FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/3, 5–15, LJUBLJANA 2010 COBISS 1.01 GORGONARIJSKA KORALA IZ GRAČIŠĆA PRI PAZINU V ISTRI NA HRVAŠKEM GORGONACEAN CORAL FROM GRAČIŠĆE NEAR PAZIN IN ISTRIA, CROATIA V ASJA MIKUŽ 1 IZVLEČEK UDK 563.62(118.1)(497.5Gračišće) Gorgonarijska korala iz Gračišća pri Pazinu v Istri na Hrvaškem V članku je obravnavan internodijalni apnenčev segment gorgonarijske korale iz olistostromnega horizonta oziroma megaplasti, ki se pojavlja znotraj večjega istrskega paleogen- skega flišnega bazena. Internodijalni segment je najden pod zaselkom Gračišće blizu Pazina v osrednji Istri na Hrvaškem in pripada eocenski vrsti Isis nummulitica Gümbel, 1861. Najdbe teh segmentov so izredno redke. Ključne besede: gorgonarije, oktokorale, eocen, Gračišće, Istra, Hrvaška ABSTRACT UDC 563.62(118.1)(497.5Gračišće) Gorgonacean coral from Gračišće near Pazin in Istria, Croatia The article presents an internodial calcareous segment of a gorgonacean coral from the olisthostromal horizon or meg- abed that appears within a larger Istrian Paleogene flysch basin. The internodial segment was found underneath the hamlet of Gračišće near Pazin in central Istria, Croatia, and belongs to the Eocene species Isis nummulitica Gümbel, 1861. Finds of such segments are extremly rare. Key words: Gorgonacea, Octocorals, Eocene, Gračišće, Istria, Croatia 1 Dr., Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Privoz 11, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija; vasja.mikuz@ntf.uni-lj.si 6 VASJA MIKUŽ: GORGONARIJSKA KORALA IZ GRAČIŠĆA PRI PAZINU V ISTRI NA HRVAŠKEM FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/3 – 2010 Zaselek Gračišće leži južnovzhodno od Pazina v osre- dnji oziroma takoimenovani zeleni Istri (slika 1). Tam izdanja eocenski fliš, znotraj katerega so razmeroma de- bele apnenčeve olistostromne plasti, ki so bogate s fosil- nimi ostanki zelo različnih rastlinskih in živalskih sku- pin. Prav ti fosilni ostanki so že od nekdaj prava vaba za poznavalce geologe, paleontologe in druge ljubitelje ne- žive narave. Največ pozornosti so posvečali velikim in zelo lepim kamnitim istrskim hlebcem ali morskim jež- kom vrste Conoclypus conoideus, ki jim lahko rečemo tudi “velikani” med morskimi ježki. Ko so iskali ome- njeno kamnito istrsko zanimivost, so raziskovalci nale- teli tudi na druge, nekatere bolj in druge manj pomemb- ne fosilne ostanke. Tekom nekaj stoletij se je našlo in ugotovilo veliko fosilov med katerimi so tudi takšni, ki so izredno redki in še bolj zanimivi kot je “velikan”. Ko- likor nam je znano, v geološki zgodovini našega planeta Zemlje, ni živelo veliko večjih morskih ježkov kot je ta “istrski velikan”. Razen velikosti je zanimiva tudi različ- na oblikovanost njihovih koron tako, da še danes ne vemo, ali vsi “velikani” pridajo samo eni ali več vrstam, morda gre le za spolni dimorfizem? Med makrofosili so tudi primerki organizmov, ki so s prostim očesom komaj vidni. V to skupino fosilov so- dijo drobni ostanki alg, majhne foraminifere, posame- zni členki morskih lilij, drobne bodice in skleteni deli morskih ježkov, skeletni deli roženastih koral in še mnogi drugi ostanki. Pred mnogimi leti smo našli nekaj takšnih drobnih fosilov, nekatere med njimi nismo po- znali. V letu 2008 smo enemu takšnemu ostanku posve- tili več pozornosti in ugotovili, da pripada oktokoralam. Ta ostanek smo opisali in predstavili še istega leta. Med zaključki predstavitve tega prvega ostanka gorgonarij- skega internodijalnega segmenta smo zapisali (Mikuž 2008b: 58), da bomo pri pregledovanju fosilnega drobir- UVOD Slika 1. Geografski položaj najdišča Gračišće v Istri Figure 1. Geographical position of find place Gračišće in Istria ja v najdišču Gračišće bolj pozorni na zelo drobne ostan- ke oktokoral in da bomo najverjetneje našli še kakšen segment enake korale. To se je tudi zgodilo, saj je letos spomladi prijatelj in velik ljubitelj narave Vili Rakovc iz Kranja našel še en majhen sestavni del vejnate oktokora- le. Ker so takšne najdbe v temu najdišču izredno redke, predstavljamo še ta drugi najdeni segment eocenske ok- tokorale. GEOLOŠKA ZGRADBA OSREDNJE ISTRE Osrednji del Istre sestoji iz eocenskih alveolinskih in numulitnih apnencev, apnenčevih breč in konglomera- tov, peščenjakov, laporastih apnencev in laporovcev. Vse naštete kamnine pripadajo k širokemu v smeri SZ - JV potekajočemu paleogenskemu flišnemu bazenu. Ta veli- ki flišni bazen lahko razdelimo na več manjših bazenov: tržaško-buzetskega, pazinskega, labinskega in plomin- skega. Geološka zgradba osrednjega dela Istre je lepo dokumentirana v številnih starejših in sodobnih stro- kovnih besedilih in na geoloških kartah domačih in tujih strokovnjakov. Omenimo nekaj pomembnejših: Stache (1864), Taramelli (1878), Sacco (1920-22), Piccoli & Proto Decima (1963), Polšak in Šikić (1973), Šikić & Polšak (1973), Pleničar in sodel. (1973), Šikić in Pleničar (1975), Drobne (1977), Velić in sodel. (1995), Čosović in sodel. (2008) in drugih. O te- meljnih geoloških raziskovanjih Istre najdemo veliko podatkov v preglednem članku Klepač-eve (2008). 