ODLOMEK IZ KNJIGE Poslušnost je škodljiva Jesper Juul Odlomek iz knjige Spoštovanje, zaupanje in ljubezen, ki bo v začetku oktobra izšla pri založbi Didakta. Več o knjigi in Jesperju Juulu najdete na spletni strani: http://www.didakta.si/juul/ plerjev inštitut je bil po vsej verjetnosti edini v Evropi, če ne celo na svetu, kjer so se izobraževali terapevti brez akademskih ambicij. Terapevtske izkušnje smo želeli prenesti na družine in delavce v vzgoji in izo- braževanju. Na tak način bi jih opolnomočili za delo z mladimi. Kajti dobra pedagogika, kakovostno spremstvo in svetovanje so bistveno koristnejši od psihoterapije. Postal sem neke vrste posrednik. Osrednje vprašanje se je glasilo: kaj vemo? Dve de- setletji smo v skupinah spremljali učitelje na šolah v okviru pedagoškega usposabljanja. Ničesar nismo vedeli o poučevanju in vsebini šolskih predmetov. Zanimala sta nas le socialni in osebnostni razvoj otrok. Šole in učitelji so se zadnjih dvajset let te te- matike otepali in vztrajali, da otroci nimajo nikakr- šnih socialnih kompetenc. Prav so imeli in odtlej gre le še navzdol. Za potrebe nastajanja knjige smo dvesto učiteljev vprašali, kaj razumejo pod pojmom socialna kompetenca. Osemdeset odstotkov jih je socialno kompetenco enačilo z disciplino in poslu- šnostjo. Drugi z lepim vedenjem. Peščica, trije ali štirje, so se malo zamislili in rekli: »Morali bi jim omo- gočiti delo v manjših skupinah, morali bi se naučiti Kakovost odnosov z otroki v naši oskrbi je odvisna od tega in onega.« vzgoje doma ter v vrtcu ali šoli. Na naslednjih stra- neh se bom posvetil šoli, ki od šestega leta dalje za- Šole ne želijo otrok, temveč šolarje in šolarke vzame pomembno vlogo v življenju otrok in staršev. Naenkrat so se socialne kompetence znašle v sredi- šču pozornosti. Šole so s prstom pokazale na doba- Imel sem izjemno srečo, da sem lahko dolga leta so- vitelje – torej na starše. V izobraževalnih ustanovah deloval z najrazličnejšimi strokovnjaki. V skupini, ki niso želeli otrok, temveč učence. A ti časi so minili je delovala skoraj trideset let, so delovali psihiatri za in šolniki se s tem ne morejo sprijazniti. Nikakor ne otroke in odrasle, socialni delavci, socialni pedagogi, želim kritizirati učiteljev! Kritičen sem do šol in do sociologi in učitelji. Najprej smo se posvetili na prvi šolstva, do čudnih zgradb in čudaškega vzdušja ter pogled najpomembnejšim odnosom, to je družin- vsega, kar za tistimi zidovi velja za prav in narobe. skim odnosom. Kmalu smo odkrili, da se z odnosi srečujemo na vsakem koraku in da so vsi pomemb- S svojimi izkušnjami smo želeli podpreti učitelje pri ni. Vabili so nas v vrtce, šole in podobne ustanove, njihovem delu. Že petnajst let tesno sodelujemo z kjer smo reševali številne težave in posredovali v danskim učiteljskim združenjem. Nemalo pedago- konfliktih, najpogosteje med učenci in učitelji. Vča- ških delavcev se obrne na nas. Pogosto gre za ljudi, ki sih smo imeli opravka z »nemogočimi« razrednimi so se pod težo dela zlomili in izgoreli. V zadnjih letih skupnostmi, kjer smo v reševanje težav pogosto se vse pogosteje srečujemo z mladimi učitelji, ki ima- vključili starše. Pomagali smo tudi otrokom, ki se v jo že dve ali tri leta po koncu študija poučevanja vrh šolskem okolju niso najbolje znašli. glave. Pojav potrjuje to, kar smo ves čas domnevali. Sprva sem se zelo zanimal za družinsko terapijo, ker Da bi ustavili ta trend in omogočili nastanek šole, me je delo z mladostniki naučilo, da ne morem do- temelječe na odnosu, kar si verjetno želimo vsi, seči zadostnih rezultatov, če v obravnavo ne vklju- moramo ponotranjiti, da imajo učenci in učitelji čim celotne družine. To velja za vsa področja. Kem- iste potrebe – ljudje so in oboji potrebujejo pomoč. 