Izobraževalni program za odrasle ALI NAJ SVOJ DENAR VLAGAM? Izobraževalni program za odrasle ALI NAJ SVOJ DENAR VLAGAM? NextGenerationEU 3 Neformalni izobraževalni program za odrasle Ali naj svoj denar vlagam? Besedilo programa »Ali naj svoj denar vlagam?« je nastalo v projektu Finančna pismenost za odrasle, ki ga v letih 2022–2024 izvaja Andragoški center Slovenije s sredstvi Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Leto nastanka programa: 2024 Načrtovalci programa: Rok Trdan (Cene Štupar – CILJ), Tina Baloh (UPI LU Žalec), Estera Možina (ACS) Strokovni sodelavci: Petra Javrh (ACS), Tina Kompare Jampani (ACS), Brigita Gorjup (AZ Velenje), Jože Gričar, Alenka Grželj, Andreja Mernik Jelen (ŠC Celje), Maja Mihelič (ZIK Črnomelj), Gregor Sepaher (RIC Novo mesto), Nina Zakotnik (Familija), Marija Žiher (Banka Slovenije), Alina Meško (ZPS), Mira Koporčić Veljić (ZDU – GIZ), Matej Krumberger (ZBS – GIZ), Darja Kušar (LU Slovenska Bistrica), Urška Purg (Bankarium), Rajka Stanko (Elementum), Marjana Šporar (ŠC Novo mesto) in Tjaša Beričič (Familija) Recenzija: dr. Petra Javrh Jezikovni pregled: Alenka Štrukelj Ilustracije: Gregor Ekar Oblikovanje: Larisa Hercog Izdal: Andragoški center Slovenije, Ljubljana Zanj: dr. Nataša Potočnik Leto izdaje: 2024 Elektronska izdaja, spletna stran: https://www.acs.si/digitalna-bralnica/ali-naj-svoj-denar-vlagam/ Predlog za citiranje: Trdan, R. in dr. (2024). Izobraževalni program za odrasle – Ali naj svoj denar vlagam? Ljubljana: Andragoški center Slo-venije, elektronski vir. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 204946435 ISBN 978-961-7116-65-6 (PDF) 4 Kazalo vsebine 1. IME PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 2. NAMEN PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 3. CILJNA SKUPINA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 4. CILJI PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 5. KATALOG ZNANJA OZIROMA VSEBINA PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 5.1 Struktura in vsebinska zasnova programa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 5.2 Katalog znanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 6. TRAJANJE IZOBRAŽEVANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 7. NAČINI PREVERJANJA ZNANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 8. POGOJI ZA VKLJUČITEV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 9. POGOJI ZA NAPREDOVANJE IN DOKONČANJE IZOBRAŽEVANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 10. ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 11. ZNANJE IN USPOSOBLJENOST STROKOVNIH DELAVCEV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 12. POTRDILO O USPOSABLJANJU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 PRILOGA 1: VIRI ZA PRIPRAVO PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 PRILOGA 2: VIRI ZA IZVEDBO PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 PRILOGA 3: REFERENCE NAČRTOVALCEV PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 5 6 1. Ime programa Program »Ali naj svoj denar vlagam?« je neformalni izobraževalni program za odrasle. Po vsebini je to neformalni izobraževalni program za pridobivanje in zviševanje ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti (21. člen ZIO–1).1 2. Namen programa To je vzorčni kratki neformalni program za odrasle, ki so ga pripravili strokovnjaki za finance in izobraževalci odraslih. Neformalni izobraževalni program »Ali naj svoj denar vlagam?« je namenjen krepitvi finančne zmožnosti na področju investiranja in naložb. Program je posebej primeren za mlade odrasle, ki vstopajo v svet financ kot mladi starši, mladi zaposleni in tudi kot mladi iskalci zaposlitve, ki si želijo pridobiti temeljna znanja s področja naložb oz. investiranja, da bodo znali sprejemati informirane finančne odločitve in postali samostojnejši pri upravljanju svojih financ. Program je namenjen tistim odraslim, ki si želijo svoj denar pametno vlagati in se pri tem izogniti različnim pastem. V primerjavi s predhodnimi generacijami se mlajše generacije v odrasli dobi soočajo s povečanimi finančnimi tveganji, saj je življenjska doba pričakovano daljša, hkrati se zmanjšujejo socialne ugodnosti in povečujejo tveganja za prekinitev poklicne kariere (Lusardi, 2014, str. 653). Raziskave kažejo, da mladi v samostojno finančno življenje vstopajo z najnižjo finančno pismenostjo v primerjavi z drugimi starostnnimi skupinami. Obenem pa je to obdobje, ki od posameznika zahteva pomembne odločitve, ki imajo daljnosežne posledice. Mladi odrasli so v življenjskem obdobju, ko se prvič resno začenjajo ukvarjati z vprašanji osebnega financiranja in sprejemanjem finančnih odločitev. Kot mladi odrasli se prvič srečujejo z vprašanji o naložbah, pri tem se jim poraja vrsta vprašanj, saj se o naložbah in tudi sicer o upravljanju svojega denarja niso učili v okviru formalnega izobraževanja. V praksi hitro ugotovijo, da upravljanje z denarjem ni preprosta naloga, temveč je zahtevna preizkušnja. Poleg dobrega razumevanja financ in razvite finančne kulture od posameznikov terja tudi ustrezno usposobljenost za uporabo finančnega znanja v vsakdanjem življenju ter za nenehno učenje in pridobivanje novih finančnih znanj (Luburić in Fabris, 2014). Mladi živijo v družbi, kjer se, za razliko od časa, v katerem so odraščali njihovi starši, o naložbah v javnosti ter medijih govori več. Članki o kripto milijonarjih in najrazličnejše borzne novice so danes na naslovnicah marsikaterega spletnega ali tradicionalnega časopisa. Hkrati pa svetovni splet ponuja neizčrpen vir informacij o naložbah in investiranju. Pri investiranju ne gre zgolj za golo znanje o področju, temveč