Klekljanje čipk v Sloveniji / LR 65 300 Mojca Ferle Klekljanje čipk v Sloveniji na Unescovem Reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine Ob izteku evropskega leta kulturne dediščine (2018) je slovenska kulturna dediščina doživela novo priznanje na globalni ravni. Škofjeloškemu pasijonu (vpisan 2016) in Obhodom kurentov (vpisani 2017) sta se na prestižnem Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine pridružili še dve enoti nesnovne kulturne dediščine iz Slovenije – Suhozidna gradnja in Klekljanje čipk v Sloveniji. Veščine suhozidne gradnje so bile večnacionalna nominacija osmih evropskih držav. Povezali so se Ciper, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Slovenija, Španija in Švica, ki ohranjajo znanja, veščine in tehnike zlaganja kamnitih zidov brez dodatnega veziva. Z vpisom Klekljanja čipk v Sloveniji pa je bil uspešno zaključen večletni proces, od vpisa v slovenski register do vpisa na Unescov seznam. Leta 2003 je Unesco sprejel Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dedi- ščine. Slovenija jo je ratificirala leta 2008 in od takrat nastaja tudi Register nesnovne kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije; 1 do 22. 2. 2019 je bilo vanj vpisanih 68 enot in 192 nosilcev nesnovne kulturne dediščine. 2 Leta 2013 je bilo v omenjeni register vpisano Klekljanje idrijske čipke, leta 2015 je sledil vpis Klekljanje slovenske čipke. 3 Izbrane enote na predlog Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine Vlada Republike Slovenije lahko razglasi za nesnovno dediščino državnega pomena. Klekljanje čipk je naj- bolj razširjena umetnostna obrt v Sloveniji. Zaradi razširjenosti in z namenom, da 1 Štukl, Škofjeloški pasijon od slovenskega registra do UNESCA, str. 205–206. 2 http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register. 3 Šifrer Bulovec, »Klekljanje slovenske čipke«. Tradicionalna umetnostna obrt, ki je doma tudi na Loškem, str. 75–89. LR 65 / Klekljanje čipk v Sloveniji 301 se še povečajo prepoznavnost, javna dostopnost in spodbudi ohranjanje in nadalj- nji razvoj, je bilo leta 2016 za nesnovno dediščino državnega pomena razglašeno tudi Klekljanje čipk v Sloveniji. S tem je bila dana možnost, da se Klekljanje čipk v Sloveniji nominira za vpis na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kul- turne dediščine človeštva. Delovna skupina ekspertinj pripravi nominacijski dosje Priprava tega dosjeja je stekla jeseni 2016, po uspešno zaključenem svetovnem čipkarskem kongresu v Ljubljani. 4 V delov- ni skupini smo sodelovale strokovnjakinje Muzeja in galerij mesta Ljubljane – Mestnega muzeja Ljubljana, Mestnega muzeja Idrija, Loškega muzeja Škofja Loka, Mednarodne organizacije za klekljano in šivano čipko OIDFA, Direktorata za kultur- no dediščino Ministrstva za kulturo, Slovenskega etnografskega muzeja kot Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, in sicer ob velikem odzivu nosil- cev iz vse Slovenije – klekljarskih društev, sekcij, skupin in učencev čipkarskih šol. Dobro smo sodelovale in nominaciji prilo- žile številna pisma podpore, od uglednih ustanov, lokalnih skupnosti do posameznih klekljaric iz vse Slovenije. V času zbiranja podpor, ki so morale biti priložene dosjeju, so bile tudi tri javne predstavitve o aktivno- stih delovne skupine za nosilce klekljanja: v Idriji, Škofji Loki in Šentjanžu na Koroškem. Dosje je bil na sedež Unesca v Parizu oddan konec marca 2017. Meseci, ko se je Unescova ocenjevalna komisija podrobno seznanjala s pri- spelimi nominacijami, so se počasi odvijali vse do začetka oktobra, ko je bil na spletni strani Unesco ICH objavljen obsežen dokument s priporočili ocenjevalne- ga telesa. Klekljanje čipk v Sloveniji je bilo obravnavano pod št. 32, komisija je presodila, da nominacija ustreza vsem kriterijem in priporočila, da se enota vpiše na reprezentativni seznam. Kmalu je prišlo tudi uradno vabilo, da se udeležimo zaključnega zasedanja medvladnega odbora. 