1 Print post publication number 100004295 JULIJ – AVGUST 2020 ŠTEVILKA – NUMBER 4 LETO – YEAR 69 Misli Thoughts 2 3 Misli julij – avgust 2020 Vsebina 3 Dragi in spoštovani rojaki 5 Marija – žena neomajnega upanja 8 Pridiga nadškofa Staneta Zoreta pri mašniškem posvecenju 11 Izpod Triglava 14 Pozdrav iz Kamnika 16 Slovenski misijon Adelaida 18 Polovinke 21 Iz Kraljicine dežele – Queensland 22 Kraljica Rona 28 Slovenski misijon Sydney 34 Tam pri Celovcu 36 Slovenski misijon Melbourne 40 Bert Pribac 42 Triglav Mounties Group 48 Živalske zgode in nezgode 49 Nic ni novega pod soncem 50 Vaši darovi Misli Thoughts – Božje in cloveške – Misli Thoughts Religious and Cultural Bi-Monthly Magazine in Slovenian language. Informativna dvomesecna revija za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji | Ustanovljena (Established) leta 1952 | Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski franciškani v Avstraliji | Glavni urednik in upravnik (Editor and Manager): p. Simon Peter Berlec OFM, Baraga House, 19 A’Beckett Street, KEW VIC 3101 | Tehnicni urednik (Production Editor) in racunalniški prelom: p. David Šrumpf OFM, Kew | Narocnina, darovi in naslovi: Angelca Veedetz | Stalni sodelavci: p. David Šrumpf OFM, p. Darko Žnidaršic OFM, Florjan Auser, Mirko Cuderman, Tone Gorjup, Martha Magajna, Cilka Žagar, Katarina Mahnic | Skupina prostovoljcev v Kew pripravi Misli za na pošto. | Naslov (Address): MISLI, PO Box 197, KEW VIC 3101 | Tel.: 03 9853 7787 | E-mail: slomission.misli@gmail.com | Narocnina za 2020 je 60 avstralskih dolarjev, zunaj Avstralije (letalsko) 120 dolarjev | Narocnina se placuje vnaprej; ne pozabite napisati svojega imena in priimka. Bancni racun pri Commonwealth Bank v Kew, BSB: 06 3142. Številka racuna: 0090 1561 | Poverjeništvo za MISLI imajo slovenski misijoni v Avstraliji | Rokopisov ne vracamo | Prispevkov brez podpisa ne objavljamo. Za objavljene clanke odgovarja avtor| Tisk (Printing): Distinction Press, Simon Kovacic, Melbourne. E-mail: simonlkovacic@gmail.com Misli na spletu: Florjan Auser https://www.glasslovenije.com.au. Tam kliknite na MISLI. | ISSN 1443-8364 Dragi in spoštovani rojaki! Phil Bosmans je zapisal: »Vceraj? Jutri? Danes! Sijajno! Današnji dan je tu zate, da bi bil srecen. Drugega dneva namrec nimaš, da bi živel v vsej polnosti, da bi bil vesel in zadovoljen. Vceraj? Je že mimo. Jutri? Šele pride. Danes – je torej edini dan, ki je zares tvoj. Naredi iz njega svoj najlepši dan. Cudovito! Živeti pomeni ustaviti se tam, kjer sije sonce. Vzemi si cas za sreco.« Glede na položaj, ne samo v Avstraliji, ampak po vsej naši ljubi materi Zemlji, se mi zdi res pomembno živeti danes, sedanji trenutek. Lahko bi spisal esej o tem, kako je hudo in za kaj vse smo zaradi tega malega unicujocega sovražnika prikrajšani. Ne vem, ce nam bo jamranje prineslo veliko pozitivnih sadov. Bolje si je priklicati v spomin reklo starih in modrih: »Vsaka stvar, to že od nekdaj velja, je za nekaj dobra.« Ce bo ta preizkušnja pomagala k temu, da se bomo bolj poglobili vase, da bomo bolj povezani, da bomo spoznali, kako se vcasih ženemo za stvarmi, ki so pravzaprav malo ali celo nepomembne, smo lahko celo hvaležni za teh nekaj nepredvidenih mesecev. Hvala za vso Vašo pozornost, dobroto, dobre želje. Hvala za vse. Ostajamo povezani v duhu in molitvi, pa ceprav v oddaljeni bližini. Pa seveda zdravi bodite. V avgustu bomo obhajali najvecji Marijin praznik, njeno vnebovzetje. »Ko zarja zlati nam gore, Mariji darujem srce. Lepo jo pozdravim, iz srca ji pravim: Marija, oh, prosi zame, Marija, oh, prosi zame.« Tako se zacne ljudska pesem o Mariji. Besede imajo globok pomen in izražajo našo posvetitev in izrocitev Mariji takoj ob zacetku novega dne. Ceprav imamo Marijo zelo radi, je ni mogoce vedno razumeti. Je pa zelo zanimivo, da bomo v srcu, ki je dalec od Boga, prej našli vdanost Mariji kot Jezusu. Marija je vsepovsod ljubljena. Verjetno je razlog v tem, da je Marija – Mati. Zlasti majhni otroci matere ne razumejo, temvec jo ljubijo. Neredko se zgodi, da tudi clovek pri osemdesetih umre z besedo »mama« na ustnicah. Mater dojemamo bolj s VESELJA DOM Preljubo veselje, oj kje si doma? Povej, kje stanuješ, moj ljubcek srca? Po hribih, dolinah, za tabo hitim, te videti hocem, objeti želim. Te išcem po polju, kjer rožce cveto, po logu zelenem, kjer pticke pojo, pa pticke vesele in rožice vse le 'majo veselje za mlado srce. Le eno veselje še caka na me, v presrecni deželi, kjer mlado je vse, trpljenje v taisto deželo ne zna, le tamkaj je pravo veselje doma. bl. Anton Martin Slomšek 44 5 srcem kot z razumskim razglabljanjem, mati je bolj poezija kot fi lozofi ja, saj je prevec resnicna in globoka, blizu cloveškemu srcu. In tako je z Marijo, Materjo vseh Mater, ki je ne dosežejo ljubezen, dobrota in usmiljenje vseh mater sveta skupaj. Marija je umirjena kakor narava, cista, vedra, jasna, uravnovešena, lepa; kakor tista narava, ki je dalec od sveta, v planinah, na deželi, ob morju, na modrem ali zvezdnatem nebu. Marija je tudi mocna in cvrsta, urejena, trajna, neuklonljiva, polna upanja, saj v naravi življenje vedno znova vzbrsti, okrašeno z lahno lepoto cvetja, in dobrotljivo razdaja obilno bogastvo sadov. Marija je prevec preprosta in nam je preblizu, da bi jo obcudovali. Opevajo jo cista in zaljubljena srca, ki izražajo vse, kar je v njih najboljšega. Nežno prinaša božje na Zemljo, kakor nagnjena nebeška ravan, ki se z vrtoglave višine spušca k neskoncni majhnosti ustvarjenih bitij. Marija je Mati vsem in vsakomur. Edina zna tako edinstveno cebljati s svojim otrokom in se mu nasmihati, da to ljubkovanje lahko uživa tudi najmanjši in odgovarja na to ljubezen s svojo ljubeznijo. Bog je Marijo izbral, da prinaša ljudem milosti, božanske dragulje svojega Sina. Marija je ob nas, je z nami; caka in upa, da bomo opazili njen pogled in sprejeli njen dar. In ko doživimo sreco, da jo razumemo, nas Marija ugrabi v svoje kraljestvo miru, kjer je Jezus kralj in Sveti Duh dih tistih nebes, kjer bomo ocišceni navlake in razsvetljeni v teminah. Pojdimo skupaj z Marijo k Jezusu in hodimo z njima vse do tja, kjer se bomo nekoc prijateljsko objeli. p. Simon Peter Berlec Marija – žena neomajnega upanja Dr. Ciril Sorc »Marija je žena, poslušna glasu Duha, žena molka in poslušanja, žena upanja, ki je znala sprejeti kot Abraham Božjo voljo in 'upala proti upanju' (Rim 4,18)« (TMA 48). Vemo namrec, da je Marija na poseben nacin privzeta v odrešenjski božji nacrt in v njej se zacno razodevati »cudovita božja dela«. Zato je »mojstrovina« poslanstva Sina in Svetega Duha v polnosti casov ter ji gre posebno mesto v odrešenjski zgodovini. Cerkev že od zacetka prepoznava v njej tisto, ki je mati Božjega Sina, ljubljena hcerka nebeškega Oceta ter svetišce Svetega Duha (prim. C 53). Bog je hotel, da tako kot je prispevala žena k smrti, prispeva druga žena (druga Eva) k življenju. Kakor se je prva žena prepustila vodstvu hudobnega duha, je nova žena vsa predana Svetemu Duhu, tako da jo ta oblikuje in naredi za novo stvar, za stvaritev prihodnjih casov (prim. C 56). V Marijinem življenju moremo torej obcudovati neprekosljivo »delo« Svetega Duha. Janez Eudes ima v svoji knjigi Cudovito srce božje matere nekaj zelo lepih misli o odnosu med Marijo in Svetim Duhom. Tako poudari, da je Marijino srce »popolna podoba Svetega Duha«. Marija more delati cudovita dela, ki so odsev in sad delovanja Svetega Duha v njenem življenju. Sploh smemo reci, da so tri vecne Osebe globoko vtisnile svojo sliko v srce preblažene Device, tako da jo smemo imenovati: Ona, ki prebiva v sredini, se pravi sredi božanskega srca Svete Trojice. Marija je v resnici žena neomajnega upanja v svojega Sina, saj nosi v sebi in povzema upanje vsega cloveštva in hrepenenje celotnega božjega ljudstva stare zaveze. Tako je odlicna predstavnica starozaveznih ubožcev, ki se v velikem zaupanju popolnoma izrocijo Bogu in so tako njegova posebna lastnina. V Mariji se je cudovito ujela cloveška odprtost (ki nikakor ni zgolj pasivno, trpno dopušcanje) in božja dejavnost (ki ne pomeni nasilja nad clovekovo svobodo). Božje-clo- veško sodelovanje je ustvarilo v Mariji umetnino resnicno uspelega cloveka, zaradi cesar bodo to prvo odrešeno med odrešenimi »blagrovali vsi rodovi« (Lk 1,48) in bo privlacen vzor »rodovitnega življenja« vsemu cloveštvu. Sveti Duh ni samo tisti, ki »od zunaj« deluje in privzema Marijo za svojo sodelavko, ampak jo tudi »od znotraj« oblikuje in tako uspo- sablja za njen »zgodi se!