veliko vlogo igrajo čustva ter odnos, ki ga ima posameznik do denarja in tveganj, povezanih z njim. S tem neformalnim programom mladi ne le pridobivajo temeljna znanja o svetu naložb, temveč ozaveščajo prepričanja, ki jih imajo o denarju in investiranju. Skozi program bodo bolje spoznali lasten odnos do denarja, kar jim bo v pomoč pri sprejemanju odgovornih odločitev o naložbah, ki bodo v skladu z njihovimi vrednotami, prepričanji ter finančnimi cilji. S tem, ko bodo spoznali temeljne zakonitosti finančne pokrajine in se poučili o značilnostih naložbenih razredov, bodo v položaju, ko bodo lahko sprejemali informirane odločitve ter bolj samostojno pridobivali 1 Pri pripravi programa so bila upoštevana Izhodišča za pripravo javnoveljavnih programov za odrasle, Andragoški center Slovenije, 2020. Dostopno na: https://www.acs.si/digitalna-bralnica/izhodisca-za-pripravo-javnoveljavnih-izobrazevalnih- programov-za-odrasle/ 7 dodatne informacije s področja financ. Program tako opremlja mlajše odrasle s potrebnimi znanji, spretnostmi, vrednotami in vedenjem na področju naložb za sprejemanje ustreznih finančnih odločitev. Finančno bolje pismeni mlajši odrasli bodo bolj verjetno vlagali v različne oblike naložb, kar lahko pripomore k rasti kapitala v državi. Poleg tega so bolje pripravljeni na varčevanje za upokojitev, kar vpliva tudi na zmanjševanje potreb po državni pokojninski podpori. Finančna pismenost kot taka je del finančne zmožnosti, ki se šteje za eno od ključnih življenjskih kompetenc. Ta kompetenca ima neposreden vpliv na blagostanje posameznika in družbe kot celote. Finančna pismenost pomembno vpliva na kakovost življenja posameznika, saj je tesno povezana z zaposlitvijo, izobraževanjem, zdravjem, socialnim življenjem, osebno in družinsko varnostjo in varstvom okolja (Luburić in Fabris, 2017). Mladi odrasli se v tem obdobju življenja srečujejo s številnimi izzivi in odločitvami, na primer z vstopanjem na poklicno pot in načrtovanjem kariere, zaključevanjem izobraževanja, oblikovanjem družin ter zagotavljanjem socialne, zdravstvene in finančne varnosti zase in za svojo družino, zato je dobra finančna pismenost za to starostno skupino še posebej pomembna. Finančna pismenost je ena od nepogrešljivih življenjskih kompetenc, ki omogočajo aktivno participacijo v vsakodnevnem življenju. Potrebujemo jo, da bi lahko sprejemali ustrezne finančne odločitve in za doseganje finančnega blagostanja. Mladi odrasli, ki so finančno pismeni, so bolje opremljeni za sprejemanje ključnih odločitev o svoji poklicni poti, izobraževanju, stanovanjski situaciji, zadolževanju, družinskem načrtovanju ter so sposobni učinkovito načrtovati svojo finančno prihodnost na sploh, ob tem pa znajo bolje prepoznavati in se izogibati finančnim prevaram in goljufijam. Prav tako se zavedajo pomembnosti nenehne krepitve svoje finančne odpornosti. V finančno zmožnost je vključeno finančno znanje, finančne spretnosti, ustrezen odnos do finančnih vprašanj ter finančno vzdržno vedenje ali ravnanje. Ta okvir prav tako vključuje koncept aktivne finančne odpornosti. Finančna in ekonomska socializacija, ki se začne že v zelo zgodnjem otroštvu, pri štirih do šestih letih, ima pomembno vlogo pri oblikovanju sposobnosti mladih, da razumejo kompleksnejše finančne koncepte (Roos idr., 2005, v Fraczek, Klimontowicz, 2015, str. 77). To pomeni, da je družina glavni vir finančne socializacije. Študije so potrdile domnevo, da igrajo starši ključno vlogo pri posredovanju finančnega znanja svojim otrokom (Mandell, 2008, v Fraczek, Klimontowicz, 2015, str. 77). Izobraženi mladi starši so bolje usposobljeni, da svojim otrokom privzgojijo zdrav pristop k upravljanju družinskih financ in sprejemanju ustreznih finančnih odločitev. Poleg tega lahko finančno izobraževanje pomaga pri odpravljanju morebitnih napačnih predstav ali slabih navad v zvezi s tem (Fraczek, Klimontowicz, 2015, str. 77). Razumevanje finančne pismenosti v tem programu sledi opredelitvi, ki je bila pripravljena za potrebe javnoveljavnih programov finančnega opismenjevanja v okviru projekta Finančna pismenost za odrasle 2022–2024. Pri tem ločujemo med naslednjimi izrazi: finančna pismenost in finančna zmožnost ter finančno izobraževanje in finančna vključenost. Opredelitev finančne pismenosti je ožja od finančne zmožnosti: »Finančna pismenost je sestavni del finančne zmožnosti, ki je ena od pomembnih življenjskih zmožnosti. Razvita finančna pismenost omogoča sprejemanje ustreznih finančnih odločitev in doseganje finančnega blagostanja zase in za svoje bližnje. Omogoča finančno vključenost. Finančna zmožnost je najširši koncept, je kombinacija finančne pismenosti in ustreznega finančnega ravnanja (obnašanja), s katero želimo doseči cilj – finančno blagostanje. 8 Natančneje rečeno: je sposobnost kombinirane uporabe primernega finančnega znanja, zaželeno odločanje (vedenje) in ravnanje za dosego finančnih ciljev in blagostanja. Obsega štiri ključne komponente: finančno znanje, spretnosti, ravnanje in odnos (vrednote). Finančna vključenost pomeni, da imajo posamezniki in podjetja dostop do uporabnih in cenovno dostopnih finančnih produktov in storitev, ki zadovoljujejo njihove potrebe – kot so na primer transakcije, plačila, varčevanje, krediti in zavarovanja – na odgovoren in trajnosten način (Svetovna banka, 2022)« (Javrh (ur.), 2024b). Prva temeljitejša raziskava v Sloveniji o stanju finančne pismenosti leta 2010 je pokazala splošno slabo stanje finančne pismenosti v Sloveniji (Mihajlović, 2013). Najslabše med vsemi starostnimi skupinami pa so odgovarjali mladi (stari od 18 do 29 let). Tudi desetletje kasneje so podatki pridobljeni v