Tujerodne vrste Ubežnice z vrtov Podprto s subvencijo Islandije, Lihtenštajna in Norveške preko Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma. grants^ Kolofon. Knjfžici na pot. Naslov: Tujerodne vrste, ubežnice z vrtov, 2. izdaja Leto 1. izdaje: 2009 Leto 2. izdaje: 2011 Uredila: Jana Kus Veenvliet Besedilo: Jana Kus Veenvliet, Paul Veenvliet, Martina Bačič, Božo Frajman, Nejc Jogan, Simona Strgulc Krajšek Ilustracije: Paul Veenvliet Fotografije: Paul Veenvliet in Jana Kus Veenvliet, Nejc Jogan (naslovna fotografija, str. 7: japonsko kosteničevje, str. 10: veliki jesen, str. 12: mnogolistni volčji bob, str. 16: vodna leča in navadna smrečica, str. 17: plavajoči dristavec). Lektoriranje: Aleša Valič Oblikovanje in prelom: Jana Kus Veenvliet Založnik: Zavod Symbiosis, Nova vas Tisk: Studio Print d.o.o. Naklada: 5000 izvodov © 2009, 2011 Avtorji. Publikacija je prosto dostopna na spletu in jo lahko neomejeno tiskate in razmnožujete, pri čemer avtorske pravice ostajajo avtorjem. Spreminjanje delov publikacije in razširjanje v spremenjeni obliki ni dovoljeno. Prav tako brez pisnega dovoljenja avtorjev ni dovoljeno drugod uporabiti fotografij in ilustracij. Publikacija je prosto dostopna na spletnem naslovu: www. tujerodne-vrste.info Za pomoč pri pripravi knjižice se zahvaljujemo: Maji Humar, Bredi Kus, Leonu Kebetu in Martijnu van der Looju. Publikacijo smo leta 2009 izdali v sklopu projekta Thuja, s subvencijo Islandije, Lihtenštajna in Norveške preko Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma. Ponatis publikacije leta 2011 je omogočilo Ministrstvo za okolje in prostor. Vrtnarjenje je čudovita in sproščujoča dejavnost, pri kateri se prepletata aktivno gibanje na prostem in stik z naravo. Dobro uspevanje rastlin je v veselje vsakemu vrtnarju in neprecenljiva nagrada za vloženi trud. Poleg tega so rastline na vrtu tudi vir zdrave hrane in ustvarjajo edinstveno podobo domače okolice. V preteklosti so ljudje rastline gojili predvsem za prehrano, šele kasneje se je razvila tudi raba v okrasne namene. Iskanje pisanega cvetja nenavadnih oblik je vrtnarstvu dalo nov zagon. Mnoge rastline pa smo, predvsem zaradi njihovega eksotičnega videza, prinesli iz daljnih dežel. Zaradi njihovega tujega porekla jih imenujemo tujerodne vrste. Dokler te rastline ostajajo znotraj meja našega vrta, so čudovito okrasje našega doma. Nekatere med njimi pa so šele po pobegu v naravo pokazale pravi obraz. Začele so se širiti in preraščati domorodne rastline. To je ponekod popolnoma spremenilo videz naše krajine. Domorodne vrste so del biotske raznovrstnosti in so nezamenljivo bogastvo, hkrati pa ohranjajo naravno ravnovesje. Kjer se je to zaradi vdora tujerodnih vrst porušilo, občutimo posledice tudi ljudje. Razraščanje tujerodnih rastlin na rečnih brežinah nam tako marsikje že otežuje dostop do vodotokov, vpliva pa tudi na stabilnost brežin in povečuje nevarnost poplav. Številne tujerodne vrste so ubežnice z vrtov. Prav vsi pa lahko prispevamo k temu, da vrtovi ne bodo več grožnja za naravo. Že z nekaj majhnimi spremembami, ki jih predstavljamo v tej knjižici, bo naš vrt veliko prijaznejši sosed narave. Avtorji, februarja 2009 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 635:581.96 TUJERODNE vrste : ubežnice z vrtov / [besedilo Jana Kus Veenvliet ... [et al.] ; uredila Jana Kus Veenvliet ; ilustracije Paul Veenvliet ; fotografije Paul Veenvliet in Jana Kus Veenvliet ... et al.]