« Po delovanju Svetega Duha je tako Marija »spocela« božjega Sina v veri, še preden ga je spocela v telesu! Kot ucenka Svetega Duha je Marija zajema- la pri njem, ki ji je odpiral nove globine božjega življenja in jo pripravljal za pomembno vlogo v zgodovini odrešenja, katero bo ohranila do konca casov. Že v Magnifi katu Marija izpove tisto modrost, ki jo navdihuje Sveti Duh. Luter je lepo zapisal: »Marija se je pri Svetem Duhu naucila velikega spoznanja, da Bog noce izkazovati svoje moci na drugacen nacin kot tako, da dviga to, kar je nizko, in ponižuje tisto, kar je mogocno.« Marija je znamenje Cerkve, ki sprejema Svetega Duha. To Marijino mesto izhaja iz dejstva, da Luka prikazuje oznanjenje kot nekakšne prve binkošti, Marijine binkošti, v katerih sta navzoci ista dinamika in struktura kakor na binkošti: prihod Svetega Duha (Lk 1,35), odhod iz hiše zaradi poslanstva (v. 39), zacetek povelicevanja Boga (vv. 42.47). Zato je Marija pravzor Cerkve v njenem novem razmerju do Svetega Duha. Tudi Cerkev namrec po delovanju Svetega Duha sprejema Kristusa, se zanj Bogu zahvaljuje ter ga prinaša (rojeva) svetu. Prav tako je Marija pravzor kršcenih. Po gledanju teologije Apostolskih del so binkošti »krst v Svetem Duhu« (Apd 1,5.16; 10,16). Marija se je prva izrocila delovanju Svetega Duha (Lk 1,35), zaradi tega je postala pravzor sprejetja krsta v Svetem Duhu v cerkvenem obcestvu. Sveti Duh je tisti, ki deluje po Mariji (in ona ne prejema njegovega mesta), kajti ona je predana njegovemu delovanju bolj kakor katerikoli clovek. Tako je možno in celo potrebno vkljuciti pobožnost do Marije v pobožnost k Svetemu Duhu. Cešcenje Device Marije bi tako postalo podrocje ali posebno uresnicenje pobožnosti k Duhu Tolažniku. Na to zdravo pobožnost in razmerje lepo opozori papež Pavel VI. v svoji spodbudi Cultus marialis (1974): »Priznava naj se pri tem cešcenju ustrezna važnost enemu izmed temeljev naše vere, to je osebi in delu Svetega Duha« (CM 26). Marijino življenje je vseskozi prežeto z navzocnostjo Svetega Duha: Sveti Duh je napolnil Marijo z milostjo že ob spocetju; Sveti Duh je prišel nad njo in jo navdihnil, da je pritrdila božjemu nacrtu v imenu cloveškega rodu ter tako deviško spocela Sina Boga najvišjega; Sveti Duh je razvnel njeno dušo, da je slavila Boga s pesmijo magnifikat; zopet jo je On navdihnil, da je ohranjevala besede svojega Sina v srcu in jih premišljevala; Sveti Duh jo je spodbudil, da je prosila Jezusa za prvi cudež v Kani; Sveti Duh jo je opogumljal, da je stala pod križem svojega Sina, in jo navdihnil, kakor že ob oznanjenju, da je izrekla svoj »fiat« (zgodi se) volji nebeškega Oceta ter sprejela vlogo duhovne matere v odnosu do vsega cloveštva; znova je bil Sveti Duh tisti, ki je napolnil Marijo z goreco ljubeznijo, da je bila navzoca v vlogi najbolj vnete molilke v dvorani zadnje vecerje z apostoli in drugimi ženami in pricakovala Svetega Duha. Papež Pavel VI. v istem pismu zato poudarja, da »delovanje Marije, Matere Cerkve, v korist odrešenih ne nadomešca Svetega Duha niti ne tekmuje z vsemogocnim in vesoljnim delovanjem Svetega Duha, temvec prosi za podelitev Svetega Duha in se pripravlja na njegovo delovanje, in to ne samo prek priprošnje, temvec tudi z neposrednim vplivom zgleda, vkljucno z zgledom najvecje ucljivosti v razmerju do navdihov Božjega Duha.« Marija je postala kraj srecanja, prica ali znamenje, svetišce Svetega Duha; zaradi svojega posebnega sprejetja Tolažnika Svetega Duha v svoje življenje, je postala nosilka Svetega Duha in njemu podobna. Po njeni podobi je vsa Cerkev poklicana k temu, da bi bila »narocje«, ki svetu podarja Jezusa. To povezanost Marije s Svetim Duhom naglaša tudi papež Janez Pavel II. Že v okrožnici o Svetem Duhu vidi Marijo in porajajoco se Cerkev v dvorani zadnje vecerje, kako pricakujeta prihod Svetega Duha (DV 66,1). Marija je bila prav v moci svoje »pokoršcine vere« odprta za najvecji dar, s katerim Bog priobci samega sebe v Svetem Duhu (prim. DV 51). Marijina poslušnost Svetemu Duhu je zgled za poslušnost Cerkve. Ona je namrec po delovanju Duha dejansko navzoca pri rojstvu Jezusa – glave Cerkve kakor tudi pri rojstvu Cerkve – njegovega telesa. Tukaj se nahajamo pred teologijo »dveh ma ter – Marije in Cerkve«, ki obe rojevata v moci Svetega Duha. »Zato v redu milosti, ki se uveljavlja po delovanju Svetega Duha, obstaja edinstveno sozvocje med trenutkom uclovecenja Besede in trenutkom rojstva Cerkve. Oseba, ki povezuje oba trenutka, je Marija (...) Ona, ki je kot mati navzoca v Kristusovi skrivnosti, postane tako po Sinovi volji in po delovanju Svetega Duha navzoca tudi v skrivnosti Cerkve« (OM 24,5). Tukaj papež razvija razsežnost odnosa med Marijo in Svetim Duhom, ki je bila v koncilskih dokumentih zgolj nakazana (prim. C 59). Po koncilu se vedno bolj poudarja dejstvo, da je Sveti Duh su bjekt Cerkve in Marije; on neposredno povezuje Cerkev z njenim ustanoviteljem in glavo, Jezusom Kristusom. Sveti Duh deluje v Cerkvi, na poseben nacin pa je mogel uresniciti svoje delovanje v zgodovini po Mariji, in to edinstveno in neprimerljivo. Tudi glede Marijinega sodelovanja pri podeljevanju Kristusovih darov, se vedno bolj jasno izraža priobcevanje Svetega Duha in Marijina vloga znotraj tega priobcevanja. Sveti Duh je tisti, ki deluje po Mariji, kajti njegovemu delovanju je predana bolj kakor kateri koli clovek. Tako da smemo govoriti o Marijinem sredništvu kot najvišji konkretizaciji sredništva Svetega Duha. Marija je tako kraj srecanja, prica ali znamenje ter svetišce tega Duha. Kakor je Marija spocela od Svetega Duha uclovecenega Božjega Sina, tako Cerkev do konca casov spocenja v svojem skrivnostnem telesu božje otroke, sinove v Sinu in jim posreduje življenje. To vlogo matere, ki rojeva cloveka za nebesa, izvršuje Cerkev po zgledu Marije, ki je rodila Boga za svet. Ali morejo ljudje prepoznati v stiku s Cerkvijo njeno materinsko vlogo? Predstavniki Cerkve se veckrat obnašajo kot »strokovnjaki za duhovno podrocje«, ki pa nimajo casa, da bi cloveku prisluhnili, se vanj vživeli, ga »materinsko« razumeli. Danes ljudje vedno bolj pricakujejo od Cerkve zavarovanosti, obcutka topline in sprejetosti, tistega materinskega narocja, v katerem bi mogli biti res to, kar so, in ne zgolj odjemalci, potrošniki, uporabniki, stranke itd. Najbrž je Cerkev res bolj skrbela za svoje petrinsko poslanstvo uciteljice in voditeljice, premalo pa za njeno marijansko poslanstvo, poslanstvo matere in »pribežališce grešnikov«. Posameznik, ki je »napolnjen s Svetim Duhom«, doživi v sebi rojstvo božjega Sina in postane Christoforos, nosilec Kristusa v svet. Marijin obisk pri sorodnici Elizabeti je zgled za vse naše obiske, vsa naša srecanja z ljudmi. Navdati bi jih moralo