raziskavi OECD/INFE 2020 (Valicon, 2019; OECD, 2020 v Javrh, 2024a) pokazali, da so v Sloveniji najnižji indeks finančne pismenosti dosegli mlajši odrasli, stari med 25 in 34 let. Najnovejša raziskava Flash Eurobarometer 525 iz leta 2023 slika podobno stanje. Visoko raven finančnega znanja je dosegla le četrtina skupine (25 %) mlajših do 25 let in 29 % starih med 25 in 35 let. Kar 28 % odraslih v Sloveniji mlajših od 25 let je doseglo nizko raven finančnega znanja, to pomeni, da so pravilno odgovorili na največ eno vprašanje od petih. Med rezultati finančnega vedenja med posameznimi starostnimi skupinami v Sloveniji ni velikih razlik. Upoštevajoč oba rezultata, finančnega znanja in finančnega vedenja, so v raziskavi določili ravni finančne pismenosti. Skupini mlajših odraslih (18–24 let in 25–34 let) sta v največjem deležu dosegali nizko raven finančne pismenosti; in sicer 22 % skupine mladih med 18 in 24 let ter 15 % med 25 in 34 let. V obeh starostnih skupinah je, če primerjamo z drugimi starostnimi skupinami, najmanjši delež skupine dosegal visoko raven (20 % pri skupini 18–24 let in 21 % pri 25 skupini 25–34 let). Mladi do 35. leta na primer, glede na Valiconovo raziskavo (2019, str. 8): »… dosegajo najnižji indeks finančne pismenosti. Gre za skupino, ki najmanj pozorno spremlja svoje finančno stanje, prav tako so manj proaktivni pri načrtovanju svojih financ. Je pa v tej skupini (glede na ostale starostne skupine) največ ljudi z dolgoročnimi finančnimi cilji (71%), ki so najpogosteje vezani na nakup nepremičnine ali izgradnjo/dokončanje nepremičnine.« Obenem niso »… zadovoljni s svojo finančno situacijo in menijo, da so prezadolženi.« Prav tako je pridobivanje znanja, razvoj spretnosti in oblikovanje stališč glede upravljanja osebnih financ ključen del prehoda v odraslost, v katerem se posamezniki postopoma finančno osamosvajajo od staršev. Raziskave kažejo, da mladi na pragu odraslosti (pa tudi njihovi starši in drugi odrasli) kot eno najpomembnejših lastnosti odraslih navajajo finančno neodvisnost ((Arnett, 2001; Mayseless in Scharf, 2003; Nelson, Padilla-Walker, Carroll, Madsen, Barry in Badger, 2007, Puklek Levpušček in Zupančič, 2010; Sirsch, Dreher, Mayr in Willinger, 2009) v Zupančič, Sirsch in Poredoš, 2021, str. 193). Program finančne pismenosti za odrasle je utemeljen tako z vidika opredeljenih potreb različnih skupin odraslih kot tudi z vidika ključnih razvojnih dokumentov v Sloveniji. Resolucija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih navaja finančno pismenost kot eno izmed številnih področij, na katerih je treba v obdobju izvajanja resolucije pripravljati javnoveljavne in neformalne programe za odrasle (Potočnik, 2022, str. 50). V Strategiji razvoja Slovenije 2030 (Šooš (ur.), 2017, str. 28) je definirano, da bomo z izboljšanjem finančne pismenosti dosegli dvig znanj in spretnosti za kakovostno življenje in delo ter s tem prispevali k odpornosti, družbeni odgovornosti in učinkovitejšemu delovanju finančnega sistema nasploh. S krepitvijo finančne pismenosti bo posameznik znal voditi osebne in družinske finance, sposoben bo vnaprejšnjega načrtovanja, sprejemanja informiranih odločitev, povezanih s finančnimi 9 produkti in/ali storitvami, ter prepoznavanja ključnih finančnih tveganj, s čimer bomo vplivali na družbeno odgovorno obnašanje, zniževali ravni tveganj finančnih aktivnosti posameznika ter pomembno vplivali na gospodarsko in finančno stabilnost in razvoj. V krovnem dokumentu Načrta okrevanja in odpornosti (NOO) je finančna pismenost prav tako vključena v ukrepe, namenjene lažji integraciji v družbo in trg dela. Predvidena je »prenova izobraževalnih programov s prenovo programskih dokumentov na celotni ravni izobraževanja z umeščanjem digitalnih kompetenc in kompetenc za trajnostni razvoj, na določenih stopnjah izobraževanja pa tudi novih vsebin temeljnih znanj računalništva in informatike ter finančne pismenosti (2021–2026)« (NOO, 2021, str. 27). Tako NOO kot Strategija razvoja Slovenije 2030 vidita finančno pismenost kot sredstvo za krepitev odpornosti, družbene odgovornosti in za učinkovitejše delovanje finančnega sistema nasploh (NOO, 2021, str. 343). Evropska skupnost se zaveda pomena finančne pismenosti, zato je v sodelovanju z OECD oblikovala Skupni evropski okvir finančne pismenosti za odrasle (EU/OECD, 2022). Ta okvir predstavlja skupen nabor znanj, spretnosti in vedenj, ki naj bi jih posamezniki potrebovali za razumevanje in upravljanje svojih osebnih financ. Okvir finančnih kompetenc za odrasle v EU vsebuje štiri vsebinska področja: Denar in transakcije; Načrtovanje in upravljanje financ; Tveganje in korist ter Finančno okolje. Vsako vsebinsko področje se deli še na teme in podteme. Navedene so tudi kompetence, pri katerih se upoštevajo tri razsežnosti: znanje; vedenje in odnos. Posebej so izpostavljene kompetence, ki se nanašajo na digitalne in trajnostne finance. Pri oblikovanju programov finančne pismenosti za odrasle v Sloveniji in tudi pri oblikovanju tega neformalnega programa je Skupni evropski okvir finančne pismenosti za odrasle ključna referenca. Neformalni izobraževalni program »Ali naj svoj denar vlagam?« je lahko za odrasle udeležence prvi korak v svet financ, ki omogoča tudi, da ugotovijo, na katerih področjih jim še primanjkuje znanja in spretnosti. S programom želimo tudi motivirati odrasle osebe, da se vključijo v daljše javnoveljavne programe finančnega opismenjevanja in tako nadgradijo svoja znanja. Če bodo uspešno dokončali ta program, bodo udeleženci imeli priznane tudi naslednje vsebine v javnoveljavnih programih finančnega opismenjevanja in sicer: y Pod do finančne svobode: Modul 4: Naložbe in investiranje, Modul 5: Varnost, tveganja in koristi, Modul 14: Skladi. y Seniorji v akciji: Povečajmo svojo finančno pismenost, Program za generacije 55+: Modul 7: Naložbe, Izbirni modul 1: Naložbe II – dragoceni predmeti in drage kovine kot naložba, Modul 3: Vrednostni papirji. y Obvladujem svoje finance: Modul 4: Naložbe – vlaganje, Modul 18: Tveganja pri različnih naložbah. 