ŠOLSKA PRAKSA Z bolj natančnim branjem do boljših rezultatov na tekmovanju za bralno značko Vida Pondelek, romanistka, Osnovna šola Žiri Branje je zelo pomembno za razvoj, napredek in odraslo življenje otroka. Ker se v zadnjih letih bere vse bolj na hitro, me je zanimalo, ali lahko otroke navdušim za bolj natančno branje knjižic za špansko bralno značko in kakšni bodo rezultati takšnega branja. velik porast hitrih rešitev. Učenci se v veliki meri poslužujejo obnov, prepisujejo eden od drugega, občasno celo kakšen izmed otrok, ki je knjigo pre- bral, ostalim izčrpno poroča o vsebini prebranih del. Na tak način otroci v veliki večini primerov naloge, povezane s predhodnim branjem, precej elegantno opravijo, ne da bi dela sploh prebrali, kaj šele da bi se vanje poglobili. Pri angleški bralni znački pa se pogosto osredotočijo zgolj na vpra- šanja in naloge in besedil skoraj ne berejo, razen nekaterih bolj ambicioznih in motiviranih učen- cev. Preprosto preletijo knjižico, v njej poiščejo nastopajoče, s pomočjo sličic razberejo glavne za- plete in z vsem opravijo precej na hitro. Da jim pri takšnem načinu dela prav veliko znanja ne osta- ne, najbrž ni potrebno poudarjati. Tudi učenci, ki obiskujejo izbirni predmet špan- ščina, so mi v preteklih letih naloge po prebranih knjigah reševali po liniji najmanjšega odpora. Pa so kljub temu, tako kot ostali, precej dobro pisali preizkus za bralno značko. Kar najbrž nekaj ma- lega pove tudi o tekmovanju samem, ampak to je že druga zgodba. Rezultati so bili nekako pred- vidljivi, eden izmed okrog desetih učencev je po navadi dobil zlato priznanje, dva srebrno, ostali pa Banalen izziv ali pač ne? priznanje za sodelovanje. Zavedam se, da je pri Na prvi pogled moj poskus naučiti učence bolj španščini še malo težje zahtevati dodatno delo natančnega branja najbrž deluje banalno. Saj uči- kot drugje, ker gre za izbirni predmet. Sem si pa telji že leta tako pri slovenskem kot pri tujih jezi- vseeno od nekdaj želela otroke navdušiti, da bi kih počnemo isto. Učence poskušamo navdušiti, brali malce bolj natančno. Mnenja sem namreč, da bi čim več brali, da bi brali z veseljem, da bi jim da učenci s hitrimi načini branja zamujajo veliko na nek način vendarle dopovedali, da se pri bra- in svojo nalogo vidim tudi v tem, da jih opolno- nju naučijo veliko novega in da jih, poleg vsega, močim za delo s knjigami in besedili. Od nekdaj natančno in umirjeno branje pomirja in sprošča. ne zamudim nobene priložnosti, da bi otrokom Vsak pedagog ima seveda svoje poglede tako na povedala, pokazala in dokazala, da branje je po- izbiro bralnih vsebin kot tudi na načine motivira- membno in da se ob natančnem branju lahko nja učencev za branje. Bistvenega pomena pa se veliko naučimo. mi kljub vsemu še vedno zdi opozoriti otroke na pomembnost branja. Kajti pri branju gre za veliko Zakaj brati več kot le za izpolnjevanje šolskih zadolžitev. V zadnjih letih je branje (pri tem mislim pred- vsem na branje knjig v fizični obliki) na precejšnji Večino delovne obveznosti opravim v varstvu vo- preizkušnji. Knjige imajo precej privlačnih tekme- začev, kjer otroci delajo domačo nalogo in opra- cev. Opazen je velik porast elektronskih naprav, z vljajo ostale šolske obveznosti. Predvsem zadnja njimi se srečujemo praktično na vsakem koraku. leta opažam pri aktivnostih, povezanih z branjem, Objavljenih je vse več študij in razprav o razlikah 16 Didakta med obema vrstama branja – branje nečesa v fi- prestavimo v kožo junakov, ki so včasih radikalno zični obliki ali preko tablice, računalnika in pred- drugačni od nas, s tem pa vzpostavljamo tudi di- vsem telefona. Razlogov, zakaj naj bi čim več brali stanco do lastnih nagnjenj, čustev in vrednot, jih (in to natančno) in tudi čtiva v fizični obliki, je več, preverjamo, postavljamo pod vprašaj in v drugem nekateri se mi zdijo še posebej pomembni. koraku spreminjamo ali