75 Didakta ODLOMEK IZ KNJIGE Za napredek bomo morali enkrat za vselej opusti- do ob 16.30 domov. Naše šole delujejo po podobnih ti polariziranje v slogu: na eni strani je to, kar kori- načelih. A medtem se je družba spremenila in ljudje sti otrokom, na drugi to, kar koristi učiteljem. Med so začeli zbolevati. žrtvami trpinčenja za šolskimi zidovi so tako učitelji kakor tudi učenci. Temu je treba narediti konec. To Pedagogika in družinska vzgoja sta pogrnili – in to je posledica odnosov v šolskem okolju, nobene zve- na celi črti. Njun edini dosežek je bil mir. Mir v šoli in ze nima s pravili ali s čim drugim. Nič se ne bo spre- mir za mizo, ko se je družina zbrala k večerji. Z zdra- menilo, če bomo dodali ali odvzeli ure nemščine ali vstvenega vidika je bila to katastrofa. Moja domovina športne vzgoje. Tudi šolska struktura nima s tem no- Danska ima pet milijonov prebivalcev in med njimi bene zveze. Vse našteto je seveda pomembno, a pri je pol milijona kroničnih alkoholikov in alkoholičark. odnosih ne igra nobene vloge. Odrasli se zatekajo k legalnim in prepovedanim dro- gam kar petstokrat pogosteje kakor mladi. Mladi se V Skandinaviji šole že kakih trideset let capljajo za pogosto znajdejo pod drobnogledom, čeprav niso starši – zaostajajo za kakih deset, petnajst let. Ne- težava – težava so odrasli. Četrtina odraslih Dancev kega dne so starši stopili skupaj in rekli: »Dovolj!« je bila vsaj enkrat v življenju pri psihiatru. Še bi lahko Upam, da se bo kaj podobnega zgodilo v Nemčiji. našteval, a jasno je, da starih vzgojnih pristopov še »Ne gremo se več. Zahtevamo spodobno šolo!« Uči- zdaleč ne moremo označiti za uspešne. telji in učiteljice so se sprva uprli. »Sodobni starši so tako kritični! Nočemo sprememb, prenaporne so. Poslušnost je škodljiva. Do določene starosti so po- Kaj ne moremo tega uzakoniti?« slušni ljudje prijetni in nezahtevni. Lahko jim rečete, kar želite, z njimi lahko manipulirate po mili volji – z »Umirite se!« njimi lahko počnete vse. Okoli tridesetega rojstne- Pošteno smo morali razmisliti, kaj pravzaprav vemo ga dne bodo zboleli. Je poslušnost vedno slaba ali o ljudeh. Kaj vemo o duševnem in socialnem zdrav- je včasih – tudi izven vojske – potrebna? Čudovito je, ju? Učiteljice in vzgojiteljice so rekle: »Želimo si po- če ljudje znajo biti poslušni. Prav tako je čudovito, če slušnih otrok.« V moji generaciji ni moglo biti druga- se lahko vsak posameznik odloči, kdaj in komu bo če, saj industrijska družba potrebuje poslušne ljudi, poslušen. To je ključno. Odvisno je od odnosov. ki ne dvomijo v nič in ne povzročajo nikakršnih težav, ampak se vsako jutro ob 7.30 pojavijo v službi in gre- Spoštovanje obrodi spoštovanje Odrasli nismo več avtoriteta samo zato, ker smo od- rasli – za starše to pogojno še drži, za učitelje in vzgoji- telje pa ne več. Otroci jih natančno opazujejo. Novim učiteljem dajo približno