10 3. Ciljna skupina Program je namenjen tistim odraslim, ki želijo svoj denar pametno vlagati in se pri tem izogniti različnim pastem. Še posebej pa je program primeren za mlade odrasle, ki vstopajo v svet financ kot mladi starši, mladi zaposleni oziroma kot mladi iskalci zaposlitve. Namenjen je torej mladim, ki želijo pridobiti temeljna znanja s področja naložb oz. investiranja, da bodo znali sprejemati informirane finančne odločitve in postali samostojnejši pri upravljanju svojih financ. Dosežena stopnja in vrsta izobrazbe, zaposlitveni položaj ipd. niso pogoj za vključitev v program. V večjem obsegu se bodo programa »Ali naj svoj denar vlagam?« udeleževale naslednje skupine odraslih: mladi odrasli, ki so v obdobju prehoda v samostojnost in začenjajo razmišljati o osamosvajanju ter finančni neodvisnosti; odrasli, ki želijo vlagati in s tem nimajo oz. imajo zelo malo izkušenj; odrasli, ki želijo sprejemati informirane odločitve glede upravljanja svojih financ. 4. Cilji programa Cilj programa je posameznika opolnomočiti na področju naložb s poudarkom na celostnem pristopu, ki vključuje zavedanje o lastnem odnosu do denarja, razumevanje osnovnih konceptov delovanja finančnega sistema in specifično znanje o naložbenih razredih. Program v posamezniku vzbudi zanimanje za nadaljnje raziskovanje sveta investiranja in ga spodbuja k kritičnemu vrednotenju informacij ter aktivni participaciji v finančnem svetu. Poleg finančne, program vključuje tudi ostale vrste pismenosti, kot so bralna, matematična, digitalna, čustvena. Splošni cilji programa so: y ozaveščanje o lastnem odnosu do denarja in o tem, kakšen vpliv imajo čustva na odločitve posameznika pri finančnih zadevah, y poglabljanje razumevanja o delovanju finančnega sistema, y spoznavanje različnih oblik vlaganja v vrednostne papirje in njihove donosnosti, y poglabljanje razumevanja o različnih naložbenih razredih ter z njimi povezanimi tveganji, y razvijanje kritičnega odnosa pri sprejemanju finančnih odločitev. 5. Katalog znanja oziroma vsebina programa 5.1 Struktura in vsebinska zasnova programa Izobraževalni program »Ali naj svoj denar vlagam?« je sestavljen iz štirih vsebinskih sklopov v obsegu 35 ur, 18 ur za predavanja in 17 ur za vaje. Vsebinski sklopi obveznega dela so: Osebna prepričanja v zvezi z denarjem in varčevanjem; Finance in čustva; Vse o vrednostnih papirjih; Delovanje finančnega sistema; Investiranje - katere možnosti sploh obstajajo; Investiranje - kako začeti. Odprti del programa obsega 7 ur in ga načrtuje izvajalec v skladu s potrebami konkretne skupine udeležencev. 11 P R I P O R O Č E N O P R I P O R O Č E N O V S E B I N S K I S K L O P I T R A J A N J E V U R A H – T R A J A N J E V U R A H – P R E D AVA N J A VA J E Obvezni del programa Uvod v program 1 1 Osebna prepričanja v zvezi z denarjem in varčevanjem 2 2 Finance in čustva 2 2 Vse o vrednostnih papirjih 4 4 Delovanje finančnega sistema 2 2 Investiranje - katere možnosti sploh obstajajo? 3 2 Investiranje - kako začeti? 4 4 Obvezni del programa 18 17 Odprti del programa 7 Trajanje programa skupaj 42 5.2 Katalog znanja V S E B I N S K I S K L O P 1 : O S E B N A P R E P R I Č A N J A V Z V E Z I Z D E N A R J E M I N VA R Č E VA N J E M Znanje Spretnosti Ozavesti svoja stališča in prepričanja v zvezi z denarjem. Zapiše svoje miselne povezave ob omembi besed Spozna in ozavesti, da imamo spodbujajoča in omejujoča denar, bogastvo, delnice, krediti … prepričanja. Opredeli/Prepozna svoja spodbujajoča in omejujoča Razlikuje med potrebami in željami. prepričanja. Zaveda se, da lahko oglasi, posebne ponudbe in mediji Sprejme ukrepe za ozaveščeno nakupovanje in se močno vplivajo na dojemanje posameznika glede želja po izogiba impulzivnim nakupom. določenih nakupih. Poda primere dobrih ali slabih potrošniških navad. Razume moč odložene zadovoljitve. Uporablja načine za spremljanje svoje porabe. glede porabe. Sklepa pametnejše odločitve glede nakupovanja s Razume pomembnost sklepanja pametnejših odločitev primerjalnikom cen, z izkoristkom kuponov, razprodaj … pritiskov na našo potrošnjo (primerjanje z drugimi). Razvije strategije za preprečevanje ali zmanjšanje Ozavesti vpliv socialnih omrežij, oglaševanja in družbenih prekomerne porabe, impulzivnega nakupovanja in Razlikuje, kaj pomeni živeti naravni ali umetni standard. drugih nenamernih posledic oglaševanja in družbenega pritiska. V S E B I N S K I S K L O P 2 : F I N A N C E I N Č U S T V A Znanje Spretnosti Tema 1: Uvod v vedenjske finance Pozna definicijo pojmov vedenjska ekonomija in vedenjske Loči med klasično ekonomijo in vedenjsko ekonomijo. finance. Pozna zgodovinski razvoj vedenjskih financ. Razume pomen vedenjskih dejavnikov na finančne odločitve. 