veliko veselje, ker bi zacutili v nas nosilce Odrešenika. Ljudje, s katerimi se srecujemo, bi morali zaslutiti, da nosimo »pod srcem« Boga, ki je naš Rešitelj, ki se ozira na našo nizkost, ki je usmiljen, ki povišuje skromne, ki lacne obdarja z dobrotami, ki se zavzema za cloveka in se vedno spominja svojega usmiljenja (prim. Lk 1, 46–55). Skratka, da nosimo Boga, ki dela velike reci. Srca ljudi bi zato ne smela po srecanju s kristjani ostati neprizadeta, saj bi morali zacutiti tistega, ki ga nosimo pod srcem. Nekaj se bi moralo »zganiti« v njih, tako da bi bil njihov dan zaradi našega obiska lepši, bolj poln. 8 9 Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta pri mašniškem posvecenju v Ljubljani 29. junija 2020 Spoštovani bratje v škofovski in duhovniški službi, kanoniki, arhidiakoni in dekani, dragi bratje diakoni in bogoslovci, dragi višji redovni predstojniki in predstojnice, drage sestre redovnice, dragi pevci in drugi bogoslužni sodelavci, dragi bratje in sestre. Z veseljem vas pozdravljam pri tej sveti maši, pri kateri bomo v mašnike posvetili naše kandidate. Povabim vas, da s svojo molitvijo podpirate te mlade može, ki bodo z današnjim dnem stopili v brazdo, s pogledom uprtim v Kristusa, in s srcem, ki bo utripalo za ljudi, h katerim bodo poslani. Z iskrenim veseljem zato pozdravljam vas, dragi diakoni, ki boste danes legli na tla pred Kristusa in pred njegovo ljudstvo, prosili za pomoc vse svetnike in svetnice, ter se sklonili pod jarmom, ki je prijeten, in pod bremenom, ki je lahko. Pozdravljeni tudi vi, bratje in sestre, sorodniki in prijatelji, ki ste del svoje življenjske poti delili z našimi novomašniki. Naj jih danes spremlja vaša bližina in goreca prošnja k Bogu, da bodo dobri duhovniki. Dragi diakoni: Anže, Martin, Tilen, Janez, Matej in Rok. V tedniku Družina smo lahko brali zgodbe vašega duhovnega poklica. Ob vsakem posebej smo lahko zacutili, da Bog vedno spregovori srcu. Ko sem se sprehajal skozi vaše pripovedi in ob tem vsaj od dalec stopal v vaša srca, v vaša doživljanja, mi je vedno bolj prihajala na misel beseda iz Janezovega Razodetja, kjer sveti Janez zapiše Jezusove besede: »Stojim pri vratih in trkam. In ce kdo sliši moj glas in vrata odpre, bom vstopil k njemu in bom vecerjal z njim in on z menoj.« Kako vztrajno je bilo Gospodovo trkanje. Jasno in obenem ne nasilno. Zaslišali ste ga, pa vendar ni bilo hrupno in nadležno. Blago in vztrajno. Pri kom od ranega otroštva pa do koncane fakultete, pri drugem preko skupin, ki so ga pritegnile k sodelovanju, pri tretjem preko vsakdanjih stvari, pri naslednjem je tehtnico prevesila molitev za duhovne poklice, spet pri drugem je bil odlocilen razmislek, kje je doživel najvec pristnega veselja, nagovarjale so vas besede in zgledi vaših župnikov in globoko v srce zapisana želja, da bi Boga prinašali med ljudi. Vsak ima svojo pot, vsak je bil deležen posebnih znamenj, ki so budila njegovo pozornost, vsak je bil deležen cisto osebnih, vcasih resnih preizkušenj, s katerimi se je moral soociti na svoji poti in so bistrile cistost njegove odlocitve in trdnost njegove zvestobe, vsi pa ste bili zazrti v isti cilj – saj niti ne vem, ce je cilj prava beseda. Cilj namrec pogosto razumemo kot nekaj snovnega, kot nekaj tvarnega, morda tudi duhovnega, a vsekakor nekaj, kar je dosegljivo meni, kar je znotraj mojega sveta. Tukaj pa ne gre za cilj, ki ga moram doseci, ob katerem se moram potrditi, pac pa gre za osebo, gre za Jezusa Kristusa, ki mu moram odgovoriti, ki mu moram na njegovo trkanje odpreti, da bo vstopil in vecerjal z menoj. Z menoj bo delil mizo in kruh. Z menoj bo delil ljubezen in samega sebe. To pa presega naše obicajne cilje, pri katerih premikamo osebne meje. Z njim presežemo vse meje, ki jih morejo postavljati prostor in cas. Vse meje, ki jih postavljajo naše cloveške omejitve. Z njim vstopamo v razsežnost ljubezni, ki nas vodi do obzorij, ki jih niti ne slutimo. Kajti Jezus je razodetje Ocetovega oblicja, za Oceta pa sv. Janez pravi, da je Ljubezen. Bog je ljubezen. Z odlocitvijo, da boste odgovorili na Jezusov klic, ste vstopili v pustolovšcino, ki vas bo navdihovala in ob kateri boste krvaveli. Naj vam takoj povem, da je oboje blagoslov. Navdihnjenost in krvavenje. Gre namrec za evangeljsko protislovje, ki presega naše obicajno razmišljanje, vcasih se našemu obicajnemu razmišljanju celo upira. Najboljši zgled tega je današnji godovnik sv. Peter. Ko je doživel obilen ribji lov, je padel pred Jezusa na obraz in rekel: »Pojdi od mene Gospod, ker sem grešen clovek.« Presenetljivo mu Jezus ni ugovarjal: »Peter, ne pretiravaj. Nic vecji grešnik nisi od vseh drugih ljudi.« Nic podobnega. Jezus mu preprosto pravi: »Iz tebe bom naredil ribica ljudi.« »Iz tebe, Peter, ki samega sebe doživljaš kot grešnika in grešnik tudi si, bom jaz naredil ribica ljudi.« Dragi bratje diakoni, nikdar ne pozabite na to resnico. Velikokrat vas bo obhajala skušnjava, kaj vse boste storili, kaj vse boste dosegli, kakšne skupine boste oblikovali, koga vse boste prepricali in koga boste spreobrnili. Ko boste spoznali, da vas obhajajo te skušnjave, se vrzite na obraz pred Gospoda in Gospod bo tudi vam povedal, da bo on iz vas naredil ribice ljudi. On bo iz vas naredil svoje apostole, on vas bo naredil rodovitne. Ali pa Peter v krajih Cezareje Filipove, ki mu je Jezus zaupal kljuce nebeškega kraljestva, a je takoj za tem ob Jezusovi napovedi, da bo v Jeruzalemu, kamor so namenjeni, izdan v roke sovražnikov, ki ga bodo na koncu umorili, ostro protestiral: »Gospod, to se nikakor ne sme zgoditi.« Pa mislite, da ga je skrbelo za Jezusa? Morda nekoliko. Veliko bolj ga je skrbelo zase. Da bo Jezus izdan v roke sovražnikov, že to je hudo. Da pa bi bil iste usode lahko deležen tudi on sam, to pa ne. Zato: »Gospod, to se nikakor ne sme zgoditi.« A Jezus je bil odlocen. Za menoj. Peter, ne pred menoj, ampak za menoj. Za menoj, ce hoceš hoditi po poti razodetja Boga kot Oceta, za menoj, ce hoceš biti del razodetja ljubezni. Za menoj. Dragi bratje. Jezus tudi vam ponavlja: Za menoj. Ta: za menoj, v cloveku prebuja nekakšno grozo. Vemo namrec, kam je Jezusa pripeljala njegova brezpogojna zvestoba Ocetovi volji, ki je postala njegova jed, nekaj, za kar je živel in iz cesar je živel. Nam bi bolj godilo, da bi se soncili v žarkih Jezusove slave, ko dela cudeže, ko izganja hude duhove, ko ozdravlja bolnike, ko pomnoži kruh in nasiti množice. To je prepricalo tudi Jakoba in Janeza, da sta želela v Jezusovem kraljestvu sedeti eden na njegovih desnici in eden na njegovi levici. A na njegovi desnici in levici sta v uri povišanja sedela dva razbojnika. Janez in Jakob se za to mesto nista potegovala. In eden od obeh razbojnikov je bil še isti dan z Jezusom v raju. Mocan je ta Jezusov: za menoj. In vendar vodi v raj, v najtesnejši odnos z njim in Ocetom. V izpolnitev vseh naših želja in pricakovanj. 10 11 IZPOD TRIGLAVA Tone Gorjup NOVOMAŠNIKI 2020 Cerkev v Sloveniji je na praznik apostolov Petra in Pavla dobila sedem novomašnikov. Pet jih prihaja iz ljubljanske nadškofi je, eden iz novomeške; med njimi je tudi lazarist. V ljubljanski stolnici so 29. junija po rokah nadškofa Stanislava Zoreta duhovniško posvecenje prejeli Janez Potisek iz župnije Dol pri Ljubljani, Anže Cunk iz župnije Kokrica, Martin Leban iz župnije Jesenice, Matej Rus iz župnije Šentvid pri Sticni, Tilen Oberwalder Zupanc iz župnije Jarše ter lazarist Rok Žlender iz franciškanske župnije v Mariboru. V novomeški stolnici pa je škof Andrej Glavan v duhovnika posvetil Blaža Franka iz župnije Šentjernej. Nadškof Zore je pri posvetitvi spomnil, da ima vsak od novomašnikov svojo pot, ki ga je pripeljala do oltarja dne, je spomnil nadškof Zore. »Z odlocitvijo, da boste odgovorili na Jezusov klic, ste vstopili v pustolovšcino, ki vas bo navdihovala in ob kateri boste krvaveli. Naj vam takoj povem, da je oboje blagoslov. Navdihnjenost in krvavenje.