tri do štiri tedne preizkusne dobe. Če so ti do otrok spoštljivi in odprti ter na vsake toliko tudi avtentični, potem je vse v najlepšem redu. Tistim, ki stopijo za kateder in rečejo: »Zahtevam spo- štovanje. Zahtevam disciplino. Zahtevam to in ono,« bo v mesecu dni trda predla. In prav je tako. Potre- bujemo povsem novo obliko avtoritete. Otroci potre- bujejo vodje, zato se moramo odrasli naučiti vodenja. Pedagoška univerza v Københavnu je po naročilu norveškega ministrstva za izobraževanje izvedla raz- iskavo o kompetencah, potrebnih za delo v prosveti. Ministrstvo je želelo (tako so vsaj rekli) prevetriti pe- dagoške študijske programe. Izvedli so meta raziska- vo oseminosemdesetih mednarodnih študijev: iskali so skupne točke in kompetence, ki bi jih morali imeti učitelji v prihodnosti. Na plan so prišle štiri kompe- tence. Nič kaj presenetljivo sta se na prvih mestih znašli akademska in didaktična kompetenca. Tre- tja je bila kompetenca sledenja pravilom. Ob četrti kompetenci je vsem zastal dih: šlo je za odnosno kompetenco. Pojavila se je v dvainosemdesetih od- stotkih študij. Odnosne kompetence ni v učnem načrtu. Pet let sem se šolal na visokošolskem učiteljišču (pred tem sem bil pomorščak brez mature) in nikoli nisem slišal 76 Didakta zanjo. Profesor za psihologijo se je v prvem letniku Strah lahko v otroke zasadimo, spoštovanje si razgledal po predavalnici in rekel: »Štirideset odstot- moramo zaslužiti kov se vas bo znašlo v učiteljskem poklicu, drugi bo- Pogosto se pogovarjam z ravnatelji in ravnateljica- ste pogrnili.« Po svoje je imel prav. Ampak njegovo mi, včasih tudi v večjih skupinah. In skoraj vedno temeljno sporočilo je bilo, da se dobri učitelji rodijo. kdo dvigne roko in reče: »Poslušaj, Jesper, ko smo Na univerzitetne profesorje se torej ne gre zanašati, bili mi mladi, smo učitelje spoštovali.« Čez deset saj na mlajše generacije učiteljev ne znajo prenesti sekund se že zoperstavi naslednji: »Ne, nikakor! potrebnih kompetenc. Bali smo se jih.« Spoštovanje in strah sta dva po- polnoma različna pojma. Če malo pobrskamo po Pomembno je, kakšna je dotična učiteljica kot ose- študijah, kmalu ugotovimo, da smo otroke do ne- ba, kakšno avtoriteto ima, kje so njene meje in ka- davnega obravnavali kot predmete. V šolah smo kšne so njene vrednote. Pri večini bodočih učiteljev jih postavili v vlogo učencev. Nato se je igra vlog to v njihovih primarnih družinah ni bilo pomembno izjalovila. Časi, ko eden igra učitelja, drugi učenca, – kar velja tudi za ljudi, ki danes poučujejo. Zato brez so minili. Enako velja za partnerske odnose. Kjer zadržkov govorimo o novih vzorcih. eden igra moškega, drugi žensko, je neuspeh za- gotovljen. Odnosi med osebami in predmeti so Osebna odgovornost kot alternativa poslušnosti pristali na smetišču zgodovine. V preteklosti so ti Nihče ne želi neposlušnih otrok. Kaj je torej alternati- odnosi delovali zgolj zato, ker se je ena stran lah- va poslušnosti? To je osebna odgovornost. V mojem ko zatekla k nasilju oziroma z njim grozila. Nasilje, otroštvu so kultura in medosebni odnosi temeljili na ki je danes prepovedano, je bila gonilna sila tovr- omejevanju, moči, nadzoru in postavljanju meja – na stnih odnosov. pravilih torej. Pedagogika in družinska vzgoja sta se oklepali pravil kakor pijanec plota. Zdaj so napočili