12 Tema 2: Vedenjski test posameznika Posameznik reši ustrezen vedenjski test. Utemelji svoje finančne odločitve in pri tem upošteva svoja čustva. Analizira rezultate testa in spozna svoje vedenjske pristranskosti glede finančnih odločitev, stresa in zmot. Zaveda se, da na svoje finančne odločitve vpliva s čustvi, ki imajo lahko neracionalne posledice in dolgoročno vplivajo na zmanjšanje njegovega premoženja. Tema 3: Predstavitev pristranskih oblik Pozna različne oblike in vrste pristranskih oblik vedenja v Ve, da lahko pri svojih odločitvah ravna na podlagi financah. različnih pristranskosti. Zaveda se vzroka in tudi posledic različnih pristranskih Pristranskosti zna poimenovati in opredeliti njihove oblik vedenja. vzroke za nastanek, lastnosti in posledice uporabe. Prepozna pristransko ravnanje pri drugih udeležencih na trgu. Tema 4: Strategije prepoznavanja in obvladovanja pristranskosti Pozna različne strategije prepoznavanja in obvladovanja Prepozna pristranskost in se jo zaveda v različnih pristranskosti. situacijah. Uporablja strategije obvladovanja čustev v obliki samopreverjanja, uporabe različnih virov informacij ter načrtovanja in vodenja podatkov. V S E B I N S K I S K L O P 3 : V S E O V R E D N O S T N I H PA P I R J I H Znanje Spretnosti Tema 1: Časovna vrednost denarja Pozna matematični izračun časovne vrednosti denarja. Preverja vpliv obrestnih mer v časovnem obdobju. Tema 2: Vrste vrednostnih papirjev Pozna vrste vrednostnih papirjev in njihove zakonitosti. Oceni tveganje, jamstvo, pričakovano donosnost, Razlikuje med dolžniškimi in lastniškimi vrednostnimi vrednostnega papirja. stroške, likvidnost idr. za posamezno vrsto papirji. Zaveda se tveganj, zna oceniti likvidnost, stroške in pričakovane donosnosti posameznih naložb. Razume, kako osnovni ekonomski indikatorji vplivajo na naložbe. Tema 3: Delnice Pozna delnice. Bere tečajnice in poišče informacije o gibanjih vrednosti delnic. Loči med primarnim in sekundarnim trgom. Zaveda se glasovalnih pravic na skupščini delničarjev. Zaveda se pravic iz naslova lastništva delnic. Ve, da z izborom lahko podpira trajnostno naravnana podjetja. Tema 4: Naložbeni skladi Pozna prednosti razpršenosti naložb v naložbene sklade. Bere tečajnice in poišče informacije o portfeljih in gibanjih vrednosti skladov. Ve, kaj so vzajemni skladi in kaj so ETF-ji. Finančno ovrednoti stroške nakupa, prodaje, upravljanja in obdavčitve. Ve, da z izborom lahko podpira skupine trajnostno naravnanih podjetij. Tema 5: Sestava portfelja Ve, katere dejavnike mora upoštevati pri sestavi svojega Oceni, kakšen finančni profil vlagatelja je. portfelja. Sestavi svoj portfelj, pri čemer upošteva vse dejavnike, Razume razmerje med tveganjem in donosnostjo. ki vplivajo na izbiro portfelja. Ve, kaj potrebuje za začetek trgovanja – pozna načine Presodi tveganja, ki jih lahko sprejme, glede na lastno trgovanja, možnosti odpiranja trgovalnega računa ipd. premoženjsko stanje. 13 Tema 6: Primerjava med naložbami Zna primerjati naložbe glede na donos, zanesljivost, Uporabi ustrezne e-pripomočke za spremljanje naložb. tveganje, likvidnost. Tema 7: O posledicah vlaganja Pozna vpliv pristojbin, dajatev in davkov na vrednost Izbere naložbene produkte v skladu z lastnim naložbe. prepričanjem in načeli glede okolja in trajnosti. Pozna vstopne, izstopne in tekoče pristojbine. Ovrednoti vstopne, izstopne in tekoče pristojbine ter Pozna sistem obdavčitve. obdavčitve. Zaveda se tveganj in vpliva naložbenega obdobja pri Pridobi podatke o donosnosti naložb v preteklosti. naložbah. Poišče in kritično presoditi pomoč strokovnjakov/ Zaveda se nevarnosti vpliva čustev in trenutnih gibanj prodajalcev s področja vlaganj. vrednosti na naložbene odločitve. Je seznanjen s pogostimi napakami pri odločanju investitorjev. V S E B I N S K I S K L O P 4 : D E L O VA N J E F I N A N Č N E G A S I S T E M A Znanje Spretnosti Razume ključne funkcije denarja (menjalno sredstvo, Prepozna dvigovanje ravni cen in zna razložiti posledice hranilec vrednosti, obračunska enota). tega na primeru. Opredeli koncept inflacije in razume, da se kupna moč Na primeru sto evrskega bankovca razloži, koliko posameznika zaradi inflacije spreminja. dobrin si lahko privošči danes in koliko čez 10 let pri petodstotni (5 %) inflaciji. Loči med realno in nominalno vrednostjo. Razume pojme glavnica, obresti, donos. obrestnega računa in izračuna donos pri različnih Uporabi eno od aplikacij za izračun obrestno- Razume spreminjanje vrednosti denarja v času (inflacija, obrestnih merah in dolžini investiranja. obresti). Najde nekaj načinov za zaščito pred inflacijo. Opredeli pojma gospodarska rast, recesija, inflacija in kakšen je njihov vpliv na finančno stanje. Razume, kako se odvijajo gospodarski cikli in razlikuje med bikovskim in medvedjim trendom. V S E B I N S K I S K L O P 5 : I N V E S T I R A N J E – K AT E R E M O Ž N O S T I S P L O H O B S TA J A J O ? Znanje Spretnosti Spozna pravilo 80-10-10 in koncept Prvo položnico v Izračuna, kakšna bi bila višina zneska, ki bi ga moral mesecu plačaj sebi. vsak mesec nameniti za varnostno rezervo ter za kratkoročne in dolgoročne cilje. Razume, da mora imeti pred investiranjem urejeno varnostno rezervo zaradi različnih življenjskih okoliščin. Izračuna okviren znesek, kolikšna je višina varnostne rezerve za posameznika. Spozna enega od načinov postavljanja finančnih ciljev (npr. SMART metoda). Zapiše vsaj dva finančna cilja (kratkoročni in dolgoročni cilj). Razume, da obstajajo različne vrste investiranja in pojasni razlike med njimi (obresti na depozite, delnice, obveznice, Naložbene možnosti poveže s svojimi finančnimi cilji. kovine, kriptovalute). Izračuna vrednost naložbe po X letih z uporabo vzajemni skladi, ETF skladi, nepremičnine, plemenite obrestno-obrestnega računa. Razume vpliv dolgoročnega investiranja. Pojasni pojme likvidnost, volatilnost, razpršenost. Zaveda se, da so za različne finančne cilje potrebne različne strategije (naložbeni razredi). Zna pridobiti informacije, na podlagi katerih sprejema naložbene odločitve. 