utrjujemo. Podobno se dogaja pri filmu ali igrici, vendar pri knjigi traja dlje Prvi je prav gotovo večanje sposobnosti empatije. in gre bolj v globino. In ker si ob branju vedno sami Wolf (2020, 45-53) v knjigi Bralec, vrni se domov: ustvarimo podobe po svojih predstavah, so te tudi beroči možgani v digitalnem svetu namreč ugo- bolj globoke in ponotranjene od tistih, ki jih doživi- tavlja, da nam poglobljeno branje knjig pomaga mo ob ogledu filma ali igranju igrice. Empatija in pri doživljanju občutkov drugih ljudi. Na ta način samoomejevanje, ki sta posledica zorenja ob bra- lahko začutimo perspektivo junakov. Naš pogled nju, nam pri delu in v življenju pomagata pri spo- na svet in naši občutki so vedno na nek način sobnosti prepričevanja in sodelovanju. omejeni in zaznamovani s tistim, kar smo doživeli in kako živimo. Po vsakem dodatnem branju smo Drugi razlog za več natančnega branja vidim v bogatejši za izkušnje in občutja junakov, o katerih globini in trdnosti znanja, ki ga pridobivamo, ter smo brali, kar nam pomaga širiti paleto naših la- njegovi (ne)uporabi. Wolf (2020, 55-82) govori o stnih občutij in razumeti druge ljudi pri stvareh, ki problemih spremenjenega odnosa do znanja. jih počnejo. Ko bolje razumemo druge ljudi in spo- Skozi vse, kar se naučimo in preberemo, se v nas znamo njihove občutke, se ob tem počutimo manj ustvari edinstveno osebno znanje. V bistvu smo, sami. Lažje razumemo tudi zgodovinske dogodke, kar znamo. To pa določa med drugim tudi naš na- ki jih nismo doživeli, a se o njih lahko poučimo sko- čin doživljanja sveta. Ljudje, ki se vse bolj zanašajo zi doživetja in razmišljanja junakov v zgodbah, ki na zunanje strežnike znanja, od koder poljubno ta obdobja opisujejo. Vse to nas dela bolj empatič- izbirajo iz ogromne in neobvladljive količine infor- ne in nam pomaga bolje razumeti druge ljudi. O macij tam zunaj, začnejo na svet gledati drugače. tem v svojem delu Berem, da se poberem govo- Nimajo več kritične distance do prebranega, od- ri tudi Kovač (2020, 67-69). Tudi on je mnenja, da poveduje tudi tako imenovana zdrava pamet, ki nam branje leposlovja pomaga pri razumevanju tistemu, kar že znamo in vidimo, dodaja kritično drugih ljudi. Gre za pravi trening empatije, kjer se predelane nove vsebine. 17 Didakta S tem se povezuje tudi problem globine branja, kega branja. Gre za način branja, ki upošteva vse ki je spet povezan z zmožnostjo uvida in kritič- naše dotedanje znanje in branje. Globoko branje ne presoje prebranega. Velika količina površne- širi in poglablja besedišče in je eden od temeljev ga branja z množico motilcev, ki smo jim priča v mišljenja in obenem njegova vadba (Kovač, 35). aktualnosti, nas spreminja v površne bralce. Di- agonalno branje, kot so ga poimenovali, vse bolj Niti Kovač niti Wolf pa ne zanikata pomembnosti postaja standard. Kovač (2020, 40-41) ga imenuje sodobne tehnologije. Tehnologija v vseh oblikah skimming in prevaja preletavanje. Preletavanje je danes postala nujno dejstvo in ima tudi precej je »odlična tehnika za naglo iskanje in odbiranje dobrih plati. Kovač je celo mnenja, da je potreb- informacij – in bolj smo tega vešči, bolje jo bomo no obe vrsti branja – hitro, povečini z elektronskih odnesli v sodobnem svetu.« (41) Problem tega po- naprav, in globoko, največkrat iz knjige – dobro java se kaže v tem, da se nam prekopira v mož- obvladati, saj se na tak način učimo misliti na dva gane in na ta način beremo večino stvari, ki nam različna načina, ki se lahko dopolnjujeta (63). Po- pridejo pod roke. Prejete informacije tako prede- leg tega naj bi bili otroci, ki odraščajo v beročem lujemo na hitro, tudi ko beremo knjigo ali časopis. okolju, v življenju uspešnejši in bolj zadovoljni. Sčasoma se zaradi takega načina branja pojavi Bolj so bralno pismeni, lažje in bolje se odločajo v nesposobnost zaznavanja lepote pisane, pred- življenjsko pomembnih