiga s svojo nedvoum no izpričano seznanje­ nostjo s struk tu ra lis tično in post- s truk tu ra lis tično prob lem atiko in re to riko dovolj zgovoren presek skozi del tedanje teo re tske scene, skozi n jeno kritično recepcijo n o ­ vih idej in njen pluralizem. Najprej še nekaj sp lošnih opazk. Prva je ta, da se razpravljalci ne do ­ tikajo le li te rarno teore tsk ih vidi­ kov tekstualnosti ko t enega ključ­ nih pojm ov novih teoretsk ih sno ­ vanj. Poststruk turalizem je vpraša ­ nje tekstualnosti sicer nasledil od form alizm a in strukturalizm a, ven­ d a r je radikaliziral njegove konsek ­ vence; razširil oz. p rem estil je n je ­ govo pojavno sfero sp ričo spozna­ nja o jezikovni posredovanosti vsa­ kršnega človekovega delovanja in bivanja v svetu, ali po Foucaultu, spričo spoznanja o vpisovanju vseh človekovih dejavnosti in zgo­ dovin kot diskurzivnih dogodkov. Tekst ni več le literarn i tekst, tem ­ več postane to vsaka oblika jezi­ kovnega označevanja. Zato je ne ­ izogibno postaviti vprašan je tek- stualnosti v nekakšno in terd isc ip ­ linarno osvetljavo in ga zajeti še z drugih, filozofskih, lingvističnih, socioloških in političnih vidikov. Po m nen ju urednikov, izraženem v prvem poglavju, je ravno v tem t re b a videti bistven p rem ik v ak­ tualni teore tsk i sceni, ki v n asp ro t­ ju z im anentizm om in ezoteriz- m om , kakršnega je npr. razvijal New Criticism, razširja obm očje p osts truk tu ra lis tične kritike in teorije tekstua lnosti tudi na p ro ­ b lem e moči, d ružbe in zgodovine. O benem je zato neizogibno, d a je področje, v katerega se knjiga um ešča, v podnaslovu opredeljeno kot sodobna am eriška kritika oz. teorija in ne, kot bi m ogoče p riča ­ kovali, literary criticism, tj. li te ra r ­ na kritika, teorija oz. lite rarna veda (kakor se običajno, odvisno sicer od konteksta , sloveni ta term in). N aslednja p r ip o m b a zadeva vire, izvor osnovnih teore tsk ih iz­ hodišč. V uvodu so kot tem eljni av­ torji navedeni: Vico, Mara, Kierke- gaard, H eidegger, Saussure, nato p a še Bataille, Gramsci, Althusser, R icoeur, Lacan, Foucault in Derri- da, to d a očitno sta za veliko večino razpravljalcev daleč n a jpom em b­ nejša ravno zadnja dva, Foucault in Derrida. Foucault je važen zara­ di ep istem ološke p rob lem atike in zaradi svoje kritike abs trak tnega hum anizm a kot privilegiranega ideološkega konstruk ta , ki ne u s t­ reza razsred iščenosti subjekta, po ­ topljenega v vseprežem ajoči ne ­ prek in jen i tok diskurza, in ki spreg leduje hegem onijo d iskurza nad subjek tom te r zakriva člove­ kovo sem iotično, znakovno bit. D errida pa je dal s svojim decentri- ran jem (razsrediščenjem ) neka te ­ rih ključnih m iselnih vozlišč v t ra ­ diciji zahodnoevropskega logocen- tr ičnega filozofskega oz. metafizič­ nega mišljenja svojim nasledni­ kom nekakšen m etodičn i zgled za decentriran je , ali še z d rugo bese ­ do, za dekonstru iran je oz. dekon- strukcijo neutem eljenega hierarhi- ziranja pojmov. Le-ti so zaradi spe ­ cifične narave jezika, ki po ugoto ­ vitvah s tru k tu ra ln e lingvistike ob ­ staja le v razlikah, nem ožne fiksaci­ je in je njihov edini temelj jezik sam. Pom enjanje je n am reč m ožno le na osnovi cele m reže razlik, zato sproži vsak poskus določitve neke ­ ga pojm a prem ik cele m reže razlik in ne pričakovanega stika z iska­ nim pom enim , pojem pa vsebuje vsakokrat sledi drugih pojmov. V luči teh spoznanj je s kritično ana ­ lizo vsakršen pojav metafizičnega subsum iran ja pojm ov m ogoče