« Po njegovih besedah gre za evangeljsko protislovje, kateremu se naše mišljenje vcasih upira. »Velikokrat vas bo obhajala skušnjava, kaj vse boste storili, kaj vse boste dosegli, kakšne skupine boste oblikovali, koga vse boste prepricali in koga boste spreobrnili. Ko boste spoznali, da vas obhajajo te skušnjave, se vrzite na obraz pred Gospoda in Gospod bo tudi vam povedal, da bo on iz vas naredil ribice ljudi.« Navzoce pa je nadškof povabil k molitvi zanje. SLOVESNOST V KOCEVSKEM ROGU Ob breznu pod Macesnovo gorico v Kocevskem rogu je bila 6. junija spominska maša za žrtve množicnih pobojev ob koncu druge svetovne vojne. Ob trideseti obletnici prve spominske slovesnosti, je ta letos prvic potekala na drugi lokaciji. Navajeni smo bili na jamo pod Krenom, kjer od 2005 stoji kapela z mozaiki p. Marka Ivana Rupnika in njegovih sodelavcev. Že dolgo pa je znano, da so v omenjeni jami predvsem žrtve drugih narodov, zlasti Hrvati in Srbi. Danes vemo, da so pobite slovenske domobrance metali v jamo nedalec od tam, pod Macesnovo gorico. To nakazujejo pricevanja pobeglih iz jame, zgodovinski viri in arheološke raziskave. Dokoncno potrditev bomo verjetno dobili še letos, ko se bodo nadaljevala izkopavanja v jami, prekinjena lansko jesen. Tokratna slovesnost je zaradi epidemije potekala brez množice vernikov, kar je organizatorjem prišlo kar prav, saj je jama pod Macesnovo gorico težje dostopna in brez primernega prostora za bogoslužje z množicno udeležbo. Bilo pa jo je mogoce spremljati prek radia in televizije. Maševal je nadškof Stanislav Zore, ki je v pridigi spomnil na prvo sveto mašo pod Krenom, ki jo je daroval nadškof Alojzij Šuštar, in takratni kršcanski pogreb. Kot je povedal, jih je do pravega kraja pobojev naših ljudi pripeljala sled jagod rožnih vencev in svetinjic s slovenskimi napisi. »Danes torej prvic sveto mašo darujemo na kraju, kjer so v smrt množicno omahovali Slovenci, slovenski domobranci. Pa ne samo ti. Tudi drugi. V uniformah in brez njih. Temno zelenje se je tiste pomladi napilo njihove krvi. Korenine rastejo iz src in prepletajo kosti ...« Po maši sta spregovorila tudi predsednik države Borut Pahor in premier Janez Janša. Oba sta spomnila na pomen enotnosti v obdobju osamosvajanja kot koraka na poti k narodni spravi. Pahor je poudaril, da sprava ni dogodek, ampak je stanje duha. V tem duhu je bila ustanovljena združena Evropa in v tem duhu je bila ustanovljena Slovenija. Janša pa je razkril zgodbo svojega oceta, Posveceni boste tudi na praznik sv. apostola Pavla. Pavlova pot je pretresljiva. Gala- canom piše, da je »zagrizeno preganjal Božjo Cerkev in jo skušal uniciti« (Gal 1.13). Ko je Hananija dobil narocilo, naj gre v Judovo hišo in poišce cloveka iz Tarza, se je Hananija zgrozil. »Od mnogih sem slišal, koliko gorja je prizadel tvojim svetim v Jeruzalemu.« Na to pa Gospodov odgovor: »On je posoda, ki sem si jo izbral, da ponese moje ime pred pogane in kralje in Izraelove sinove.« Ko vi, dragi diakoni, razmišljate sami o sebi in o svoji nevrednosti, imate prav. Kakor je imel prav tudi sv. Pavel. Bil je preganjalec Kristusove Cerkve. Na vprašanje: »Kdo si, Gospod?«, je dobil odgovor: »Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš.« Zato upraviceno pravi, da je zagrizeno preganjal Božjo Cerkev. A to Bogu ni preprecilo, da iz njega ne bi naredil posode, ki jo je izbral, da ponese njegovo ime pred pogane in kralje in Izraelove sinove in se je nazadnje izlila v daritev življenja, potem ko je boj dobojeval, tek dokoncal in vero ohranil. Podobno je z vami. Vsak je na svoj nacin posebna posoda in vsak je po svoje sposoben prinesti Jezusovo ime pred ljudi, h katerim je poslan. Z vsem srcem vstopite v šolo Gospoda Jezusa Kristusa. On lahko Simona vzgoji v Petra, on lahko Savla oblikuje v Pavla, on lahko Anžeta, Martina, Tilna, Janeza, Mateja in Roka napravi za apostole svojega ljudstva. Kot nujni pogoj tega preoblikovanja pa ostaja: Hodi za menoj! Drage mame in ocetje, dragi bratje in sestre! Do danes ste za te svoje sinove, za te svoje brate molili kot za tiste, ki se odlocajo za duhovniški poklic. Od danes naprej molite za duhovnike, ki so poklicani, da ucijo, vodijo in posvecujejo Božje ljudstvo. Vaša molitev naj ne utihne, ampak naj postaja vedno bolj goreca. Za vsakega izmed njih naj Cerkev neprenehoma moli, kakor je molila za Petra, ko je bil v jeci. In dogajali se bodo cudeži. Dragi bratje diakoni, naj vas Božja Mati Marija sprejme za svoje sinove, da boste vedno deležni njenega varstva in objema. Amen. msgr. Stanislav Zore Ljubljanski nadškof metropolit ki se mu je uspelo rešiti iz brezna, kamor so ga pahnili, mislec, da je mrtev. 100 DNI 14. SLOVENSKE VLADE Tretja vlada pod vodstvom Janeza Janše, ki jo sestavlja koalicija strank SDS, SMC, NSi in DeSUS, je 21. junija dopolnila sto dni. Že prvo noc po zaprisegi je zavihala rokave, saj je nastopila takoj po razglasitvi epidemije zaradi bolezni covid-19. Z odlocnimi in hitrimi ukrepi je bila uspešna pri zajezitvi prvega vala okužb, kar so ji priznali marsikje v svetu. Socasno je sprejemala ukrepe, ki bi zagotovili odpravo ovir, ki so nastale zaradi virusa in pomagali pri zagonu slovenskega gospodarstva. Domaca javnost vecinoma ocenjuje, da je vlada to izpeljala dokaj dobro, saj se je Slovenija izognila najbolj crnemu scenariju, po katerem bi bilo okužb in tudi smrtnih žrtev veliko vec. A njeni nasprotniki v politiki, v medijih, med kulturnimi ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe, s širjenjem polresnic, laži in raznimi podtikanji skušajo storiti vse, da bi cimprej padla. Pri tem se opirajo na domnevno sporne nacine nabave zašcitne in druge opreme v casu epidemije. Ocitajo ji negospodarno in koruptivno ravnanje. Vlada ocitke zavraca in pravi, da so bila skladišca prazna, potrebe po opremi velike, razmere na trgu pa nemogoce. Na tej osnovi je opozicija s pomocjo medijev zacela zrušenjemvladepodznamkoafere»zašcitna oprema«. Ves cas potekajo tudi protesti, ki so se zaceli že dva tedna pred prisego nove vlade. Nanjih se rednopojavljajogesla »Smrt janšizmu!«, na zacetku pa celo »Ubi Janšo!« Urednik spletnega portala Domovina.je Rok Cakš pravi, da je medijska afera o zašcitni opremi »kljucna prelomnica prvih sto dni mandata, saj je pozornost državljanov od uspešnega soocanja s koronavirusno krizo preusmerila na domnevno sporne nabave opreme. Pri presojanju teh se vsi obnašajo, kot da ne bi šlo za izredno stanje, ko opreme v domacih skladišcih ni bilo, na svetovnih trgih so cene letele v nebo, države pa so si 12 jo kradle med seboj«. Dejstvo je, da nobena od pristojnih ustanov doslej še ni potrdila nepravilnosti. »DRŽAVNI UDAR!