14 V S E B I N S K I S K L O P 6 : I N V E S T I R A N J E – K A K O Z A Č E T I ? Znanje Spretnosti Zaveda se, da isti naložbeni razred tržijo različni ponudniki. Razloži korelacijo med tveganji in donosnostjo naložbe. Prepozna in ovrednoti razlike med različnimi ponudniki Izračuna, kako davki vplivajo na donos naložbe. naložbenih razredov. Načrtuje in izbira naložbe v skladu s finančnimi cilji in Ve, da lahko stroški pomembno vplivajo na donos naložbe. stopnjo tveganja. Razume, kdaj pri investiranju nastane davčni dogodek in Uporablja aplikacije za vodenje svojih naložb. kako davki vplivajo na donos naložbe. Na spletu poišče informacije o želenem naložbenem Spozna, kako čustva vplivajo na uspešnost investiranja produktu in jih kritično ovrednoti glede na svoje in prepoznava svoje čustvene odzive pri sprejemanju finančne cilje. finančnih odločitev. Zna oceniti tveganja različnih naložb oziroma ve, kje se o njih pouči. Seznani se z možnostmi in postopkom odpiranja računa pri neobanki. Seznani se z možnostmi investiranja v vzajemne sklade. Seznani se z možnostmi, ponudniki in postopkom, odpiranja trgovalnega računa za nakup delnic/ETF skladov. Seznani se z možnostmi, ponudniki in postopkom odpiranja kripto računa na kriptomenjalnici. Spozna najpogostejše napake pri investiranju. 6. Trajanje izobraževanja Program za udeležence obsega 42 ur organiziranega izobraževanja. 7. Načini preverjanja znanja V programu se preverjajo znanja in spretnosti na sledeče načine: y s samoevalvacijo udeležencev izobraževanja po zaključku posameznega modula (npr. z orodjem Kahoot); y s samoevalvacijo udeležencev izobraževanja po zaključku programa (npr. samoevalvacijski vprašalnik). Za vsakega udeleženca v programu se vodi individualna zbirna mapa. Ta vsebuje različne sestavine in ima v programu več vlog: lahko je pripomoček za ugotavljanje potreb in načrtovanje individualnih učnih ciljev, pripomoček za spremljanje in preverjanje doseganja učnih ciljev in instrument za ocenjevanje doseženega znanja in spretnosti. V programu so znanja in spretnosti izraženi za vsak posamezni vsebinski sklop in jasno in nazorno popisujejo neformalno znanje, ki ga pridobi posameznik. Tako bo lahko učitelj zelo natančno opredelil posameznikova znanja in spretnosti, ki jih je pridobil v posameznem modulu. 15 8. Pogoji za vključitev V program se vključujejo odrasle osebe. Dosežena stopnja in vrsta izobrazbe oziroma zaposlitveni položaj ipd. niso pogoj za vključitev. 9. Pogoji za napredovanje in dokončanje izobraževanja Posebnih pogojev za vključitev v program ni. Posameznik dokonča program z udeležbo na načrtovanih vsebinskih sklopih. Pogoj za dokončanje programa je 80 % udeležba v programu. 10. Organizacija izobraževanja Priporočeno število udeležencev Priporočeno število udeležencev v skupini je od 12 do 15. Izvedbeno načrtovanje Organizacija izvedbe programa se natančneje določi z izvedbenim kurikulom, ki ga pripravi organizacija izvajalka programa na podlagi potreb udeležencev in obsega njihovega že pridobljenega znanja na področju finančne pismenosti. Organizacija izvajalka programa opredeli vsebine za odprti del kurikula. Ugotavljanje posameznikovih potreb Zaradi raznolikih potreb, predznanja in interesov udeležencev, ki se bodo vključevali v program, je v uvodnem delu programa predvideno ugotavljanje potreb in predznanja udeležencev ter animacija udeležencev za pridobivanje novega znanja finančne pismenosti. Prav tako je v zaključnih srečanjih predviden čas za pripravo osebnega finančnega načrta in evalvacijo programa. Didaktična priporočila za izvedbo Program se v izvedbi prilagaja predznanju udeležencev in posebnim potrebam skupine, ki je lahko zelo heterogena. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da se odrasli učijo drug od drugega. Poleg predavanj je izobraževanje zamišljeno tako, da se vanj vključijo tudi praktične vaje, primeri iz resničnega življenja in interaktivne diskusije za boljše razumevanje. V programu predvidevamo prepletanje teorije in prakse ter skupinskih in individualnih oblik dela. Delo lahko poteka individualno, lahko pa se kombinira tudi z delom v dvojicah ali s skupinskim delom. 16 Predvidene učne metode bodo predavanje, pogovor, diskusija, študije primera, primeri dobre prakse, praktično delo. Priporočeno je, da udeleženci organizirano obiščejo katero od finančnih ustanov, ki jim je dostopna, in s tem opravijo del programa. Pouk naj temelji na osebnem pristopu, kjer z reševanjem različnih praktičnih primerov in delom v virtualnih aplikacijah učitelj udeležence vodi na poti do usposobljenosti za pripravo njim lastnih osebnih vodnikov in osebnih načrtov v svetu financ. Program se lahko izpelje v živo, kombinirano ali na daljavo. 11. Znanje in usposobljenost strokovnih delavcev Program lahko izvajajo učitelji in drugi vabljeni gostujoči predavatelji, ki so strokovnjaki oziroma specialisti za posamezna finančna področja, navedena v vsebinskih sklopih. Zaželeno je, da imajo delovne izkušnje s področja, ki ga predavajo, in izkušnje pri delu z odraslimi. Pri zunanjih specialistih je še posebej pomembno, da so nepristranski, strokovno neodvisni in objektivni pri podajanju finančnih vsebin. Izkušnje iz prakse v izobraževanju odraslih kažejo, da udeleženci želijo dobiti zelo konkretne odgovore na različne življenjske situacije, povezane s financami in denarjem. Zato naj posamezne module izvajajo različni strokovnjaki, ki lahko ponudijo aktualne in zanesljive informacije in odgovore. Program predvideva vlogo skrbnika programa, ki jo opravljajo organizatorji izobraževanja v izobraževalni organizaciji. Organizator izobraževanja med drugim pripravlja izvedbeni kurikul, ugotavlja izobraževalne potrebe, sodeluje pri razvoju novih vsebin v programu, sodeluje in svetuje pri pripravi učnih gradiv, snuje načrte