po ­ kazati kot nekonsisten ten antropo-, logo-, fono-, evropo- ali še d rugačen »centrizem«. Pri našte ­ vanju p o m em bn ih virov je, p rese ­ netljivo, izpuščen Nietzsche, a ker je sicer v uvodu in v m nogih p ri­ spevkih ja sno po u d arjen a njegova vloga, gre očitno le za spodrsljaj; da p a m anjka Hegel, ni n ikakršno na ­ ključje, prej no rm alen nasledek vplivne D erridajeve kritike Hegla, v razširjeni am eriški optiki pa po ­ sledica posts truk tura lističnega prizadevanja za p rem estitev oz. nadom estitev d ialektike z diakriti- ko. P rim er za takšno popolno od ­ sotnost »heglovščine« je celo naj­ bolj levičarsko in m arksistično, m o rd a bi m orali reči postm arksis- tično orien tiran i Edvard W. Said ali pa tud i bolj hum anistično na­ strojeni M urray K rieger s svojim nezaupanjem v progresivno s top ­ njevitost heglovske dialektike, ki ga utem elji na p ro b lem u metafore. K ončno bi kazalo ob izbranem gradivu prem isliti še vprašanje, ali je treb a ta del am eriškega post­ m odern ističnega teoretiziranja, ki se v veliki m eri insp irira p ri Derri- daju, čeprav je do njega tud i kriti­ čen, te r se pogosto im enuje oz. ga im enujejo dekonstrukcionizem ali m orda bolje dekonstruktivizem , razum eti kot nekakšno »šolo« ali kot specifično obliko »gibanja«. Narekovaja skuša ta opozoriti na to, d a no b ed en od obeh term inov pravzaprav ni povsem ustrezen. Prvi še sploh ne zaradi institucio ­ nalno h ie ra rh ičn ih odnosov, ki jih vedno im plicira šola, m ed tem ko sm o tu ravno priča tud i kritiki t. i. »najvišjih avtoritet« (Derridaja in Foucaulta); d rugi p a prav tako ne zaradi p redpostavke o skupn ih ci­ ljih, ki delujejo v g ibanju koheziv­ no na neko skupino. Zakaj ta neustreznost, če pa nekateri znaki vendarle govorijo v prid gibanju? Eden od znakov je npr. snovanje nekakšne eno tne f ron tne linije, ki jo izkazujejo zahteve po razmejitvi, po razločitvi, po ograditvi ne le od že om enjene tradicije New Criticis- ma, od vpliva pom em bn ih teo re ti­ kov izven tega okvira, kot so L. Tril- ling, W. A. W imsatt, N. Fry. J. Frank, R. P. B lackm ur idr., tem več tudi od sočasne, konservativne, trad icionalne oz. abs trak tn o h u ­ m anistične li terarne teorije, katere cvet predstavljajo imena: M. H. Ab- rams, W. Booth, N. Scott, D. Dona- ghue, G. Graff. Pomenljiv je tud i iz­ b ran i citat iz Nietzschejeve Volje do m oči n a koncu že večkrat om e­ njenega uvoda podp isan ih u re d n i­ kov revije boundary 2, ki razkrin- kuje svet in »vse vas, ki hočete o d ­ govor na uganko sveta, za voljo' do moči«. D eklarativno razmejevanje lastne teore tske pozicije od vseh ostalih, vlečenje razločevalne črte (boundary končno pom eni mejo, ločnico) m ed svojimi in ostalimi te­ meljnimi izhodišči, k i je resda n o r ­ m alen sprem ljevalni pojav ob za­ menjavi znanstvene paradigm e, je gotovo treb a bra ti tud i kot boj za p ro s to r pod soncem in neprikrito prizadevanje po afirmaciji v ozrač­ ju neusm iljene in telek tualne kon ­ kurence na am erišk i teoretsk i sce­ ni- Kljub tem u p a se nekateri av­ torji (npr. Culler in Said) kritično opredeljujejo do takšnega, po nji­ hovem prepričan ju p re tiran o po ­ enostavljajočega gledanja in nam i­ gujejo n a to, d a včasih kar evforič-. na m ilitan tnost u redn ištva revije ooundary 2 te r drug ih p o stm o d er ­ nističnih revij spreg leduje važne povezave s p redhodn im i u sm erit­ vami (npr. Culler, Krieger) ali p o ­ zablja, d a je pravo kritiko p o tre b ­ no usm eriti še drugam , predvsem na d ružbo (npr. Said, ki se, m orda iz vljudnosti do organizatorice simpozija, zadovolji le z om em bo ostalih revij). Že tu so torej neka te ­ ra važna razhajanja. A poleg tega so, kot rečeno, prispevki s simpozi­ ja tudi sicer tako raznoliki, p red ­ vsem p a m ed seboj izdatno kritič­ ni, da bi bilo resn ično nem ogoče govoriti o kakršnikoli enotnosti ali celo un iform nosti gibanja. K speci­ fiki dekonstruktiv ističnega »giba­ nja« prispeva še dejstvo, da poteka vse dogajanje, kakorkoli že ob rača ­ mo, in kljub ostri kritiki akadem iz­ m a skoraj izključno v akadem ­ skem okolju univerz in simpozijev te r univerzite tn ih založb - izdajate­ ljic strokovnih del in revij, da so njegovi protagonisti univerzitetni profesorji in da so, vsaj k ar se tiče naše publikacije, tisti, ki se kot že om enjeni Said ali W atkins zavze­ majo za širši (npr. socialni, politič­ ni), ne zgolj akadem ski horizont delovanja, prej redke izjeme kot (sicer obljubljeno) pravilo. To torej pom eni, d a je rab a te rm ina sploh m ožna oz. d o p u s tn a le z upošteva­ njem različnih pridržkov, k ij ih po ­ raja. Poleg že om enjen ih urednikov, ki so napisali uvod, so besed ila v knjigi napisali: David B. Allison, Jona than Arac, Ahvin Baum, H o­ m e r O bed Brown, Joseph A. Butti- gieg, S tephen Crites, Jona than Cul­ ler, Eugenio Donato, Edgar A. Dry- den, Neville Dyson-Hudson, Stan- ley Fish, Joseph F. G raham , Mic­ hael Hays, W. VVolfgang Holdheim, David Couzens Hoy, M urray K rie­ ger, Marie-Rose Logan, Daniel 0 ’Hara, M ark Poster, Joseph Rid- del, Edvvard W. Said, George Sta- •de, Dennis Tedlock in Evan Wat- kins. Skupaj gre torej, če ne štejem uvoda in diskusije m ed D onatom in Saidom, k ar za štiriindvajset b e ­ sedil. Ob njihovi uvrstitvi je p o ­ treb n o poudariti še neko p oseb ­ nost, k ije sicer pri nas nism o vaje­ ni kljub že skoraj r itua lnem u skli­ cevanju na pom en in vlogo dialoga n a naših simpozijih, ali pa je, kakor je navadno razvidno iz objavljenih gradiv, zožena le n a diskusijsko iz­ menjavo m nenj. Ta posebnost je v radikalizirani dialoškosti, če jo lah ­ ko tako im enujem , in funkcionira tako, da so besed ila dosledno raz­ v rščena v pare, p ri čem er se drugo besedilo običajno manj znanega, še neproslavljenega avtorja vedno n anaša n a prvo, podp isano m alone brez izjeme z im enom že slovečega p isca več del te r v tem sm islu že priznane av toritete na svojem ož­ jem strokovnem področju; nanaša se nanj včasih kot nadaljevanje in razvijanje zastavljenih izhodišč, največkrat pa kot obsežen kritični odziv na izražene trditve. Naslednji tekst odp ira z novo tem o in odgo­ vorom, ki m u sledi, že nov dialoški par, in tako dalje. Vprašanje, ali je om en jena posebnost še en znak p oud arjen o ikonoklastičnega de- konstruktiv ističnega o b ra ta ali pa m o rd a običajna oblika dela na am erišk ih simpozijih, puščam od ­ prto. Navzkrižen p re tre s obravnava­ nih tem je priložnost za dodatno osvetlitev teze o p luralizm u novih teore tsk ih teženj. Said se v svojih Refleksijah o novejši ameriški »levi« literarni teoriji zavzema za idejo ku ltu rnega m ateria lizm a (po Ray- m o n d u Williamsu). Kritiko ku ltu r ­ ne hegem onije razširi tudi na tisto sm er am eriškega poststrukturaliz- ma, ki intenzivno goji na videz ideološko nevtralno, rafin irano tekstno in terpre tac ijo (Hillis Mil­ ler, Paul de Man), a s tem zahaja v mistificirajoče p repričan je o zgolj tekstualnosti literature . Pri kritiki te sm eri se Said o p re zlasti na