. - 2. izd. - Nova vas : Zavod Symbiosis, 2011 ISBN 978-961-91109-8-0 1. Kus Veenvliet, Jana 254870272 Vsebina Pritepenke iz tv^ih kr^'ev Skok (iez plot Življerjje v vrtni mlaki Projekt Thuja Pritepenke iz tv^ih kr^'ev Vrt,- stičišče svetov Začetki vzgoje rastlin za prehrano in okras segajo vse do prvih človeških civilizacij. Izbor vrst pa se je skozi stoletja močno spreminjal. V večjem delu Evrope so sprva gojili lokalne vrste, le nekaj so jih prinesli iz mediteranskih dežel. Povsem novo obdobje se je začelo, ko so v Evropo začeli prinašati eksotične rastline iz oddaljenih krajev. Sprva so jih prinašali iz azijskih dežel, še obsežnejše preseljevanje vrst pa se je začelo po odkritju Amerike. Preseljevanje je potekalo v obe smeri. Evropski izseljenci so s seboj v Ameriko nosili vrste, ki so jih spominjale na domače okolje, bogati Evropejci pa so postali zbiratelji eksotičnih vrst, s katerimi so krasili svoje vrtove. Večina rastlin, ki jih gojimo na poljih in vrtovih, izvira iz drugih delov sveta. Koloradski hrošč izvira iz Severne Amerike. Zanesli so ga po skoraj vsem svetu in je hud škodljivec krompirja. Krompirje »slovenska«Jed V stoletjih razvoja so tujerodne vrste korenito spremenile naše življenje. Mnoge so v evropske dežele prinesle blaginjo, saj so kmalu postale pomemben vir hrane. Krompir so v Evropo prinesli že v 16. stoletju, splošno razširjen pa je postal šele v 18. stoletju. Kulturne rastline, ki so jih prinesli v Evropo, so popolnoma spremenile naše prehranjevalne navade. Pomislite, koliko slovenskih tradicionalnih jedi vsebuje krompir! Pa čeprav ga pri nas gojimo le kakih 250 let. Za hip pomislite na svoj vrt. Kmalu boste ugotovili, da skoraj vse rastline izvirajo iz tujih krajev. Česen in čebula iz Srednje Azije, paradižnik, krompir in fižol iz Južne Amerike, kumare iz Severne Amerike ^ Naravi preti nevarnpst. Tiste vrste, ki jih je človek namerno ali nenamerno zanesel zunaj območja njihove prvotne razširjenosti, imenujemo tujerodne vrste. V dolgi zgodovini preseljevanja vrst so ljudje poleg koristnih tujerodnih vrst nenamerno zanesli tudi nekatere škodljive vrste, bodisi plevele ali živali, ki so škodljivci kulturnih rastlin. Šele v zadnjih desetletjih pa se zavedamo nevarnosti, ki zaradi tujerodnih vrst preti naši naravi. Če tujerodne vrste z naših vrtov pobegnejo v naravno okolje, se lahko tam ustalijo in namnožijo. Tujerodne rastline lahko prerastejo velike površine in popolnoma spremenijo naravne ekosisteme ter poslabšajo življenjske razmere za domorodne vrste. Vrste, katerih ustalitev in širjenje ogrožata ekosisteme, habitate ali domorodne vrste, imenujemo invazivne tujerodne vrste ali invazivke. ^ Domorodna vrsta je vrsta, ki živi na območju svoje (pretekle ali sedanje) naravne razširjenosti, tudi če se tu pojavlja le občasno. ^ Tujerodna vrsta je vrsta, ki je namerno ali nenamerno naseljena na območje zunajobmočja pretekle ali sedanje naravne razširjenosti. ^ Invazivna tujerodna vrsta ali invazivka je tujerodna vrsta, katere ustalitev in širjenje ogrožata ekosisteme, habitate ali domorodne vrste. ^ Arheofit je tujerodna rastlina, ki je bila naseljena na novem območju pred letom 1492 (odkritje Amerike). ^ Neofit je tujerodna rastlina, ki je bila naseljena na novem območju po letu 1492. Zlezava nedotika je priljubljena okrasna rastlina, čebelarji pa jo cenijo zaradi medonosnosti. Marsikje je rastlina že prestopila meje vrtov, gosto prerasla brežine rek in izrinila domorodne rastline. Tujerodne vrste osvajajo svet. V preteklosti so ljudje gojili predvsem rastline, ki so imele uporabno vrednost. Bodisi so bile uporabne za prehrano ali pa so imele zdravilne lastnosti. Šele v zadnjih treh stoletjih se je postopoma razvilo tudi gojenje rastlin v okrasne namene. To je bil pravi izziv za raziskovalce eksotičnih krajev, ki so jih bogati Evropejci pošiljali v daljne dežele, od koder so prinašali številne nove in zanimive vrste. Danes vnašanje novih eksotičnih rastlin poganja donosna trgovina z okrasnimi vrstami. Povečala se je tudi njihova dostopnost, saj lahko rastline kupimo v marsikateri trgovini ali jih celo naročimo prek svetovnega spleta. Rastline na nogah? Morda se na prvi pogled zdi, da imajo živali z možnostjo premikanja lažjo nalogo pri širjenju. Vendar rastline niso pri tem nič manj uspešne, saj se lahko hitro širijo s podzemnimi deli ali semeni. V Sloveniji, kjer se v gozdovih ni sadilo veliko tujih dreves, je bilo v naravo namerno naseljenih le nekaj tujerodnih rastlin. Večina jih je preprosto ušla. Med njimi je še posebej veliko takih, ki so bile namerno naseljene na vrtove, vendar so se z njih razširile v naravo. Po nekaterih ocenah je kar 80 % invazivnih tujerodnih rastlin, ki povzročajo škodo v naravnem okolju, izvorno okrasnih ali kulturnih rastlin. Nekatere rastlinske vrste in tudi škodljivce rastlin so k nam zanesli z drugimi rastlinami, s prstjo ali embalažo. Nekaj je celo vrst, ki sploh niso bile naseljene v Sloveniji, temveč so se k nam razširile iz sosednjih držav po vodotokih ali vzdolž prometnih poti. a) b) c)\ d) Načini širjenja rastlin v naravo: a) pobeg z vrtov, b) odlaganje delov rastlin v naravo, c) sajenje rastlin v naravnem okolju, d) širjenje vzdolž prometnic ali vodotokov. Rudbekija - stara ubežnica z vrtov Na slovenskih vrtovih se poleg različnih vrst zelenjave vedno bohoti tudi pisano cvetje. Ljudje so si že od nekdaj prizadevali, da bi bilo cvetje na vrtovih drugačno od tistega v naravi, zato je med vrtnim cvetjem veliko tujerodnih vrst. V Sloveniji je ena najstarejših dokumentiranih ubežnic z vrtov deljenolistna rudbekija (Rudbeckia laciniata). Rudbekije izvirajo iz Severne Amerike, zaradi privlačnega videza pa so jih že v začetku 17. stoletja začeli gojiti tudi v Evropi. Celo v ljubljanskem botaničnem vrtu so deljenolistno rudbekijo gojili že leta 1844. O vrsti pa imamo tudi enega najstarejših zapisov o širjenju v naravo, ki sega v leto 1868. Že takrat je uspevala na obrobju Ljubljane, na južnem vznožju Rožnika. Danes je pod pobočjem Rožnika speljana Večna pot, rudbekije pa se še vedno bohotijo vzdolž ceste. 