« Do vecjega pretresa v vladi Janeza Janše je prišlo 30. junija, ko so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada v zvezi z nabavo zašcitne opreme izvedli hišne preiskave, med drugim na ministrstvu za gospodarstvo in na domu Zdravka Pocivalška, ki to ministrstvo vodi. Kazensko ovadbo zoper njega je spisalo kar uredništvo Mladine. Pocivalšek, podpredsednik vlade in predsednik SMC, je pozneje povedal, da preiskave kriminalistov vidi kot logicno posledico »vseh dosedanjih politicnih pritiskov in manevrov«. Kot že veckrat pred tem je dejal, da so delovali zakonito in pregledno, cilj pa je bil zagotoviti dovolj zašcitne opreme med epidemijo. Med samo preiskavo se je oglasil notranji minister Aleš Hojs in povedal, da je to, kar se dogaja, po njegovem mnenju politicno motivirano. To je bil razlog, da je premierju ponudil svoj odstop in Janša ga je sprejel. Pred tem je minister še sprejel odstop generalnega direktorja policije Antona Travnerja. Hojs je še pojasnil, da je sprejel »politicno odgovornost«, ker mu policije ni uspelo depolitizirati. Predsednik vlade Janša postopka zoper ministra Pocivalška ni želel komentirati. Tudi Hojsa ni omenjal, je pa opozoril na dvojna merila pri izboru prioritet s strani kriminalistov, tožilstva in sodstva. Kot je dejal, so vsi našteti dolžni delovati v skladu z ustavo in zakoni, odgovorno in neselektivno. Nekateri mediji so ob tem spomnili, da omenjene ustanove niso opravile svoje dolžnosti, ko je šlo na primer za milijardo opranega iranskega denarja v Ljubljanski banki, za veckrat preplacane nabave v zdravstvu, v primeru Termoelektrarne Šoštanj 6 in podobno. Odzivi po »državnem udaru« so bili pri strankah, ki sestavljajo vlado, zadržani. Predsednica DeSUS-a in podpredsednica Aleksandra Pivec pricakuje, da bodo pristojni organi delo opravili korektno in objektivno. V opoziciji so pozvali k odgovornosti celotne vlade, predsednik SNS Zmago Jelincic pa je ocenil, da so nekateri kadri v vrhu policije politicno namešceni, zato bi jih bilo treba razrešiti. PREDSEDNIK PAHOR O DELU VLADE Pred koncem junija je delo vlade ocenil tudi predsednikdržaveBorutPahor.Povedalje,da je vlada odlicno obvladovala krizne razmere, ob spodrsljajih in nerodnostih, ki se pri takih primerih brez precedensa v zgodovini zgodijo. Ob tem je dejal, da želi z njo sodelovati. Za Studio City je še povedal: »Ne skrivam, da s predsednikom vlade Janezom Janšo, tudi zaradi razmer, v katerih smo, sodelujeva vec kot obicajno in sodelujeva dobro. Ni skrivnost, da sva se s predsednikom vlade v tridesetih letih borila drug proti drugemu in drug z drugim sva sodelovala ter se torej spopadala. Zdaj sodelujeva, ker nama to nalagajo ustavne dolžnosti.« Za Radio Ognjišce pa je Pahor komentiral tudi napete odnose med koalicijo in opozicijo ter proteste, ki že od vojne in revolucije naprej poglabljajo razklanost v naši družbi. Ocenil je, da tudi zaradi koronavirusa prihaja cas, ko bo sodelovanje nujno. »Cakajo nas nekatere vecje spremembe. Mi jih danes niti slutiti ne moremo, zato pa vemo samo eno stvar: Veliko lažje se bomo s temi spremembami soocili, tudi obrnili jih bomo v smer naših stremenj, ce bomo sodelovali med seboj. Samo sodelovati ne smemo nehati! Pri tem se moramo truditi, da eden drugega razumemo, spoštujemo, ni treba, da se kritiziramo s sovražnim govorom, lahko si povemo razlike tudi na prijazen in vljuden nacin. To je naše pravo bogastvo. Ta zgodovinska izkušnja, ki jo ima slovenski narod ... To je izkušnja razkola, ki je bila tragicna, in izkušnja enotnosti, ki je bila tako izjemna in plemenita.« UPOKOJENCI ZASTONJ Od 1. junija letos lahko upokojenci koristijo brezplacen prevoz v medkrajevnem prometu z avtobusi in vlaki v drugem razredu. Do njega so upraviceni upokojenci oziroma starejši od 65 let, ki niso v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne dejavnosti. Za brezplacen prevoz morajo pri izvajalcu vložiti ustrezno vlogo in predložiti ustrezen dokument. Na tej osnovi dobijo brezplacno vozovnico, ki velja 12 mesecev. Ugodnost lahko koristijo tudi invalidi in vojni veterani. KORONAVIRUS V SLOVENIJI Epidemija covid-19 je trajala 80 dni, od 12. marca do 31. maja. V tem casu so pri nas potrdili skupaj 1473 primerov okužbe, v bolnišnicah se je zdravilo 373 ljudi, umrlo pa jih je 108. Najvec smrtnih žrtev, 25, je bilo v tednu pred veliko nocjo, najvec PRAZNIK ŠPORTA bolnikov v enem dnevu pa je umrlo 4. in V Sloveniji bo 23. september odslej praznik 6. aprila, obakrat po šest. V drugi polovici – dan slovenskega športa, ki pa ne bo dela junija je število okužb spet zacelo narašcati, prost dan. Posvecen je podpori športa v tako se je skupno število povecalo na 1613, najširšem smislu, s posebnim poudarkom, število smrtnih žrtev pa na 111. Zaradi davseSlovenkeinSlovencipraznikobeležijo tega so se znova zaostrili nekateri ukrepi z lastno telesno dejavnostjo. Izbran je bil in omejitve. Vlada razmišlja tudi o uvedbi datum 23. september, dan, ko so bila aplikacije za opozarjanje na morebitne športnikom samostojne Slovenije leta 2000 stike z okuženimi s koronavirusom. prvic podeljena zlata olimpijska odlicja. Oblikovali bi jo po vzoru italijanske ali Priborila sta jih veslaški dvojni dvojec Iztok nemške. Delovala bi na prostovoljni bazi, Cop in Luka Špik ter strelec Rajmond ne bo omogocala sledenja lokaciji, starejši Debevec z malokalibrsko puško v trojnem podatki o stikih med telefoni pa se bodo položaju. Poleg tega bo 23. september prvi avtomatsko brisali. dan vsakoletnega Evropskega tedna športa. POZDRAVI IZ KAMNIKA Dragi bratje p. Simon Peter in p. David v Melbournu, p. Darko v Sydneyju, dragi rojaki v Avstraliji, Novi Zelandiji, spoštovani bralci Misli širom sveta: prisrcen pozdrav izpod kamniško-savinjskih planin, ki jih zdaj obcudujemo iz kamniškega franciškanskega samostana. Avstralsko-slovenska zamenjava nam je uspela pred pandemijo koronavirusa covid-19. Kmalu zatem so se meje zaprle in življenje se je korenito spremenilo po vsem svetu. V Evropi nekoliko prej, v Avstraliji malo kasneje. Nekako se je vse ustavilo. Tudi revija Misli, marec – april 2020, ki sta jo pater David in p. Simon Peter posvetila delu in slovesu laiške misijonarke Marije Anžic in mene, p. Cirila, je prispela v Slovenijo šele 3. junija, po vec kot dveh mesecih. Takrat smo prejeli tudi nekaj velikonocnih vošcil. Iskrena hvala p. Davidu, ki je vse tako natanko zbral in popisal, prej pa seveda nadvse skrbno ter ljubeznivo pripravil z zavzeto skupino clanov pastoralnega sveta in sodelavci. Bog lonaj za ves trud in priznanja. Vesel sem, da p. Simon Peter in p. David tako strokovno urejata revijo Misli. Je pa verjetno mnogim težko, da v teh izrednih razmerah pandemije ne morete prihajati v slovensko cerkev. V Kamniku je naš starodavni samostan. Tu živimo štirje patri: p. Pashal Gorjup (87 let), p. Lavrencij Anžel jih ima 79, p. Franci Senicar 72, jaz kot najmlajši jih bom decembra letos dopolnil 67. Pater Ernest Žižmond (87 let) pa živi v duhovniškem (starostnem) domu v Ljubljani. Z nami v samostanu sta gospodinja gospa Pavla Markuš in laiška misijonarka Marija Anžic. Samostan je velik, prav tako vrt, samostana se drži cerkev sv. Jakoba. Dela je veliko in hvala Bogu, tudi tukaj imamo dobre sodelavce. Nekateri med njimi imajo svoje sorodnike tudi v Avstraliji. Dobri ljudje ste tako most med celinama. V casu karantene smo seveda maševali pri zaprti cerkvi, smo pa bili na velikonocni ponedeljek povezani preko programa Webex in darovali sveto mašo za 18 družin družinske kateheze. Zahvaljujoc moderni tehniki smo se vsi videli in slišali. Pozneje smo se povezali še v katehezi. Vcasih imamo zdaj sveto mašo ob nedeljah v senci na našem samostanskem vrtu. Konec maja so se zadeve glede omejitev zaradi koronavirusa precej sprostile, konec junija pa se spet zaostrujejo. Bog ve, kaj nam prinašajo tedni pred nami. Upali smo na toplo poletje in ohromitev moci virusa, pa je bil letošnji junij vremensko bolj aprilski. Tudi na praznik svetih apostolov Petra in Pavla, v ponedeljek, 29. junija, je že pred koncano slovesnostjo posvetitve dveh diakonov in novomašnika v Novem mestu zacelo deževati. Letošnje poletje je bilo do zdaj res bolj mokro: sonce, dež, sonce, dež … Vsak dan imamo v naši cerkvi sveto mašo ob 7. uri zjutraj in ob 7. uri zvecer, ob nedeljah