Vsi, vključno s starši, imamo še vedno težave z novi časi, časi »enakopravnosti«. Uzavestiti moramo zastarelo govorico. Z bližnjimi se še vedno pogo- novo besedišče, »stik« in »spoštovanje« na primer. varjamo kakor s predmeti. V Salzburgu sem sre- Zanimivo je, ko me učitelji po predavanjih pocukajo čal profesorja socialne pedagogike, ki je napisal za rokav in rečejo: »Krasno in pomembno je, kar ste knjigo o »težavnih učencih«. V njej je opisal de- povedali. Ampak kako naj vzpostavim stik s sedem- vetinštirideset pristopov za delo z njimi. »Knjiga indvajsetimi učenci?« Vprašanje je na mestu in obe- vam bo všeč,« se je pohvalil. Odvrnil sem: »Že na nem žalostno. Vzpostaviti stik s sedemindvajsetimi prvi strani sem jo zasovražil. In to zato, ker govori o učenci je preprosto. Vsakemu otroku posvetite ka- 'težavnih učencih'.« »O čem bi po vašem mnenju kih sedem minut. To je vse. Tako ustvarite klub ob- moral pisati?« »O težavnih pedagoških odnosih.« čudovalcev in ne množice jeznih protestnikov. Pred- stavljajte si, koliko časa učitelji porabijo za reševanje Na šolah, kjer se menda veliko posvečajo odno- konfliktov. In sicer za reševanje konfliktov, ki jih ne bi som, ker so ti zanje tako zelo pomembni, naredi- bilo, če bi učitelji vzpostavili stik. mo preizkus: »Kaj storite, ko učenec in učitelj na- letita na nepremostljivo težavo?« »No, v skrajni sili Ne gre za sredstva, denar ali čas – gre za sposobnost pošljemo učenca k ravnateljici.« »Potem vam je za in voljo. Kaj hočem? In kako naj sploh vzpostavim odnose prav malo mar. Če bi vam bilo, bi šla oba k stik? Prišli smo do ključne težave, saj veliko pedago- ravnateljici in priznala: 'Ne veva več, kako naprej. gov in staršev ne zna vzpostaviti stika – ne z otroki Pomoč potrebujeva.' V resnici krivdo zvalite na ne z odraslimi. Vse, kar znajo, je vljuden klepet: »Hoj, 'nemogočega' učenca.« Nemogoče razredne sku- kako si?« Na Danskem smo v začetku devetdesetih pnosti ne obstajajo, obstajajo le nemogoči učitelji. let prejšnjega stoletja spremenili šolsko zakonodajo in učiteljem naložili, da se morajo z vsakim učencem Ko gre dobro odraslim, gre dobro tudi otrokom in vsako učenko enkrat na leto pogovoriti na štiri oči. Prišli smo do težke teme. Učencev in učiteljev ne Ko je zakon stopil v veljavo, je naš telefon skorajda moremo obravnavati ločeno. Ne gre za to, kako se pregorel. Klicali so nas ravnatelji in prosili za tečaje in v danem trenutku počutijo eni ali drugi. seminarje. »Na kakšno temo?« smo jih vprašali. »O ko- munikaciji!« Pobarali smo jih, kaj natanko mislijo, in Številni starši navijajo za šolo po meri otrok, kar izkazalo se je, v katerem grmu je tičal zajec: »Učitelji je povsem nerealno. Šole so narejene po meri na naši šoli so prestrašeni, saj ne vejo, kako naj komu- družbe. So eno najučinkovitejših orodij v rokah nicirajo z otroki.« Lahko bi se zasmejal in rekel: »Lju- politikov in politiki z njimi počnejo, kar jih je volja. bi bog, saj so vendar pedagogi!« Ampak tega nisem Ne gre za otroke. Šole ne smejo biti prijazne otro- storil, ker sem jih razumel. Pet let sem se šolal na uči- kom, temveč prijazne družbi. Starši zaradi tega teljišču in nihče me tega ni naučil. Prav tako me nih- zaganjajo vik in krik: »Ampak otroci v šoli preživijo če ni naučil, kako naj se pogovarjam s starši. Glavna toliko časa!