140 let po prvem zapisu deljenolistno rudbekijo najdemo raztreseno po skoraj vsej Sloveniji, razen v subme-diteranskem in alpskem območju. Zaradi navezanosti na vlažne habitate se pogosto pojavlja vzdolž potokov in rek, kjer lahko v gostejših sestojih zavira ali onemogoča rast domorodnih obrežnih rastlin. Deljenolistna rudbekija je že desetletja priljubljena okrasna rastlina. Marsikje je pobegnila z vrtov in sedaj, še posebej na vlažnih tleh, tvori neprehodne sestoje. Skok řez plot Učimo se na tujíK. napakoKL Čeprav se danes že zavedamo nevarnosti tujerodnih rastlin, pa še ne znamo dobro napovedati, katere vrste bodo v določenem okolju invazivne. Mnoge invazivne rastline imajo nekaj skupnih značilnosti: hitra rast in razmnoževanje, proizvodnja velike količine semen, učinkovito vegetativno razmnoževanje, cvetenje v drugem obdobju kot domorodne vrste, odpornost za škodljivce in bolezni. Prav zaradi teh značilnosti so rastline enostavne za gojenje in to je najbrž razlog za njihovo priljubljenost v vrtnarstvu. Dokler ne bomo bolje razumeli razlogov, zakaj nekatere rastline postanejo invazivne, je najbolje, da kot potencialno invazivne obravnavamo vse tiste, ki so že invazivne in povzročajo škodo v kateri drugi državi s podobnim podnebjem. Orjaški dežen je invaziven v mnogih evropskih državah. Rastlinski sok povzroča alergijske reakcije, zato ga nikar ne sadite na vrtu. Komelina je barvita rastlina iz vzhodne Azije, ki je tudi ponekod v Sloveniji že podivjala. Pobeg na prostost. V Sloveniji je bilo v naravo namerno naseljenih le nekaj tujerodnih rastlin. Večina izvira z vrtov, bodisi so to okrasne in kmetijske rastline ali pleveli, ki so z njimi pripotovali kot slepi potniki. Večina vrtnih rastlin lahko uspeva le na vrtu, ob skrbni negi, gnojenju in odstranjevanju plevela, medtem ko se v naravnem okolju ne razmnožuje. Le redke med njimi imajo take lastnosti, da obstanejo tudi v naravi. Za te rastline vrtna ograja ni nikakršna ovira. Rastline se z vrtov širijo v naravo s semeni ali pa se razraščajo s podzemnimi deli. Semena in plodove raznašata veter, voda ali pa jih razširjajo živali. Pogosto pri razširjanju rastlin hote ali nehote sodelujemo tudi ljudje: z izmenjavo rastlin med prijatelji ali z odlaganjem rastlinskih odpadkov v naravo. Če v naravo odvržemo le majhen kos korenike »napačne rastline«, lahko iz njega zraste mlada rastlina. Zlovešče invazivke v Sloveniji Raziskave so pokazale, da se po Evropi v naravi vsaj občasno pojavlja skoraj 6000 tujerodnih rastlin. Več kot polovica teh vrst se je v naravi že ustalila, se razmnožuje in tvori trajne populacije. Popolnega seznama tujerodnih vrst v Sloveniji še nimamo, prve ocene pa kažejo, da se pri nas vsaj občasno v naravi pojavlja 750 tujerodnih rastlin. Najmanj 330 tujerodnih rastlin pa se je tudi pri nas že udomačilo. To pomeni, da je kar 10 % slovenske flore pribežnic iz tujih krajev! Zagotovo ste nekatere med njimi že opazili, saj največkrat tvorijo goste sestoje, ki so še posebej v obdobju cvetenja zelo opazni. Tu predstavljamo le dvanajst invazivnih vrst, ki so se v naravo razširile prav z vrtov. japonski dresnik Fallopia japonica japonsko kosteničevje Davidova budleja Lonicera japonica Buddleja davidii amorfa Amorpha