pa ob 7.00, 8.30 in 10.30 dopoldne, ter vecernice ob 7. uri zvecer. Nedalec od nas je župnijska cerkev, posvecena Marijinemu Brezmadežnemu spocetju. Tudi tam imajo ob nedeljah tri svete maše: 7.30, 9.30 in 19.00. Ker je v naši dekaniji kar nekaj župnij v soupravi, nas okoliški župniki precej prosijo za pomoc. Pomagamo, kolikor moremo. Je pa naša cerkev tudi »spovednica« za ves kamniški okoliš. Kljub temu, da nismo župnija, imamo vedno lep obisk pri svetih mašah in precej sodelavcev, pevcev, ministrantov, bralcev beril in drugih sodelavcev. Pri nas gostujejo tudi skavti. Tako je zares pestro in dnevi kar prehitro tecejo. Poleg pastoralnega dela skušamo že tudi kaj postoriti na gospodarskem podrocju, saj je pri tako veliki hiši, cerkvi in dokoncanju nove dvorane vedno delo. Letos v zacetku marca smo se poslovili z upanjem, da se bomo še srecali v Sloveniji in v Avstraliji. Sedanje razmere nam ne vlivajo kaj dosti upanja, da bo to kmalu mogoce. Je pa »uspelo« priti v Slovenijo Florjanu Auserju in Tonyju Tomažinu. Mogoce pa se bo le kaj premaknilo. Hvala vam, dragi rojaki, s katerimi smo zadnjih 19 let prehodili kar nekaj skupnih poti in še prej deset v Sydneyju (1982–1992). Ostanite to, kar ste bili: pokoncni, trdno zasidrani v veri in slovenskih koreninah v lepi deželi Južnega križa. V Sloveniji smo ob dnevu slovenske državnosti slišali in videli plapolanje slovenske zastave na trgu Federation Square v Melbournu. Nas pa poleg zastave še bolj povezuje Marija Pomagaj. Njena podoba je med vami in z vami, dar avstralskih Slovencev pa krasi Brezje. Prisrcno pozdravljeni, vedno dobrodošli in Bog živi! Kamnik, 30. junija 2020 p. Ciril A. Božic Marija Anžic 16 17 Slovenian Mission Adelaide p. David Šrumpf OFM 47 Young Avenue West Hindmarsh SA 5007 Poštni naslov: PO Box 156 WELLAND SA 5007 Mobitel – p. David: 0497 097 783 Telefon v Melbournu: 03 9853 7787; E-mail: slomission.adelaide@gmail.com IZREDNE RAZMERE ŠE NAPREJ Pandemija še vedno zaznamuje tako naše osebno življenje kot tudi življenje naših skupnosti. Potem ko smo celo veliko noc, najvecji praznik naše vere, praznovali »zasebno«, so šla mimo nas tudi druga naša praznovanja: šmarnice, telovska procesija, praznovanje slovenske državnosti in drugi. Tudi od naših rojakov, ki so v tem casu odšli s tega sveta, so se lahko domaci poslovili le v ožjem družinskem krogu, saj je bilo število udeležencev pogreba omejeno. Praznovali pa smo skupaj binkoštni praznik na zadnjo majsko nedeljo in praznik Svete Trojice na prvo junijsko nedeljo. Sredi maja sem se namrec odpravil v Adelaido z upanjem, da bom oprošcen 14-dnevne karantene ali pa bo v tem casu vlada Južne Avstralije odpravila karanteno za tiste, ki pridejo iz drugih avstralskih držav. Nic od tega se ni zgodilo in dva tedna sem preživel doma. V tem casu sem malo cistil in pospravljal, odstranil sem grmicevje okrog cerkve in obiral oljke. OKOLICA CERKVE Kot sem omenil že nekajkrat, moramo na novo urediti grmicevje in cvetje okrog cerkve. In to predvsem iz dveh razlogov: prvic zato, ker nimamo nikogar, ki bi skrbel zanje. Tudi najzvestejši in najpožrtvovalnejši se starate, dela z urejanjem in skrbjo pa je ogromno. Ana Brant je mnoga jutra okrog cerkve obrezovala, cistila, rezala, zalivala ... Zalivanje in obrezovanje grmovnic je potem prevzel Danilo Kresevic, ki pa tudi ne zmore vec. Od lani je skrbela za zalivanje Angela Dodic, ki si je priskrbela obcasno pomoc – a jo povsem razumem, da je dela preprosto prevec. Drugi razlog je, da so mnoge vrtnice in grmi dotrajali. Grmi so bili od spodaj vecinoma povsem suhi in jih tudi obrezovati ni bilo vec mogoce. Bili so že tako strohnjeni, da sem jih iz zemlje lahko potegnil z eno roko. Verjetno so jih nasadili kmalu potem, ko je bila leta 1983 pozidana cerkev; drugi so bili zasajeni brez vsakega reda. Hvala Johnu in Marku Macsai, ki sta odpeljala dve polni veliki prikolici. Tako je prejšnja zasaditev postala zgodovina. Okolica cerkve pa ne bo ostala »pusta in prazna«. V naslednjih zimskih mesecih oz. ko bom lahko spet prišel v Adelaido, jo bomo zaceli na novo urejati: nekaj zastirke (mulch) bomo odstranili, nekaj je bomo Grmovje je bilo dodobra dotrajano. lahko porabili pred hišo, položili bomo folijo proti plevelu in prekrili posamezne kvadrate med nosilci strehe z drobljenim kamnom. Sredi vsakega kvadrata bomo posadili en grm ali vrtnico. To bomo lahko pozneje samodejno zalivali iz rezervoarja deževnice. Kako bomo uredili dele ob ograjnem zidu, se bomo še odlocili. NAŠA CERKEV – ŽRTEV VANDALIZMA Ravno med pisanjem tega prispevka pa sem dobil obvestilo, da so vandali z metanjem kamnov razbili tri šipe na stranskih vra- tih cerkve in eno okno. Razbili so tudi eno opeko na strehi. Ceprav bi lahko bil to tudi »hate-crime«, policije ni bilo na spregled. Hvala Johnu Macsai, ki je dobil ste- klarje in pos- krbel, da so škodo popra- vili, in hva- la Angeli ter Sonji Dodic, ki sta to prvi odkrili in mi sporocili. BOGOSLUŽJE V NAŠI CERKVI V PRIHODNJE Ko govorimo o grmih, vrtnicah in novi zasaditvi, seveda govorimo o naših nacrtih za prihodnost – a vemo, da je vse, tudi to, negotovo. Tako ne morem niti reci, kdaj bom lahko prišel spet v Adelaido in kdaj se bomo lahko spet srecali pri slovenski sveti maši v naši cerkvi. Upam, da bo to na zadnjo nedeljo v juliju, ce se bo meja v Južno Avstralijo odprla, kot je napovedano. Vsekakor Vas bom obvestil v slovenskih oddajah na radiu 5EBI, ki so na sporedu ob nedeljah ob 2. uri popoldne in ob sredah ob 7. uri zvecer ter v slovenski oddaji na radiu SBS, ki je na sporedu ob sobotah opoldne. NAŠI POKOJNI GABRIJEL BOLNAR je bil rojen 28. oktobra 1931 blizu Ljubljane, umrl pa je na veliko noc, 12. aprila 2020 v Adelaidi. Njegova žena je bila Leopoldina, otroci pa hcerka Sonja in sinova Erich in Harry. Gabrijel oz. njegovo podjetje so izdelali železne nosilce za našo cerkev in bili tudi dobrotniki naše cerkve. Ob clanku o blagoslovitvi cerkve leta 1983 je bil v škofi jskem casopisu The Southern Cross tudi oglas za njihovo podjetje. IVANKA LUKAC, roj. RENER, je umrla 27. maja 2020 v Adelaidi. Rojena je bila 15. februarja 1932 v Štjaku blizu Štanjela na Krasu ocetu Jožetu in materi Alojziji. S pogrebnim obredom smo se od nje poslovili v naši cerkvi 2. junija 2020, pozneje pa so jo upepelili. Njen mož Milan je že pokojni, prav tako njen brat Jožef, zapušca pa sestre Cvetko Jamnik v Adelaidi ter Manico in Rozalko v Sloveniji. Zapušca tudi sinova Ivana in Edija in kot »babica« tudi vnuke in vnukinje. S sestro Cvetko sta ob nedeljah redno prihajali k slovenskim mašam, zato je bilo lepo, da smo se lahko od nje kljub izrednim razmeram poslovili v Slovenski cerkvi. RAFAEL PAVLIC je umrl v Adelaidi 11. junija 2020. Rojen je bil v Kopru 22. avgusta 1934, doma pa je bil v vasi Trsek v Slovenski Istri. Delal je doma, na kmetiji, pozneje pa se je izucil za frizerja in delal v domacem kraju. Leta 1957 se je porocil z Amalijo Ljubico iz Uko- ticev v Istri. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Zdravko, Nada in Loredana. Leta 1971 so si poi- 18 19 skali boljše življenje v Avstraliji in prišli v Adelaido. Rafael je delal v tovarni, lotil pa se je tudi vsakega drugega dela, saj je bil zelo prakticen in tehnicen clovek. Junija 2000 mu je umrla žena. Rafael je redno prihajal k slovenskim mašam, ka- dar je bila maša za njegovo pokojno ženo, pa so prišli tudi drugi. Ce smo imeli prilož- nost, smo malo pokramljali, in vedno je bil dobre volje. Žal tudi zanj nismo mogli imeti pogreba iz slovenske cerkve, ker nisem mogel v Adelaido. Tako je imel obred v vežici pogrebnega zavoda avstralski duhovnik, da so lahko slovo po internetu prenašali za hcerko, ki živi v Queenslandu in tudi ni mogla na pogreb svojega oceta. Pokopali so ga na pokopališcu Cheltenham, kjer že pociva njegova žena. Sožalje sinu Zdravku ter hcerkama Nadi in Loredani z družinami, njemu pa naj sveti vecna luc. Prvega julija pa smo bili obvešceni, in porocali so tudi naši mediji, o požaru, ki je v zgodnjih jutranjih urah zajel in unicil hišo v kraju Ingle Farm, severno od Adelaide. Mediji so porocali tudi o 89-letniku, ki je v požaru izgubil življenje. Kmalu smo izvedeli, da je bila to hiša našega zvestega pevca in clana slovenske skupnosti in da je v požaru izgubil živlenje EMIL BORLAK. Kaj vec o njem bomo lahko napisali prihodnjic, ce dobimo kaj podatkov, vsekakor pa bomo za pokojnega Emila v naši cerkvi darovali sveto mašo. POLOVINKE Katarina Mahnic Pec je fuc (2) Kup misli se mi vsak dan plete po glavi, in dva meseca je dolga doba. Morala sem si delati krajše zapiske, da sem si vsaj malo zapomnila, kaj vse sem vam hotela povedati. Že dolgo, žal, ne pišem vec dnevnika. Res vsak dan sem ga pisala samo v osnovni šoli. Ko sem nedavno listala po osmih zajetnih zvezkih iz tistega obdobja, sem v njih našla samo neskoncno nizanje neumnosti in vedno novih platonskih zaljubljenosti, ki pa so bile za dušo najstniškega dekleta življenjsko pomembne. Kakšna drama je bila samo smrt mojega idola Johna Lennona! Namenila sem mu toliko strani, kot bi mi umrl mož ali vsaj prijatelj. Mi je pa vpogled v te stare zapise razkril moj drugi, drznejši jaz, morda tisto, kar sem v globini zmeraj bila in je šele na papirju postalo ocitno. Najbrž zato psihoterapevti svetujejo, da si zapisujmo svoje misli in celo sanje. In še nekaj je, kar dela dnevniške zapise, pa ce so še tako kratki, neprecenljive. Ko jih prebereš, se spomniš marsicesa, in vidiš, da se ti dogaja vec, kot se ti dejansko zdi. Vsako življenje lahko skoznje postane nekakšen fi lmski scenarij. Zadnja leta sem z avtom veliko na cesti, kar je zelo avstralsko, ceprav bi bile za Avstralce naše velike razdalje mala malica. Živim na Dolenjskem in v Beli krajini, mamo Mihaelo in sina Jona imam pa v Ljubljani. Za mamo, ki je pri skoraj devetdesetih še zmeraj kar poskocna, bistra in družbeno-politicno informirana, skrbimo vsi, se pravi: sestra, necak, Jon in jaz. Vsak jo en teden malo razvaja s kuhanjem in družbo. Zdaj, ko ni vec atka, je to še bolj pomembno, ceprav je mamica rada tudi sama. Moje avtomobilske vožnje jemljem kot kratke pobege od resnicnosti; tisto uro in pol sem popolnoma svobodna in si dam duška. Navijem si radio na ves glas in pojem (bolj derem se) zraven. To je zame cudovita sprostitev. Samo v avtu poslušam radio, doma imam raje tišino. Pa še tam sem z jakostjo bolj milostna, ce z mano potuje moj pes Dingo. Vcasih poslušam tudi kaj drugega kot glasbo in najbolj me moti, ko v ponedeljek, ob zacetku delovnega tedna, radijski voditelj obvezno skoraj pomiluje ljudi, ker morajo spet v službo. V sredo že odšteva, kako sta ostala samo še dva delovna dneva do petka, v petek je pa sploh juhej, ker prihaja vikend. A je mogoce, da je tako hudo delati tisto, za kar si se izucil, odlocil? Grozno pravzaprav, ce vse življenje samo cakaš na proste dni in porivaš cas naprej, da bi jih cimprej dohitel. Svoje delo bi vendar moral imeti rad. Cisto narobe je, da za delo porabimo najvec svojega casa, pa je tako osovraženo. Trenutno imam malo dela in vem, kako je, ce ga pogrešaš. Ampak najbrž bi marsikdo od tako imenovanih tedenskih ‘garacev’ odmahnil z roko, ceš, kaj se pa ta kulturniška svobodnjakinja oglaša, saj nic ne dela. Ljudje z ‘normalnimi’, fi zicnimi poklici in osemurnim delavnikom težko razumejo, kako za vraga imam toliko casa. Moj 24-urni delavnik 365 dni na leto je neviden. Najvec se ga odvija v glavi. Glava je cudežna rec in delo z njo tudi. Ne pozna pocitnic, praznikov, ne loci med dnevom in nocjo, briga jo, ce bi se tisti, ki jo nosi, vsaj na dopustu rad spocil ali se mirno ukvarjal z rožami na vrtu, ne da bi v njej kar naprej divjalo. Briga jo tudi fi nancna plat. V njej viharijo misli, custva, fantazija, spomini, izmišljene zgodbe … Vedno je na preži, tudi kadar nimam dela in dolgo, predolgo ne napišem niti crtice. Nedavno sem za radio ocenjevala knjigo Moj kitajski ženin svetovne popotnice Alme Karlin. Premalo vemo o tej izjemni Celjanki, ki je ne moremo imenovati ne Slovenka ne Nemka – še ena polovinka pravzaprav. Takoj po prvi svetovni vojni se je cisto sama podala na pot okoli sveta in na njej vztrajala skoraj devet let. Na svojem popotovanju se je preživljala s priložnostnimi deli, predvsem s poucevanjem tujih jezikov, in ves cas pisala. Najbrž so tudi zanjo številni mislili, da samo pohajkuje in nic ne dela. Danes pa se njenim skoraj sto let starim zapisom lahko samo cudimo in jim pritrjujemo. »Drznemu pripada svet,« pravi Alma, »tega sem se vedno držala. Kdor ne poskusi preseci ozkih meja njemu prvotno danega obzorja, kdor se nikoli ne spusti v globine življenja in nikoli ne zapusti zemlje, da bi v duhu zalebdel v višjih in cistejših sferah, ta je resda tudi živel, toda le kot sviloprejka v svojem kokonu. Življenje je raziskovanje neznanega.« Tole raziskovanje neznanega me je spomnilo na bone, ki jih je slovenskim državljanom nedavno poklonila vlada in s tem podprla turisticne delavce. Ce še ne veste, dobili smo bone za dopustovanje v Sloveniji, vsak odrasel po 200 evrov in vsak otrok 50. Za par je to 400 evrov, kar je zame precej denarja. Porabiti jih je treba do konca tega leta, za prenocišce z zajtrkom, kjerkoli v Sloveniji. Sva sedela z Branetom na Mirni gori, najvišjem hribu Bele krajine, in se pogovarjala, kaj novega bova z njihovo pomocjo raziskala. In ugotovila, da pravzaprav že tako ali tako lahko Naša razpokana pec z izpraznjenim drobovjem ... 20 21 greva povsod. Imava petindvajset let star bivalni kombi s spalnico na strehi in prijatelje po vsej Sloveniji. »Lahko bi se malo afnala,« sem rekla. »Greva nekam, kamor zaradi cene ne bi nikoli šla, naju pa fi rbec matra, kako je. Nekam, kjer naju bodo razvajali. V Nebesa.« Nebesa so štiri ekskluzivne hiške, postavljene visoko nad Kobaridom, z vsem udobjem in razgledom ‘za umret’. Že dolgo si jih želim. Ko potem zares preverim njihovo ponudbo, ugotovim, da stane nocitev z zajtrkom v hiški za dve osebi 365 evrov. Pogoltnem. Štiristo evrov zna biti ocitno tudi zelo malo. Še se bo treba ozreti naokrog. Ljudje pa bone že pridno koristijo; ob najtoplejši slovenski reki Kolpi, kjer je po navadi mir božji, mrgoli turistov. Osrednje dogajanje pa se je v teh dveh mesecih vrtelo okrog naša stare loncene peci. Cez dve leti jih bo imela petdeset, vendar se ji je iztekel rok trajanja. »Pec je fuc,« sva družno ugotovila z Branetom, ko je neko noc proti koncu zime zacel piskati alarm za ogljikov monoksid, smrtonosni plin brez vonja. Zaspiš in se vec ne zbudiš. Naša pec ima zanimivo zgodbo. Ko so moji starši in teta staro zidanico v Semicu spreminjali v vikend, so v neki gostilni v Metliki zagledali cisto posebno lonceno pec: njene pecnice so bile kot cvetlicni loncki. Našli so pecarja, ki jo je izdelal, in mu narocili ravno takšno luknjasto pec (v Beli krajini je bila nekoc pogosta, v njenih luknjah so kmetje tudi sušili sadje). Pecar je na videz zgledno opravil svoj posel, toda ko smo pec zaceli kuriti, se je pokazal kup napak. Na eni strani je grela prevec in od vrocine popokala, na drugi pa premalo; s težavo je potegnila, in ce je nisi zakuril v idealnih vremenskih razmerah, je neusmiljeno kadila, da smo prekajeni od dima bežali iz sobe. Ko ti jo je enkrat uspelo ukrotiti, je krasno ogrela prostor, ampak