situacijah, kot so volitve, vsem daljše besede. Če se bo trend nadaljeval, ne nakupi in podobno. bomo več sposobni ločiti pravih novic od lažnih, čemur smo na žalost v precejšnji meri priča že da- Motivacija za delo in pričakovanja nes. Problem tovrstnega branja je tudi v tem, da Pri motiviranju za bolj natančno branje sem naj- izpodriva poglobljene načine branja, ki nam omo- prej naletela na manjši odpor, učencem je veli- gočajo učenje in kritično presojanje medijskih kokrat vsako dodatno delo, oziroma sprememba in populističnih manipulacij. V takem primeru običajnega načina dela, odveč. Zato sem dekli- branje ni več pripomoček za razumevanje sveta, cam poskušala vse skupaj predstaviti kot pred- ampak zgolj in predvsem ojačevalec naše omeje- nost, redno snov smo imele namreč že precej do- nosti. Nadalje Kovač govori tudi o pomenu globo- bro obdelano in tudi s prebranimi knjižicami se bomo veliko novega naučile. Zelo pomembno se mi je zdelo predhodno razložiti cilje in namen in na koncu opravljeno delo tudi ustrezno evalvirati. Natančno sem jim razložila svoje namene in jim povedala, zakaj to delamo. Bile so moje učenke drugo leto. Povedala sem jim, da se največ nauči- mo, ko stvari ponovimo večkrat, ko jih beremo in potem uporabimo v povedih ali besednih zvezah in da jim bo tak način prav prišel in pomagal tudi v srednjih šolah. Poudarila sem tudi pomen med- sebojnega sodelovanja in povezovanja. Predvidevala sem, da bodo rezultati našega sku- pnega dela naslednji: učenke bodo izboljšale bra- nje in prebrano bolje razumele; naučile se bodo, kako se lotiti besedila v tujem jeziku; spoznale bodo, da je za vsako stvar potreben čas in da lah- ko veliko naredijo, če se umirijo; izkusile bodo, da obstaja povezava med branjem, delom in rezulta- tom pri preizkusu in nenazadnje bodo ugotovile, da lahko pri kakršnem koli delu bolje uspejo s po- močjo sodelovanja. Predlanska izkušnja Moje učenke izbirnega predmeta španščina so se v času dela na daljavo izkazale kot zelo samostoj- ne in delovne, doma so naredile celo več od pred- videnega. Bralni znački je predlani zaradi korone že grozila odpoved. Ko je vseeno padla odločitev, da se izvede, smo se ravno vrnili v šolo. Tako sem se zaradi pomanjkanja časa, običajnih problemov 18 z izposojo knjižic in zgoraj omenjenih razlogov Ko smo frontalno ponovile, so se zelo dobro odre- odločila, da poskusim z delom v šoli. Dekleta sem zale in tudi samo polo za bralno značko so precej razdelila v dve skupini. Vsaka skupina je brala eno dobro izpolnile. Bolje kot prejšnja leta. od knjig na seznamu, imeli smo po dva izvoda vsakega naslova. Pripravila sem jim delovni list z Način dela lani vajami za preverjanje razumevanja prebranega. V lanskem šolskem letu sem zadevo še malce Brale so vsaka po eno stran v knjigi, ostale so po- spremenila in dodelala. Učenke sem ponovno slušale; tako so se izmenjavale do konca knjige. razdelila v dve skupini, ravno tako je imela vsaka Po vsaki prebrani strani so tiste, ki trenutno niso skupina dva izvoda iste knjige, in ko je bila prva brale, razvozlavale pomen prebranega. Na voljo knjiga v obeh obdelana, smo menjale. Najprej so imele slovarček z novimi besedami, predvsem smo samo brale, podobno kot prejšnje leto, ven- težjimi besednimi zvezami, ki sem ga pripravila dar brez delovnih listov. Pri prvem branju smo se vnaprej, pogledale pa smo si tudi, kako iskati be- skoncentrirale samo na ugotavljanje pomena. Pri sede v različnih vrstah slovarjev, na računalniku in delu smo uporabljale različne slovarje (elektron- v knjižni obliki. Ko so delale, sem hodila od ene ske in knjižne verzije), težje besedne zveze sem do druge skupine in jim pomagala pri izgovoru, zanje poiskala že prej oziroma jim jih pojasnila pravilnem branju in pomenu nekaterih besed in med delom. Ob branju so morale zapisati ključne težjih besednih zvez. Kljub rahlemu začetnemu besede in vse, kar