fruticosa veliki pajesen Ailanthus altissima oljna bučka kanadska zlata rozga orjaška zlata rozga Echinocystis lobata Solidago canadensis Solidago gigantea topinambur deljenolistna rudbekija japonska medvejka žlezava nedotika Helianthus tuberosus Rudbeckia laciniata Spiraea japonica Impatiens glandulifera Enoletna suholetnica je bila nekoč komaj omembe vreden plevel, danes pa se razrašča na mnogih opuščenih travnikih. Prikrita nevarnpst. Vse rastline, ki pobegnejo v naravo, niso invazivne. Nekatere se pojavljajo le kratek čas in se ne razmnožujejo. Druge se sicer razmnožujejo, vendar število rastlin ostaja majhno in se ne širijo. Take rastline ne pomenijo grožnje za naravo. Problematične so tiste rastline, ki se na novo okolje popolnoma prilagodijo.Te lahko vzpostavijo velike populacije, ki se širijo na nova območja. Pogosto pa za prilagoditev na novo okolje potrebujejo nekaj generacij. Tako lahko v naravi več let uspevajo le posamične rastline in so skoraj neopazne. Nato pa se začne invazija: rastline se v nekaj letih močno razrastejo ali pa se s semeni hitro širijo na nova območja. Take rastline je iz narave težko odstraniti in škode za naravo ne moremo več preprečiti. Rastline lahko le ponekod odstranjujemo s puljenjem, košnjo ali herbicidi, vendar je treba aktivnosti redno ponavljati, to pa je povezano z visokimi stroški. 100 vrst+ 1 tujerodna = 1 Ko boste pozno poleti naleteli na sestoj invazivnih rastlin, vstopite vanj in počepnite. Popolna tema! Svetloba je življenjsko pomembna za skoraj vse rastline in živali. V sestojih invazivk ni več prostora za domorodne rastline; tako ena vrsta zamenja številne domorodne. Kadar se zaradi tujerodnih rastlin bistveno zmanjša število domorodnih, ki so ključne za prehrano živali, invazivne rastline prizadenejo tudi domorodne živali. Poseben problem so tujerodne rastline, ki so ozko sorodne domo-rodnim vrstam, saj se z njimi lahko križajo. To popolnoma spremeni njihovo dedno zasnovo, posledice pa so za domorodno vrsto nepopravljive. Poleg škode za naravo nekatere invazivke povzročajo neposredno škodo ljudem. Nekatere vrste so strupene, druge povzročajo alergije.Tudi mnogi pleveli so tujerodne vrste. V vrtovih nam nalagajo veliko dodatnega dela, v kmetijstvu pa lahko bistveno zmanjšujejo pridelek. Slepi potniki Številne tujerodne vrste, ki smo jih v nove kraje prinesli zaradi njihove uporabne vrednosti, so bistveno izboljšale kakovost življenja. Z njimi pa so pripotovali tudi številni slepi potniki - vrste, ki smo jih s transportom nehote prinesli na nova območja. Te se največkrat skrivajo med uvoženim blagom, v embalaži ali v transportnih vozilih. Številne med njimi so škodljivci, ki oslabijo gojene rastline in povzročajo zmanjševanje pridelka. Zaradi velike gospodarske škode so pod okriljem Mednarodne konvencije o varstvu rastlin vzpostavili režim spremljanja pošiljk iz tujih krajev. Kljub preverjanju na mejah pa vseh škodljivcev nismo uspeli zaustaviti. Nekateri so se izmuznili nadzoru in so se v nekaj letih razširli po vsej Evropi. Konvencija je v zadnjih letih razširila področje delovanja. Zaradi velikih negativnih vplivov tujerodnih vrst na biotsko raznovrstnost so se začela tudi