Gramscija. Isto sm er kritizira tudi Culler, vendar dokazuje njeno, kot zatrjuje, nesm ise lno aprioristično prak tic iran je anti-logocentrizm a s povsem drugačnih izhodišč, tj. z navezovanjem na Derridaja te r na strukturalizem . Toda Baum, ki m u sledi, v odgovoru izpostavi neka te ­ re pom ankljivosti Cullerjevega b ran ja D erridaja in nereflektira- nost vloge subjek ta v strukturalis- tičnem pojm ovanju teksta. Wat- kins pa skuša v odgovoru Saidu de- cen tr ira ti totalizirajočega govorca z opozorilom na bralca kot (naj­ prej) tihega poslušalca te r še rad i­ kalizirati koncep t teorije kot poli­ tične prakse. Podobno kot Culler, v endar s širše filozofske p erspek ti­ ve, opozarja na posts trukturalistič- ni dolg do form alizm a tud i Krie- ger. Umesti ga v lok razvoja kantov­ ske in novokantovske form alne es­ tetike, a se po tem po zgledu te tra ­ dicije zavzame za nekakšen obnov ­ ljeni kantovski avtonom izem um etnosti in literature , če m u r se v odgovoru kritično posm ehne Sta- de te r se ponorču je še iz njegovega nasilnega sintetiziranja raznorod ­ nih sestavin in eklekticizma. Dona- to kritizira koncep t reprezen tacije in na p r im erih iz F lauberta, VVilda, B arthesa in d rugih d ekons tru ira evropocentrizem zahodnoevrop ­ skega metafizičnega zgodovinskega mišljenja v odnosu do drugih, neevropskih ku ltu r in tradicij, konk re tno do japonske. Svojevrst­ no posebnost p redstav lja S. Fish s tekstom z zabavnim naslovom Kaj je stilistika in zakaj govorijo o njej take grozne stvari - 2. del. Popolno­ m a ind iferen tno do k u ran tn e post- re to rike oblikuje Fish ob analizi različnih poskusov določitve raz­ m erja m ed objektivno deskripcijo in in terpre tac ijo teksta v novejših delih s področja stilistike (Fovvler, Freem an, Keyser, Epstein) dokaze za nem ožnost k o heren tne stilistič­ ne obdelave tega razmerja. Sklene jih z nekoliko rev id irano tezo iz teksta z enakim naslovom (ta je na ­ knadno označen kot prvi del, sicer p a je nastal kot p rispevek na zna­ m enitem sim poziju iz leta 1972 v organizaciji English Institute, ki je bil še ves v znam enju ekspanzije struk tu ralizm a v Ameriki, in je o b ­ javljen v Approaches to Poetics, ed. by S. Chatm an, New York - Lon­ don, 1973): Ne gre le za a rb it ra r ­ nost razm erja m ed njima, kot je te ­ daj trdil, tem več so form alni m ode ­ li vedno že p roduk ti in te rp re tira ­ nja in torej aposteriorn i glede n a v tekst investirani pom en. Toda J. G raham je v odgovoru nezadovo­ ljen s skrom nim nap redkom te teze od s tarega spoznanja, da gra­ m atika in lingvistika ne zadoščata za razum evanje literature , in - re s ­ da dokaj sp lošno - kritizira Fisho- vo sicer bleščeče »parazitiranje« na drugih teorijah, češ d a m im o dokazovanja nekonsisten tnosti teh teorij ne p onu ja nič novega. R epre ­ zentativen p r im er k ritične naveza­ ve na D erridaja v tem zborn iku je Allison. Tudi on je nezadovoljen z de M anovo des truk tivno im anen t­ no dekonstrukcijo Nietzschejevih del, ki d a že vnaprej izvotli tekst in ga izprazni vsakega pom ena, te r se nam esto tega o b rn e k Derridajeve- m u pro jek tu afirm ativne dekon- strukcije in k njegovem u b ran ju Nietzscheja skozi Heideggerja. Tako oborožen se požene v lov za »žensko« v Nietzschejevem stilu (»žensko« je tu treb a razum eti kot D erridajev polem ični zasuk zna­ m enite Lacanove izpostavitve Buf- fonove m aksim e »Le style c e s t 1'homme« n a začetku Ecrits), sledi n jenem u prem ikan ju in razsejanju skozi