pot do tja je bila resnicno trnova. Vsakic, ko sem jo zakurila brez kašljanja in pekocih oci, sem si skoraj pripela medaljo. Pa sem vseeno ob njej preživela številne zime, prevedla kar nekaj knjig, prebrala in napisala veliko lepega. Kaj naj torej zdaj s to nepokorljivo pohabljenko? Kar nekaj pecarjev jo je v zadnjih letih prišlo pogledat; vsi so samo zmajevali z glavo, ceš da je nepopravljiva, »lahko jo samo podremo in postavimo novo«. Jaz pa trmasta. In sentimentalna. Tudi predmeti, ki nas obdajajo, se z leti poclovecijo, postanejo tvoji zaupniki in tolažniki. Ne moreš jih kar tako zamenjati. Pec je srce doma, kot je drevo duša vrta. (Vem, vem, razmišljam cisto po slovensko, Avstralci bi se mi smejali.) Da skrajšam zgodbo – našel se je kraljevic, ki ga je ocarala naša zakleta princesa. Mojster Vido je pecar izumirajoce vrste, ki prenavlja peci tudi po gradovih in ve, kadar mu pot prekriža kaj dragocenega. Našo seniorko je rešil grdega uroka. Lepo štirinajstdnevje smo preživeli skupaj: Brane in Jon kot njegova pomocnika, jaz pa kuharica vsem trem. Obnavljanje stare peci je skoraj kot gradnja hiše – nikoli si ne bi mislila, kaj vse se skriva v njej. Marsikaj smo se pomenili med to lepotno operacijo in bili ves cas dobre volje, saj te delo, ki te veseli, tudi osrecuje. Nekega vecera smo med drugim prebirali Rollandovega Miklavža Brevgnona. Šegav roman o radoživcu iz francoske Burgundije se dogaja v sedemnajstem stoletju, ko je po Evropi pustošila kuga. Prav tako kot danes koronavirusu so se ji mnogi smejali, ceš, da ljudje ne umirajo od bolezni, ampak od strahu pred njo, in da so si kugo itak zdravniki izmislili. Nic novega pod soncem torej. Takle recept starec, ki malo zatem umre zaradi kuge, svetuje Miklavžu, pa bom, za šalo, kar koncala z njim. Mogoce vam pa pride prav. »Noge tople si ohrani, prazen vamp te zla obrani, bab nobenih ne poglej, zdrav boš živel vekomej.« Iz Kraljicine dežele – Queensland Mirko Cuderman Ker je zaradi virusa redno društveno delovanje še vedno omejeno, imamo vec casa, da se ozremo na uspehe in neuspehe pretekle dobe. Slike raznih praznicnih obletnic in veselih srecanj ter razlicnih prireditev nam vlivajo voljo do nadaljnjega dela. Ob resnem pregledu preteklosti in sedanjosti pa se srecamo tudi z vprašanjem, zakaj nam ni v društveno delovanje uspelo pritegniti slovenske mladine. To vprašanje velja za vso avstralsko slovensko skupnost. V našem društvu Planinka splošno velja trditev, da smo za mladino naredili dovolj. Na voljo so imeli igrišca za manjše in vecje otroke ter nekaj casa tudi pouk slovenšcine. Redno so se odvijala miklavževanja, odrske igrice ter letna srecanja (reunions). Veckrat slišimo, da nas je tukaj premalo in zato mladi niso imeli svoje družbe. Na slovenski spletni strani lahko preberemo ocitke iz Sydneyja, da prejšnji odbor in posamezniki niso storili dovolj za pridobitev mladine. Zanima me, kako bo novi odbor rešil to vprašanje. Ko pregledujem stare slike obiskov slovenskih voditeljev in škofov, mi fotografi je z raznih jubilejev, birm in društvenih obletnic pricajo, da so bili med navzocimi tudi mladi obrazi. Ob raznih prilikah in jubilejih smo na slovesno praznovanje pogosto povabili tudi lokalne predstavnike obcine in duhovnika. Kadar se slovenski duhovnik zaradi velike razdalje naše slovesnosti ni mogel udeležiti, smo povabili bližnjega poznanega hrvaškega duhovnika. Na žalost takrat naš obširni vecerni program ni vseboval molitve Oce naš. Ne morem pozabiti, kako me je fr. Nikica resno opozoril, da društvo brez skupne molitve pred vsakim slovesnim srecanjem, pojedino ali sestankom, ne more pricakovati blagoslova od nebeškega Oceta. Res, molili smo samo takrat, kadar je bil med nami slovenski duhovnik. Vsi smo bili vzgojeni v komunisticnih šolah, kjer sta molitev in Cerkev loceni od družbenega delovanja, zato je vera za mnoge še vedno tabu. Toda kljub temu smo se v družbi duhovnika pocutili mocnejše in tudi uspešno napredovali. Ob neki priložnosti sva s patrom Darkom obiskala hrvaškega duhovnika in zacutila mocno delovanje mladine v hrvaški skupnosti. Njihovi mladi se v velikem številu udejstvujejo v razlicnih kulturnih in športnih panogah. Navzocnost duhovnika ter zaupanje in molitev k Bogu imajo ocitno svojo moc. S tem ne mislim obsojati nikogar, edino kar lahko recem oz. recemo je: mea culpa. Morda mi bo kdo oporekal, a dejstva pricajo, da je molitev vedno uspešna in mocna opora. ... in ko je zaživela v novem sijaju. 22 23 Kraljica Rona ali kako je po Zorkinih besedah potekalo ustvarjalno sodelovanje babice in vnukinje. Koronavirus je naš svet zagotovo obrnil na glavo. Kar naenkrat se je vse spremenilo. Zaprli so šole, starši niso vec hodili v službe, obiski so bili prepovedani. Kako vse to razložiti našim najmlajšim, sem se spraševala že od samega zacetka. Vnukoma sem po telefonu in internetu hotela razložiti, kaj je ta virus, zakaj ne smeta k meni in jaz ne k njima. Pa ni vedno šlo. Ostalo je veliko vprašanj. Moj štiriletni vnuk Oliver je virus poimenoval Rona virus. Sedemletna vnukinja Indiana pa je vse izrazila s svojimi risbicami. Vsak dan mi jih je poslala cel kup. Ob njih sem dobila idejo za tole knjižico. Indiani sem poslala besedilo, ona pa meni še vec risbic. Tako je zanju in za vse otroke nastala ta zgodbica, da bodo lažje razumeli nevidni svet virusov. WRITTEN BY ZORKA CERNJAK ILLUSTRATED BY INDIANA O.DWYER THERE ARE Y !"#S N T$S %O&'D. ("ME ARE )G, ("ME ARE ('L, ("ME ARE *AR +%Y, $-D/N N THE DE/P *OR/S0S, ("ME ARE 1"2D D ("ME ARE )D. T$S S THE S3O&Y OF 2NE VE&Y )D !"M, 45L/D 6Y A M7N G CO&N/895S D A VE&Y )D :UE/N 42;A. TH/Y ;+M/D TH7IR !"M CO42;A !"M. CO42;A !"M %S VE&Y )G, $-D/N +%Y F4"M EVE&<2NE. :UE/N 42;A D G CO&N/895S =2>S/>S/D Y >P/?'S D ="WE&S. TH7IR )G/ST ="WER %S 3O KE TH7#S/LV/S, TH7IR (2'!IE&S D YT$G TH/Y %NT/D N@(96LE. T$S %S A $5GE D@N3GE 3O TH7M. 2NE !Y TH/Y DEBD/D 3O ST7L 'L THE B4"JS F4"M OTHER !"#S 3O KE CO42;A !"M EV/N )GER D ST42GER. 24 25 N ATE OCBER 2019 THY !"ND A #G ATA$K %N !&L THE OTHER '"()*S !"D %N THE W+%LE ,O-&D. O P/OTECT TH3*SLVS 4UEN /%5A U-ND !&L HER 6%&)IE-S NO N768:LE, $/#:LS !"D O-DERD TH3M O ?>*P F/M PE-6%N O PE-6%N, O @!KE TH3M W3!K !"D 6I$K. AT JI-ST P3%LE )QN’T X5W W+AT ,!S +!P5"G. THE $/<"S !"D TR3!6URS WERE )6!P3A/"G. P3%LE !&L OVER THE ,O-&D WERE GET"G 6I$K !"D EVN QZ"G. THE S$INS[S XN3W \#UT THE CO/%5A '"()M !"D 4>I$X&Y !LERTD THE ]OVE-5MN[S O O-DER P3%LE O S!Y "6DE TH3IR +MS. :Y THE "D OF @AR$H 2020 !&L THE S$+%&S WERE $%SD, @>*S !"D )!QS C^&QN’T ]O O ,O-K, #^SS !"D T/\"S S%PD /^"5"G. $+&DRN C^&QN’T ]O O THE _A-K OR 76IT TH3IR F/I"QS OR S3E TH3IR G/!"Q_ARN[S. +%`_I!&S WERE J^&L OF 6I$K P3%LE. EVE-Z%NE ,!S VE-Y SaARD. THE W+%LE ,O-&D ,!S N O$X)*S !"D )!QS ,O-KD F/M +ME. 6ME8MS THE W+%LE J\@&Y a\*PD AT +ME N THE #A$XZA-D !"D !`KD J\I/IS O ,AT$H OVER TH3M. )OCO-S !"D S$INS[S ,O-KD )!Y !"D 5GHT O J"D THE bURE !"D S%P THE CO/%5A7I/^S `PR3!)"G. 26 27 NE Y AFTE!"N A #IT$LE %Y !&M'D (#IE DE)*D'D +O ,AVE -N .A(Y %ATH. ,*S 01M 2*(L'D THE %ATH 3ITH VEY 3A4M 3ATER -D %1%5LE %ATH. SHE P'N'D -(L THE 3*6"7S +O GET THE S,*NE *N. (#IE -#3-8S #OV'D THE %1%5L'S -D HE 9"UR'D THE R'ST OF THE %OT$LE *N+O THE +1B. "N THE %ATH4"M 3-S 2*(L'D 3ITH %1%5L'S, TH'Y EV'N 'S;-P'D "UT OF THE 3*6"7S. ,*S *STER *P+I'D THE W,LE %OT$LE *N+O THE +1B. 0ORE -D 0ORE %*G %1%5L'S ;&ME "UT. TH'Y 2*(L'D THE %ATH4"M, 'S;-P'D "UT OF THE 3*6"7S -D S+ART'D 0-=*G ST4-GE S,-P'S -D !"*S'S. 01M -D 6-D, W,O WERE S)I'N+*S$S, 4SH'D *N. TH'Y !O+I)'D THE %1%5L'S WERE =*(#*G THE CO4!A?I4S (6IES 3&I+*G "U$*DE. TH'Y @0M'6@AT'(Y -LERT'D THE W,LE 3O(D. EVEJNE S+ART'D CS+-N$(Y 3-S,*G TH.IR ,-S -D 6-