« Res je, a ministrstvo za izobraževanje pomanjkljivost šolskega sistem so torej pomanjkljive se požvižga na to. V resnici otroci sploh niso po- sposobnosti za odnose z otroki in ljudmi na splošno. membni. Če bi bili pomembni, ne bi imeli oprav- 77 Didakta ODLOMEK IZ KNJIGE ka z neokonzervativnim valom, ki se je razširil po še vodstvo. Tako preprosto je to. Z osredotoča- Evropi. Najbolj grozno je, da je ministrstvu malo njem na posledice ne bomo nikoli rešili težave. V mar tudi za učitelje. resnici se težave sploh še nismo dotaknili. Želim si, da bi šlo otrokom bolje. Želim si, da bi Dobri vodje morajo znati povezovati stvari med se- se vnuk v šoli dobro počutil. To bomo dosegli le, boj. Poglejmo si primer učiteljice četrtega razreda. če bomo poskrbeli za učitelje. Ustvariti je treba Pred nekaj meseci je v razredno skupnost sprejela profesionalno okolje s profesionalnim vodstvom, novega učenca, ki se je prepisal z druge šole. Vsi nje- ki stoji za svojimi besedami in ki ve, kaj je smisel ni poskusi spodbujanja k sodelovanju so se izjalovili. pedagogike. Vodilnih položajev ne smejo zaseda- Pogovorila se bom z njim, sklene. A kaj naj mu reče? ti birokrati, temveč ljudje z vodstvenimi sposob- »Poslušaj, Karel, štiri mesece si že v mojem razredu nostmi. Voditi in povezati morajo kompleksno in in na vse pretege poskušam sodelovati s tabo …« inteligentno skupino samostojnih podjetnikov. Nato sledi najtežji del: »Ni mi uspelo. Prosim, povej, Šele ko bodo učitelji z veseljem vsako jutro prišli kje sem ga polomila?« Če je Karel nalepko »težav- v službo, se bodo otroci v šoli počutili bolje. Otro- nega« učenca že ponotranjil, bo rekel: »Nimam poj- kom prijazno šolo si izbijte iz glave in se raje za- ma.« Učiteljica lahko odvrne: »Prav. Ne zaupaš mi. vzemite za šolo, ki bo prijazna učiteljem. Tudi v Naslednji teden bova spet sedla skupaj in mogoče družini je tako: ko gre dobro staršem, gre dobro mi boš takrat laže povedal, kaj te tare.« otrokom. In to se začuti. Karel pri naslednjem pogovoru ne bo več tako Medvrstniško nasilje kot posledica slabega vo- redkobeseden, in kar bo rekel, bo držalo kot pribi- denja to. Za učitelje je to sila neprijetno, raje bi se vdrli v Klepet o banalnostih je pogosto krinka za izmika- zemljo, kot da bi učencem priznali zmoto. Raje re- nje pomembnim temam. Politiki se na tak način čejo: »Vse sem dala od sebe, nemogoče je. Njegov že leta izmikajo pogovorom o šoli. Raje množicam oče je alkoholik in starši so se ločili …« Nočete ta- nakladajo o medvrstniškem nasilju, kot da bi bil kih učencev? Hočete le učence, ki ustrezajo stan- to izvor vsega zla. Krivdo valijo na otroke in plete- dardom in s katerimi je lahko sodelovati? Učence, ničijo, kako je treba temu enkrat za vselej narediti katerih starši so vsem težavam navzlic še vedno konec. V resnici gre za sistemsko napako – med- skupaj in ki pijejo le kakovostno rdeče vino? Dragi vrstniško nasilje je namreč posledica slabega vo- učitelj, draga učiteljica, žal ste se znašli na napač- denja. To je jasno kot beli dan. V Severni Evropi ni šoli. Le peščica šolarjev ustreza tem standar- smo se kar petnajst let ukvarjali s tem. Šole, kjer dom. Na naših šolah potrebujemo strokovnjake, so imeli z nasiljem največ težav, so imele najslab- ki znajo delati z ljudmi iz mesa in krvi. 78 Didakta