spremljanja udeležencev, izvaja posamezne dele programa, skrbi za andragoške procese, ki potekajo v programu in pri katerih sodelujejo strokovnjaki specialisti za določena finančna področja. Priporočamo, da učitelji redno obnavljajo in posodabljajo svoja specifična znanja za izvajanje programa. S T R O K O V N I V S E B I N S K I S K L O P Z N A N J E I N U S P O S O B L J E N O S T S P O D R O Č J A D E L AV E C Uvod v program organizator priprave izvedbenega kurikula, ugotavljanja izobraževalnih izobraževanja potreb na področju finančne pismenosti, razvijanja novih vsebin v programu, vodenja programov in organizacije predavanj, poznavanja izobraževalnih in drugih značilnosti odraslih Osebna prepričanja v zvezi učitelj financ, andragoške didaktike, poznavanja izobraževalnih z denarjem in varčevanjem značilnosti in potreb ciljne skupine Finance in čustva učitelj financ, andragoške didaktike, poznavanja izobraževalnih značilnosti in potreb ciljne skupine 17 Vse o vrednostnih papirjih učitelj ekonomije, menedžmenta, upravljanja, poslovanja, računalništva, informatike, matematike ali organizacije s praktičnimi znanji s področja poznavanja upravljanja s proračuni, poznavanje različnih orodij in aplikacij za vodenje osebnega proračuna, poznavanje izobraževalnih značilnosti in potreb ciljne skupine Delovanje finančnega učitelj ekonomije, menedžmenta, upravljanja, poslovanja, računalništva, sistema informatike, matematike ali organizacije s praktičnimi znanji s področja poznavanja upravljanja s proračuni, poznavanje različnih orodij in aplikacij za vodenje osebnega proračuna, poznavanje izobraževalnih značilnosti in potreb ciljne skupine Investiranje – katere učitelj ekonomije, menedžmenta, upravljanja, poslovanja, računalništva, možnosti sploh obstajajo? informatike, matematike ali organizacije s praktičnimi znanji s področja poznavanja upravljanja s proračuni, poznavanje različnih orodij in aplikacij za vodenje osebnega proračuna, poznavanje izobraževalnih značilnosti in potreb ciljne skupine Investiranje – kako začeti? učitelj ekonomije, menedžmenta, upravljanja, poslovanja, računalništva, informatike, matematike ali organizacije s praktičnimi znanji s področja poznavanja upravljanja s proračuni, poznavanje različnih orodij in aplikacij za vodenje osebnega proračuna, poznavanje izobraževalnih značilnosti in potreb ciljne skupine Zaključek programa organizator priprave izvedbenega kurikula, ugotavljanja izobraževalnih izobraževanja potreb na področju finančne pismenosti, razvijanja novih vsebin v programu, vodenja programov in organizacije predavanj, poznavanja izobraževalnih in drugih značilnosti odraslih 12. Potrdilo o usposabljanju Udeleženec ob zaključku izobraževanja prejme potrdilo o izobraževanju s popisom vsebine izobraževanja in pridobljenih znanj in spretnosti. 18 PRILOGA 1: VIRI ZA PRIPRAVO PROGRAMA Baloh, T. idr. (2024). Izobraževalni program za odrasle: Pot do finančne svobode. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, elektronski vir. Banka Slovenije. (2021). Zgodba o denarju. Ljubljana: Banka Slovenije. Caplinska, A. in Ohotina, A. (2019). Analysis of financial literacy tendencies with young people. V: Entrepreneurship and sustainability issues, Volume 6 Number 4, str. 1736–1749. https://jssidoi. org/jesi/uploads/articles/24/Caplinska_Analysis_of_financial_literacy_tendencies_with_young_ people.pdf European Union/OECD (2022). Financial competence framework for adults in the European Union. https://www.oecd.org/finance/financial-competence-framework-for-adults-in-the-European- Union.htm Frączek, B. in Klimontowicz, M. (2015). Financial literacy and its influence on young customers’ decision factors. Journal of Innovation Management 3, 1, str. 62–84. https://journalsojs3.fe.up.pt/ index.php/jim/article/view/2183-0606_003.001_0007/166 Gallo, G. in Sconti, A. (2023). Could financial education be a universal social policy? A simulation of potential influences on inequality levels. G53 Network Working Paper Series. Working Paper 2023–7. https://g53network.org/wp-content/uploads/2023/06/G53_wp_GG_AS.pdf Gričar, J. idr. (2024). Izobraževalni program za odrasle – Seniorji v akciji: Povečajmo svojo finančno pismenost. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, elektronski vir. Housel, M. (2021). Psihologija denarja. Ljubljana: UMco. Javrh, P. (ur.). (2024a). Poročilo o analizi stanja in potreb po finančni pismenosti odraslih v Sloveniji. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, elektronski vir. Javrh, P. (ur.). (2024b). Strokovne smernice za pripravo javnoveljavnih programov finančne pismenosti za odrasle. [Elektronski vir] Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Kušar, D. idr. (2024). Izobraževalni program za odrasle: Obvladujem svoje finance. [Elektronski vir] Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Luburić, R. in Fabris, N. (2014). Umijeće upravljanja novcem. Podgorica, Beograd: Medeon, Hesperiaedu. https://pdfcoffee.com/radoica-lubric-i-nikola-fabris-umijece-upravljanja-novcem- 2pdf-pdf-free.html Luburić, R. in Fabris, N. (2017). Money and the Quality of Life. Journal of Central Banking Theory and Practice, 3, str. 17–34. https://www.cbcg.me/repec/cbk/journl/vol6no3-2.pdf Lusardi, A. in Mitchell, O. S. (2023). The importance of financial literacy: Opening a new field. NBER Working. Musek, J. (2000). Nova psihološka teorija vrednot. Ljubljana: Educy in Inštitut za psihologijo osebnosti. Načrt za okrevanje in odpornost. (2021). https://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/rrf/01_si- rrp_23-7-2021.pdf OECD (2020). OECD/INFE 2020 International Survey of Adult Financial