4 Ferle, Spogledovanje slovenske klekljarske dediščine s svetom, str. 91–106. Priloga k nominaciji so bile tudi risbe na temo klekljanja, ki so jih ustvarjali učenci razredne sto- pnje na OŠ Cvetko Golar. Avtorica zapisa in risbe: Maca Camlek, mentorica učiteljica Eda Berginc. (foto: Mojca Ferle) Klekljanje čipk v Sloveniji / LR 65 302 Priprave na odhod Izbira kraja zasedanja Unescovega medvladnega odbora, ki potrdi končno odločitev, ni naključna. Odločajo se za območja, kjer z dogodkom želijo še pove- čati zanimanje in zavedanje o varovanju nesnovne kulturne dediščine. Zasedanje je potekalo od ponedeljka, 26. novembra, do nedelje, 1. decembra 2018 v Port Louisu na Mavriciju. Zaradi kratkega roka od povabila do zaključnega zasedanja smo vsi zainteresirani morali hitro ukrepati. Sestavili smo uradno slovensko dele- gacijo, kupili letalske karte in rezervirali nastanitev, slednje si je moral vsak ure- diti sam. Višek turistične sezone na Mavriciju in izjemna zasedenost hotelov v času zasedanja sta nam povzročala še dodaten stres in lahko smo samo upali, da bo vse v redu, ko pridemo tja. Potreben je bil tudi razmislek, kako čim bolje predstaviti klekljanje. Ker je bila pot na Mavricij dolga, teža kovčkov pa seveda omejena, klekljanje v živo ni bilo mogoče. A loško območje je bilo na dogodku kljub temu dobro zastopano. Bluzo, ki sem jo nosila na dan slovesnega dogodka, sem imela namreč okrašeno s klekljano slovensko čipko, ki je nastala po vzorcu iz Železnikov, sklekljala jo je članica Deteljic iz Gorenje vasi; s seboj sem imela tudi klekljano slovensko zasta- vico, izdelek Cvetk iz Žirov. Na zasedanje je odšla sedemčlanska delegacija, dve sva bili zastopnici kleklja- nja čipk, trije so spremljali suhozidno gradnjo. Vodja delegacije je bila Špela Spanžel iz Direktorata za dediščino, MK, ostali člani pa Tanja Roženbergar, Uradna slovenska delegacija. Od leve proti desni: Mojca Ferle, Mirjam Gnezda Bogataj, Špela Spanžel, Boris Čok, Eda Belingar, Tanja Roženbergar in Darja Kranjc. (hrani: zasebni arhiv, Mojca Ferle) LR 65 / Klekljanje čipk v Sloveniji 303 Slovenski etnografski muzej, koordinator varovanja nesnovne kulturne dedišči- ne, Mirjam Gnezda Bogataj, Mestni muzej Idrija, in Mojca Ferle, MGML, Mestni muzej Ljubljana. Zastopniki Slovenije pri večnacionalni nominaciji veščine suho- zidne gradnje so bili Boris Čok, odličen poznavalec dediščine Krasa, Eda Belingar, ZVKD Nova Gorica, in Darja Kranjc, Park Škocjanske jame. Vodja delegacije je odpotovala že dan prej, ostali smo se na pot odpravili v ponedeljek, 26. novem- bra. Po nočnem letu in več kot 16-urnem potovanju (čez Egipt, Afriški rog in Indijski ocean) so nam oblaki zakrivali pogled na turkizno modro morje in naš končni cilj, ko smo se spuščali na edino letališče na otoku. Mavricij in 13. Zasedanje Unescovega medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine Otok Mavricij, velik za tretjino Slovenije, leži na južni polobli, v jugozaho- dnem delu Indijskega oceana, 900 km od Madagaskarja. Skupaj z njim in manjši- ma otokoma, Reunion in Rodrigues, je vulkanskega izvora in naravnogeografsko sodi k afriškemu kontinentu. Leži v tropskem podnebnem pasu, s pomladnimi temperaturami okoli 29° C, zaradi visoke zračne vlage (okoli 80 %) pa imaš obču- tek, da je na prostem 32° C. Država Republika Mavricij je leta 2018 praznovala 50-letnico neodvisnosti. Več kot polovica prebivalstva (68 %) je indijskega pore- kla (hindujci, muslimani, kristjani). Večino danes predstavljajo kreoli (mešana rasa), njihov jezik je kreolščina (mešanica francoščine, angleščine, portugalšči- ne). Državi glavni del dohodkov prinašata turizem in pridelava sladkornega trsa. Zasedanje je potekalo v glavnem mestu Port Louis, ki leži na severozaho- dnem delu otoka. Kongresni center Swami Vivekananda, ime nosi po hindujskem guruju, učenjaku in družbenem reformatorju, leži daleč na njegovem obrobju. Celodnevne razprave in njihovo spremljanje nam niso dopuščale podrobnejšega raziskovanja otoka. Priložnost za opazovanje okolice je bila le med 45-minutno vožnjo od hotela do kongresnega centra, ko so me navduševali cvetoči grmi plu- merij in ognjena drevesa ter košata drevesa ličija, ki so se šibila pod težo pravkar zrelih sadežev. Zasedanja se je udeležilo okoli 800 udeležencev iz več kot 120 držav vsega sveta. Srečanju je predsedoval Prithvirajsing Roopun, minister za kulturo Republike Mavricij. Unescov medvladni odbor sestavlja 24 delegatov članic pod- pisnic konvencije, ki so na generalni skupščini voljeni vsaka štiri