jim je omogočalo razumevanje. nasprotovanju so se deklice zelo izkazale, pridno Nato je vsaka dobila svoj delovni list, na katerem so delale in se ob delu prav kmalu tudi zabavale. so imele z različnimi barvami označena vprašanja. Še vedno pa so našle lažjo pot. Zelo hitro so na- Ob naslednjem, drugem branju je vsaka sama mreč prepoznale, kaj je pomembno v besedilu in poiskala odgovore samo na svoja vprašanja, za so kar sproti, že ko so brale, vpisovale odgovore. katera je bila v skupini zadolžena edina in so bila 19 ŠOLSKA PRAKSA označena z določeno, njeno barvo. Ko so dekleta Tak način ima tudi dve slabosti: porabile smo ne- poiskala zahtevano, so imela nalogo to svoje novo kaj časa, namenjenega pouku. Kljub temu se mi znanje deliti z drugimi. Tako so s skupnimi mo- zdi, da je bilo to vredno narediti, saj so dekleta čmi izpolnile cel list in odgovorile na vsa posta- prevrednotila dotedanje načine dela na področju vljena vprašanja. Nato smo frontalno ponovile in bralne značke. Naučile so se tudi veliko novih be- v zvezke zapisale bistveno dogajanje po vrstnem sed in besednih zvez, kar je tudi namen vsakršne- redu, avtorja, nastopajoče, najpomembnejše in ga branja. Določeno slabost vidim tudi v tem, da za nas najbolj uporabne besede, izbrale smo jih je ta način dela bolj primeren za manjše skupine, približno dvajset. Na koncu si je morala vsaka iz ki jih je v ta namen lažje organizirati. nabora novih besed izbrati dve in ju predstaviti s pantomimo, ostale smo ugibale. Vsaka si je tudi Pri vsakem (novem) načinu dela se mi zdi po- izbrala pet besed, jih uporabila v stavku ter jih po membno predvsem paziti na to, da učence pred želji ilustrirala. začetkom dela ustrezno motiviramo, da po opra- vljenem delu skupaj z njimi opravimo evalvacijo Zaključek in da pripravimo čim bolj različne naloge in se Ob načinu dela, ki smo ga uporabile v lanskem poslužujemo raznovrstnih metod za popestritev šolskem letu, so deklice lahko same občutile raz- dela (pantomima, slikovni slovar, razne igrice itd.). liko od dela predlani. Vse so dobile srebrno ozi- roma zlato priznanje za špansko bralno značko. Dobro opravljeno delo, novo znanje in naša pove- Skupaj smo naše delo tudi pregledale, evalvirale zanost, ki smo jo ob sodelovanju dosegle, so nas in ugotovile tako prednosti kot slabosti. vse navdale z zadovoljstvom in nas motivirale za nadaljnje podvige. Trditev v naslovu torej po predvi- Med prednostmi, ki jih tak, bolj natančen način devanjih drži. Ugotovile smo, da bolj natančno bra- branja prinaša, smo skupaj našle naslednje: učen- nje vodi do boljših rezultatov pri bralni znački. Če ke so pridobile več znanja in njihovo znanje je bilo nove besede še nekajkrat ponovimo in uporabimo trdnejše in trajnejše, kar sem do konca šolskega v stavkih, se to znanje tudi dlje ohrani, določen del leta še nekajkrat preverila; pri delu smo se zaba- za vedno, kar se mi zdi odlična popotnica za dekleta vale in se povezale med sabo; razvijale so se soli- pri njihovem nadaljnjem delu v srednji šoli. darnost, odgovornost in samozavest (najbolj za- nimivo se mi je zdelo, ko je ena od deklic eno uro manjkala in so si kar same razdelile njeno delo, Literatura Kovač, M. (2020): Berem, da se poberem: 10 razlogov za branje da bo, kot so rekle, »hitreje opravljeno in njej ne knjig v digitalnih časih. Ljubljana: Mladinska knjiga. bo treba tega početi doma«, ko pa se je vrnila, so Núñez, A. (2020): La viñeta indiscreta. Madrid: Anaya ELE. Núñez, A., Díaz A., Can, M. (2018): ¡Maldito ingenioso! Madrid: Anaya. ji same natančno razložile novoosvojeno znanje); Pečjak, S., Gradišar A. (2012): Bralne učne strategije. Ljubljana: Za- naučile so se uporabljati različne slovarje; učile so vod Republike Slovenije za šolstvo. Wolf, M. (2020): Bralec, vrni se domov: beroči možgani v digital- se bolj natančnega branja. nem svetu. Ljubljana: Cankarjeva založba. 20 Didakta