Literacy. https://www. oecd.org/financial/education/oecd-infe-2020-international-survey-of-adult-financial-literacy.pdf Okvir EU/OECD-INFE za finančno usposobljenost odraslih (2022). https://www.oecd.org/finance/ financial-competence-framework-for-adults-in-the-european-union.htm 19 Paper Series, Working Paper 31145. http://www.nber.org/papers/w31145 Potočnik, N. (ur.). (2022). Resolucija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2022–2030 (ReNPIO22–30). Andragoški center Slovenije. Schäfer, B. (2002). Pot do finančne svobode. Ljubljana: DZS. Svetovna banka. (2022). Financial Inclusion. https://www.worldbank.org/en/topic/financialinclusion/ overview#2 Šooš, T., Lautar, K., Urbančič, H., Kobe Logonder, N., Kmet Zupančič R. in Fajić, L. (ur.). (2017). Strategija razvoja Slovenije 2030. Ljubljana: Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Vezovišek, A. in Vezovišek, M. (2019). Adijo, finančni stres. Ljubljana: Mladinska knjiga. Združenje bank Slovenije (2023). Bančno poslovanje. Zupančič, M., Sirsch, U. in Poredoš, M. (2021). Upravljanje z denarjem in življenjsko zadovoljstvo na prehodu v odraslost v Prehod v odraslost: sodobni trendi in raziskave, Maja Zupančič in Melita Puklek Levpušček (ur.) str. 193–222. https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/ download/305/445/6689?inline=1 20 PRILOGA 2: VIRI ZA IZVEDBO PROGRAMA V S E B I N S K I S K L O P P R I P O R O Č E N I V I R I Osebna prepričanja v zvezi z Baloh, T. (2024). Vrednote in prepričanja – Gradivo za izvajanje izobraževalnih denarjem in varčevanjem programov finančne pismenosti za odrasle. [Elektronski vir] Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Finance in čustva Lestvica vedenjskih finančnih odločitev (BDS): test meri odločitvene vzorce posameznika v zvezi s finančnimi odločitvami, kot so nagnjenost k varčevanju, tveganju, impulzivnosti, časovna perspektiva itd. Skala finančnega stresa (FSS): test meri raven stresa, ki ga posameznik doživlja v zvezi s finančnimi zadevami, in kako ta stres vpliva na njihove finančne odločitve. Test finančnih zmot (FTT): test preverja, ali posameznik izkazuje določene finančne zmote ali pristranskosti, ki so značilne za vedenjske finance. Vse o vrednostnih papirjih Veljić, K. M. (2024). Vlaganja in naložbe – Gradivo za izvajanje izobraževalnih programov finančne pismenosti za odrasle. [Elektronski vir] Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Delovanje finančnega sistema Žiher, M. (2024). Finančno okolje – Gradivo za izvajanje izobraževalnih programov finančne pismenosti za odrasle. [Elektronski vir] Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Investiranje – katere možnosti Veljić, K. M. (2024). Vlaganja in naložbe – Gradivo za izvajanje izobraževalnih sploh obstajajo? programov finančne pismenosti za odrasle. [Elektronski vir] Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Investiranje – kako začeti? Veljić, K. M. (2024). Vlaganja in naložbe – Gradivo za izvajanje izobraževalnih programov finančne pismenosti za odrasle. [Elektronski vir] Ljubljana: Andragoški center Slovenije. 21 PRILOGA 3: REFERENCE NAČRTOVALCEV PROGRAMA Rok Trdan, Cene Štupar - CILJ Po osnovni izobrazbi je profesor zgodovine in geografije. Pravijo, da je zgodovina učiteljica življenja, in v primeru razumevanja sveta financ se to še posebej pokaže. Pot ga je peljala na področje izobraževanja odraslih, kjer dela in poučuje že več kot 12 let. Vsebine finančne pismenosti vključuje v različne programe, ki jih koordinira in izvaja v zavodu, kjer je zaposlen. Skrbi za razvoj in koordinacijo digitalnega opismenjevanja in izvaja številne delavnice na področju digitalne, finančne in čustvene pismenosti. Je izvajalec in tudi soavtor javnoveljavnega programa Računalniška pismenost za odrasle (RPO), v zadnjem obdobju pa tudi izvajalec različnih usposabljanj za strokovne delavce izobraževanj za odrasle. Bil je skrbnik pilotne izvedbe javnoveljavnega programa finančne pismenosti. Tina Baloh, UPI–Ljudska univerza Žalec Je po izobrazbi profesorica angleščine in nemščine, a jo je pot po diplomi takoj zanesla v izobraževanje odraslih. Na UPI Žalec že 14. leto deluje kot vodja jezikovnega izobraževanja, od leta 2016 je koordinatorica mednarodnega sodelovanja v organizaciji. Sodeluje pri prijavi in izvedbi projektov v okviru Evropskega socialnega sklada, Sklada za azil, migracije in integracijo, projektov LAS in programa Erasmus+. V času od 1. 10. 2020 do 31. 1. 2023 je sodelovala v mednarodnem projektu FINMAN (Personal Finance Management Programme), katerega namen je spodbujanje finančne pismenosti med ranljivimi ciljnimi skupinami, zlasti mladimi, brezposelnimi in starejšimi. V zadnjih letih se je izobraževala zlasti na področju komunikacije in pridobila naziv NLP Coach Praktik. Estera Možina, Andragoški center Slovenije Mag. Estera Možina je sociologinja. Na Andragoškem centru Slovenije od leta 1991 razvojno in raziskovalno deluje na področju pismenosti odraslih. Sodelovala je pri nastanku prvega programa za razvoj pismenosti odraslih v devetdesetih letih ter pri številnih drugih programih za ranljive skupine odraslih. Med njenimi raziskovalnimi dosežki velja omeniti, da je bila nacionalna koordinatorica dveh mednarodnih raziskav s področja spretnosti odraslih, raziskave IALS leta 1998 in raziskave PIAAC, obe sta potekali pod okriljem OECD. V zadnjih desetih letih je vodila usposabljanja učiteljev za razvoj pismenosti odraslih ter več mednarodnih in nacionalnih razvojnih in raziskovalnih projektov, med drugim tudi nacionalno evalvacijo in prenovo programov pismenosti odraslih in projekt Finančna pismenost za odrasle. 22 NextGenerationEU 23