prizadevanja, da bi prek določil konvencije nadzorovali tudi tujerodne vrste, ki povzročajo škodo domorodnim rastlinam. Pelinolistno žvrkljo so s semeni krmnih rastlin zanesli iz Severne Amerike v Evropo. Njen pelod povzroča alergije v jesenskem obdobju. Navadna barvilnica je tudi pri nas že podivjala. Tako rastlino bi morali prodajati z opozorilom o potencialni invazivnosti. Mojhen^korak za nas, veik za namvo Čeprav se danes zavedamo škodljivosti tujerodnih vrst, je zaradi načel proste trgovine uvoz težko omejevati. Tako so v številnih državah namesto zakonskih določil oblikovali kodekse ravnanja v hortikulturi. Evropskim državam prilagojen kodeks je nastal pod okriljem Bernske konvencije. Vrtni centri, ki prostovoljno pristopijo k sprejemu kodeksa, se zavežejo, da se bodo seznanili s (potencialno) invazivnimi vrstami in pregledali, ali so morda na prodaj v njihovih trgovinah. Prav tako kodeks spodbuja podpisnike, da (potencialno) invazivne vrste označijo s posebnimi opozorili o previdnem ravnanju. Glede na veliko število vrst, ki so na voljo za gojenje v vrtovih, bi mnoge invazivne vrste lahko nadomestili z drugimi, ki v vrtu opravljajo podobno funkcijo. To so lahko domorodne vrste ali pa tujerodne, za katere predvidevamo, da v naših podnebnih razmerah ne bodo invazivne. Na naslednjih straneh smo pripravili nekaj predlogov. ZameQj^mo invazivne rastline! Drevesa veliki pajesen ^ Ailanthus altissima Veliki pajesen hitro in bujno raste in lahko v nekaj letih oblikuje goste, neprehodne sestoje ter izpodriva domorodne rastline. Pajesenova drevesa izločajo strupe, ki preprečujejo rast drugih rastlin v neposredni bližini. veliki jesen Fraxinus excelsior Veliki jesen je vitko drevo s krepkimi, nasprotno nameščenimi poganjki, ki so zelo dekorativni tudi brez listov. Primeren je za globoka, sveža tla. ameriški javor Acer negundo Ameriški javor ima številne krilate plodove, s katerimi se hitro razširja po okolici. Še posebej na vlažnih tleh vdira tudi v naravno okolje. Odstranimo ga lahko šele z izkopavanjem korenin. Invazivne so tudi gojene oblike te vrste. maklen ^^ Acer campestre * Maklen je domorodna vrsta, na voljo je tudi več gojenih oblik. Jeseni ima dolgo časa lepe, rumeno obarvane liste. V Sloveniji je neinvaziven tudi japonski javor (Acer palmatum). robinija J Robinia pseudacaccia Robinija je cenjena rastlina zaradi medonosnih cvetov. Prvič zacveti že po nekaj letih, iz semena pa poganjajo številna mlada drevesa. Z vezavo dušika v koreninah bogati tla. To pospešuje rast hitro rastočih rastlin, med katerimi so številni pleveli. negnoj ^^ Laburnum spp. ~ Negnoj je za nego nezahtevno, listopadno drevo. Socvetja so še nekoliko daljša kot pri robiniji in obarvana rumeno. Varno je tudi sajenje sicer tujerodne sofore (Sophora japonica). Pomen simbolov: J (potencialno) invazivne vrste, ki jih odsvetujemo ^ neinvazivne vrste, ki so primerne za naše vrtove grmovnice Davidova budleja J Buddleja davidii Davidova budleja je znana po tem, da njeni cvetovi privabljajo številne metulje. Rastlina je zelo občutljiva za mraz, vendar na ustreznih rastiščih tvori številna semena, s katerimi se hitro razširja po okolici. brogovita Viburnum opulus