leta. Obravnaval je 40 predlogov nominacij, ki so že prestali presojo ocenjevalnega telesa. Obravnave so potekale po abecednem redu držav, pri nekaterih predlogih so bile potrebne dopolnitve in dodatna pojasnila; ugovori in nato dodatno pojasnjevanje so bili vča- sih prav mučni. Težko smo čakali, da pride na vrsto tudi naša nominacija, občasno sta nas obšla dvom in strah, da se najde kakšna malenkost, zaradi katere bi se lahko kaj zataknilo. A hkrati nas je opogumljalo veselje držav, ki so že dosegle vpis. Spremljali smo delegacijo z Jamajke, ki se je veselila svojega prvega vpisa: Klekljanje čipk v Sloveniji / LR 65 304 rêgi glasbe. Ob vsesplošnem navdušenju iz dvorane so razvili zastavo s podobo Boba Marleya in ob njegovi glasbi smo na povabilo zapeli in zaplesali, tako da so zasedanje izjemoma za kratek čas celo prekinili. V odmoru za kosilo so domačini predstavili tudi del svojega glasbeno-plesne- ga izročila, to je sega ples, ki je prav tako na reprezentativnem seznamu. V četrtek popoldne, 29. novembra, je prišel tudi naš trenutek. Na velikih ekra- nih so se pojavili ime naše enote kulturne dediščine in pet kriterijev, ki jih je komisija predhodno že pozitivno ocenila. Na predlog ni bilo ugovorov in predse- dujoči je z udarom kladivca potrdil vpis. 5 Po slovesni potrditvi vpisa in zahvali vodje slovenske delegacije se je odvrtel dvominutni promocijski filmček, ki smo ga pripravili skupaj z Nejcem Jemcem, Čipke Mojca, in »vesoljni svet« je videl naj- večji punkelj na svetu – zamorca –, Škofjo Loko ter slovenske klekljarice in klekljar- je pri ustvarjanju. Zame je bilo to močno čustveno doživetje. Po sprejemanju čestitk delegatov iz drugih držav smo hiteli s sporočanjem vesele novice kolegom v domovino. Na uspeh slovenske dediščine se je s čestitkami še v istem dnevu odzval Miro Cerar, zunanji minister Republike Slovenije. Žalostil pa nas je odziv 5 https://ich.unesco.org/en/RL/bobbin-lacemaking-in-slovenia-01378. Nekaj dni po vrnitvi je prispela digitalna listina o vpisu Klekljanja čipk v Sloveniji na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, s podpisom Audrey Azouley, generalne direktorice Unesca. LR 65 / Klekljanje čipk v Sloveniji 305 nekaterih medijev v domovini, ki so zopet zavajajoče poročali o uspehu idrijske čipke. Med 252. vpisi rokodelskih veščin na Unescovem seznamu nesnovne kultur- ne dediščine so vpisane štiri veščine izdelovanja čipk: izdelovanje čipk na Hrvaškem (2009), lefkara, šivana čipka s Cipra (2009), veščine izdelovanja šivane čipke iz Alencona, Francija (2010) in klekljanje čipk v Sloveniji (2018). Za obeležitev tega pomembnega priznanja slovenskemu klekljanju na global- ni ravni je Muzej in galerije mesta Ljubljane skupaj s podporo vseh ustanov, ki so sodelovale pri pripravi nominacije, Pošti Slovenije podal predlog za izdajo prilo- žnostne poštne znamke. Žal komisija ni prepoznala veličine in pomembnosti tega uspeha. Vpis Klekljanja čipk v Sloveniji na prestižni seznam pomeni zahvalo in pri- znanje številnim klekljaricam in njihovemu ustvarjanju, ki se stoletja prenaša iz roda v rod in med seboj povezuje vse generacije, od otrok do starih staršev; ume- tnostna obrt se še naprej izpopolnjuje in dopolnjuje ter bogati življenjske zgodbe posameznikov, družin, sosesk, posameznih naselij in pokrajin. To je največje pri- znanje in čast, ki ju lahko dosežejo na globalni ravni. Lokalnim skupnostim in državi pa pomeni zavezo, da jih v teh prizadevanjih odgovorno podpirajo. Verjamem, da pomeni veliko priznanje tudi klekljaricam in klekljarjem na Loškem, v Poljanski in Selški dolini, Žireh in Železnikih, ki so dolgo ustvarjali v senci idrijske čipke. VIRI IN LITERATURA: Ferle, Mojca: Spogledovanje slovenske klekljarske dediščine s svetom. V: Loški razgledi 63, Škofja Loka : Muzejsko društvo, str. 91–106. hhttps://ich.unesco.org/en/RL/bobbin-lacemaking-in-slovenia-01378. ttp://www.nesnovnadediscina.si/sl/register. Šifrer Bulovec, Mojca: »Klekljanje slovenske čipke«. Tradicionalna umetnostna obrt, ki je doma tudi na Loškem. V: Loški razgledi 63, Škofja Loka : Muzejsko društvo, 2016, str. 75–89. Štukl, Jože: Škofjeloški pasijon od slovenskega registra do UNESCA. V: Pasijonski doneski 12, Škofja Loka : Muzejsko društvo, 2017, str. 205–206.