različne tekste vseh om enje ­ nih avtorjev in končno natančno razčleni te r d ek o n s tru ira tudi Der- ridajevo dekonstrukcijo psihoana ­ litičnega falologocentrizma, resn i­ ce pri H eideggerju in stila pri Nietzscheju. Tudi Tedlock lovi D erridaja z njegovim lastnim orož­ jem in skuša pokazati skriti logo- centrizem Derridajeve kritike fo- nocentrizm a, privilegiranje p isa­ nja v odnosu do ustnega govora in govorjenja. Brovvnov prispevek jemlje v p re tres R. P. W arrena in druge p redstavn ike Nevv Criticis- ma, Riddel pa skuša na p rim erih pom em bn ih am eriških m odern is ­ tičnih avtorjev decen trira ti p ro jek t nekakšne av tohtone am eriške p o ­ etike. Tudi H oldheim govori o am eriški literarn i vedi, razčlenjuje vpliv in razdelavo W orringerjeve teorije v spacializacijski teoriji Jo ­ sepha Franka, opozori na njeno neuprav ičeno privilegiranje p ro ­ s to ra na škodo časa in razširi okvir svojega razpravljanja še na splošna herm enevtična vprašanja in p ro ­ blem e razum evanja li terarn ih del. Buttigieg v odgovoru H oldheim u °čita zavzemanje za celostno raz­ um evanje li terarnega dela, češ da gre pri tem za zastareli organici- zem, pri čem er se tesneje op re na W. Spanosa, avtorja knjige o Wor- ringerjevem vplivu na Nevv Criti- cism in hkrati dobrega poznavalca Heideggerja. Prispevek zgodovi­ narja M. Posterja o B audrilla rdu se n eposredno ne ukvarja niti z litera ­ tu ro niti z literarno vedo, a resn ič ­ no široko zastavljeni tem atski ok ­ vir pričujoče publikacije m u seve­ da ne m ore odreči gostoljubja. Gre pravzaprav za zgoščen prikaz Baudrillardovih del z bežnim po ­ skusom kritike neizdelanosti ključnega koncep ta - m odusa oz­ načevanja - n a koncu, zato ni p re ­ senetljivo, da skuša Hays v odgovo­ ru razširiti in poglobiti to kritiko z m arksističnega vidika, s skliceva­ njem (ki p recej bolj p reseneča) na H. Lefebvra. Na koncu, čeprav prezgodnjem , da bi bilo m ogoče izluščiti ali raz­ členiti vse tem e in upoštevati prav vse avtorje, lahko sklenem z na ­ slednjim a bežnim a ugotovitvama. Ni dvom a, da je sklicevanje u red n i­ kov na ep is tem ološka načelo po ­ navljanja in na načelo rekurence, tj. na načelo o razvoju znanosti kot o neizogibnem h k ra tnem vračanju k začetnim, p rvotn im vprašan jem konstitu iran ja te znanosti, kajpada poskus zarisa osnovnih m etodo ­ loških prijemov, ne pa posreden odgovor n a m oreb itne pom isleke o epigonstvu posts trukturalistič- nega razm aha v Ameriki oz. post­ m odern is tične teorije in literarne vede. A o tem, da je bil pravi na ­ m en publikacije ovreči ravno takš­ ne pom isleke in se p lodno navezati na nove teore tske pobude, seveda prav tako ni m ogoče dvomiti. Od­ p r to ostaja le vprašanje o uspehu. Kot že rečeno, p redstav lja za veči­ no razpravljalcev tem eljno zarezo in torej osredn je m esto vnovične­ ga vračanja Derridajeva izpostavi­ tev neprem ostljive razlike oz. raz­ cepa m ed sm islom in bitjo znotraj logocentrističnega zahodnoevrop ­ skega metafizičnega mišljenja, se ­ veda z neizogibno referenco na Heideggerja in ostale filozofe, k ijih le-ta implicira. Toda v tej p e rsp e k ­ tivi se m nogim od njih vsa tradicija tega mišljenja vzvratno zarisuje iz­ red n o selektivno. Poleg že znanih oporišč je m alo pritegovanja novih filozofskih virov. Prevladujejo apli­ kacije po že u tečenih in preizkuše­ nih zgledih in m nogo več je nizanja novih in novih prim erov, k ij ih na- vrže p renos na am eriški »teren«, kot zares sam ostojnega odkrivanja še neznanega, tako da bi bilo sp loš­ ni očitek o eklekticizm u težko d o ­ cela prepričljivo zavrniti, čeprav so postm odern is tičn i teoretik i z različnimi obrati prem išljeno in tudi u spešno rehabilitira li m noge v okvirih znanstvenega oz. teo re t­ skega mišljenja sicer običajno ne­ gativno ov redno tene pojave, kate­ gorije in spoznavnoteore tske o pe ­ racije (npr. eklekticizem, kontin- gentnost, asociativnost idr.). Ob­ enem pa je zborn ik opozorilo, da bi bila p redstava o nekakšnem tes­ nem prileganju in pokrivanju d o ­ gajanja na am eriški teoretsk i sceni z valom neokonservativizm a, če bi kdorkoli skušal resno vztrajati pri njej, spričo nehom ogenosti t. i. der- ridajevskega dekonstruktiv izm a, a tud i d ivergentnih aplikacij drugih teore tsk ih impulzov, vendarle po- enostavljujoča in zato neuprav iče ­ na. Alenka Koron Edvvard W. Said T H E WORLD, T H E T E X T AND TH E CRITIC Cambridge, Mass, Harvard University Press, 1983 To delo je m orda najizrazitejši prim er, s katerim je m ogoče p o d ­ robneje ponazoriti uprav ičenost trditve, da am eriškega p o stm o d er ­ nega teoretiz iranja in d ek o n s tru k ­ tivizma ne m orem o p rep ro s to in b rez p reos tanka izenačiti z neo- konservativizm om , ki sicer ni za­ obšel tako im enovanih »hum anis­ tičnih« ved v Ameriki in tudi kritič­ ne recepcije derridajevske in fou- caultovske linije francoskega post- s truk tu ralizm a ne. V polem ično za­ stavljenih esejih se Said nam reč odkrito in v am eriških razm erah najbrž nadvse pogum no razglaša za marksista, oziroma, kolikor je ta oznaka izgubila svojo izvorno čis­ tost, za m arksovsko orien tiranega kritika navidezne av tonom nosti in sp loh vsakršne izoliranosti in a b ­ strah iran ja literature in literarne vede od d ružbene in zgodovinske dejanskosti. Ali kot pravi sam (str. 5): »Vsak esej v tej knjigi potrjuje povezanost m ed teksti in eksisten ­ cialnimi dejanskostm i človekove­ ga življenja, politiko, d ružbam i in dogodki.« Iz tega pojm ovanja izha­ ja zanj b istvena kritika »tekstual- nosti« kot ideološko nevtra lnega pojma, k ije po njegovem posledica nereflek tiranega širjenja tem eljnih Derridajevih in Foucaultovih trd i ­ tev v am eriški li terarn i vedi. Takš­ na filozofija čiste tekstualnosti, pravi Said, ki n a am eriških tleh koincid ira z vzponom reaganizma, in je opustila svet zaradi čistih tek ­ stovnih aporij, s svojimi teo re tsk i­ mi v irtuoznostm i le zamegljuje d ružbeno realnost. S podobnim i mislimi je nastopil že v simpozij- skem referatu , objavljenem v The Question of Textuality, in če dej­ stvu, d a je bil njegov prispevek za­ gotovo eden najbolj tehtn ih , p ri­ š tejem o še, da je bil za svoje delo nagrajen z nagrado Reneja Welle- ka, ki jo podeljuje The American C om parative L itera ture Associa- tion, da suvereno obvladuje široko referenčno polje, d a je d o b ro sez­ nanjen z ak tualn im am eriškim in evropskim dogajanjem v stroki, da združuje izredno sposobnost s in te ­ tiziranja s polem ično zaostreno kritiko tradicije in sodobnih na ­ sprotnikov, po tem vse našteto naj­ brž dovolj zgovorno priča o tem, d a je E. W. Said en a vidnejših o seb ­ nosti v sodobni am eriški literarni vedi. O bsežna knjiga z naslovom The World, the Text and the Crilic, ki vse­ buje dvanajst esejev, nastalih v o b ­ dobju 1969-1981 in v glavnem že objavljenih v strokovni periodiki, a za knjižni natis redig iranih in o- prem ljen ih z obsežnim uvodom, sklepom ter kazali, n ikakor ni Sai- dovo ed ino delo. Poleg treh knjig o