7 VASJA MIKUŽ: GORGONARIJSKA KORALA IZ GRAČIŠĆA PRI PAZINU V ISTRI NA HRVAŠKEM FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/3 – 2010 Tudi pri raziskavah makrofosilov osrednje Istre je delalo veliko domačih in tujih strokovnjakov. Večino starejših podatkov najdemo pri avtorjih, ki so delovali v 18., 19. in 20. stoletju, veliko novih podatkov o makrofosilih osre- dnje Istre najdemo pri sodobnih in sedanjih raziskoval- cih. Med najstarejše raziskovalce in opisovalce istrskih makrofosilov lahko štejemo Hacquet-ja (1789), ki z ris- bama Vig. 3 in Vig. 4 predstavlja istrskega morskega ježka vrste Conoclypus conoideus. Hacquet (1789: 45) ježkovih pravih taksonomskih imen ni zapisal morda (Echinites irregulares?), omenja pa še številne druge fo- silne ostanke (1789: 43-47) iz več najdišč v okolici Buze- ta, Pazina, nekdanjega Čepićkega jezera, Grdosela, Gra- čišća in Pićna. Stache (1864: 88) omenja med favno iz Gračišća več morskih ježkov: Echinanthus n. sp., Pygorhynchus n. sp., Echinolampas n. sp., Schizaster n. sp. in Echinolam- pas sphaeroidalis d` Arch. Stache (1864) je opozoril na več novih vrst morskih ježkov, ki jih kasneje ni uspel ni- koli opisati. Med ostalimi fosilnimi ostanki pa navaja poliheta vrste Serpula spirulaea in školjko Ostrea archi- aci d`Orbigny. Taramelli (1874) opisuje in predstavlja eocenske morske ježke Istre, med njimi tudi nekaj novih vrst. Bittner (1880) tudi omenja več eocenskih mor- skih ježkov najdenih v Istri. Manek (1905 a, b) poroča o številnih najdiščih eo- censke mikro in makrofavne večinoma iz okolice Buze- ta in Roča v Istri. T oniolo ( 1909 ) je predstavil nekaj eocenske makrofavne iz okolice Roča v Istri, predvsem mehkužce, iglokožce in rakovice. Sacco (1924: 15-30) opisuje istrske kenozojske sklade. Med srednjeeocenski- mi skladi omenja predvsem tiste, ki so zelo bogati s fosil- nimi ostanki v okolici Roča, Pazina, Gračišća, Labina in drugod. Sacco (1924: 20-22) nadalje še piše, da najdemo med foraminiferami številne numulitine, asiline, orbi- toide, številne male foraminifere, vsaj 35 različnih koral, polihete, briozoje, morske ježke, školjke, polže, glavo- nožce, rakovice in ribe. Šikić (1963: 331) poroča o števil- nih najdbah brahiopodov, polihetov, školjk, polžev in glavonožcev iz okolice Pazina, iz najdišč Magdalenčići, Brežani, Lindar, Bertetići, Farinkača, Škabići, Baldeti, Brtoši, Škvari in Trba. Mitrović-Petrović-eva (1970) opisuje in predstavlja večino do takrat najdenih eocen- skih morskih ježkov iz več najdišč takratne Jugoslavije, veliko tudi iz Istre. Šikić & Polšak (1973: 26) pišeta o flišu podobnih kamninah, ki so tudi v profilu Gračišće. Večina favne v teh kamninah je alohtona. Prav pri Gra- čišću so breče s številnimi ostanki velikih foraminifer (numulitov, asilin, diskociklin), koral, litotamnij in drugo makrofavno. Znotraj breč so leče laporovca s šte- vilno planktonsko foraminiferno favno. V zgornjem ho- rizontu širše okolice Gračišća so najdeni makrofosili: Pycnodonta archiaci, Ostrea gigantica, Ostrea sp., Lucina cf. illyrica, Velates schmidelianus, Pleurotomaria sp., Na- utilus sp., Conoclypus conoideus, Echinolampas subaffi- nis. Razen naštetih oblik so najdene še korale, mahov- njaki, ramenonožci, krinoidi, ribe in njihovi zobje. Polšak & Šikić (1973: 26) pišeta, da je na širšem obmo- čju Pazina ugotovljena sledeča makrofavna: morski ježki Cidaris subularis, Cidaris cf. verneuili, Schizaster archi- aci, Conoclypus conoideus, Echinolampas subaffinis, Co- elopleurus cf. forbesi, polži Voluta (Volutilithes) cairen- sis, Velates schmidelianus, školjke Spondylus cisalpinus, Crassatella cf. allonsensis, C. secoi, Pycnodonta archiaci, Lucina cf. illyrica, Ostrea martinisi, O. gigantica, Litho- domus zignoi, Glycimeris cf. intermedia declivis, glavo- nožci Nautilus leonicensis, N. sindensis, N. subfleurisia- nus, brahiopodi Terebratulina bayni in po lih eti vrste Serpula spirulaea. Pleničar in sodel. (1973: 30-31) piše- jo o klastičnih sedimentih paleogena, predvsem o eo- censkih klastitih tržaškega, pazinskega in reškega baze- na, ki sestoje iz takoimenovanih spodnjih, srednjih in zgornjih plasti. Med favno so večinoma navedeni mi- krofosilni ostanki, med makrofavno so omenjani samo morski ježki, školjke in polži. Šikić & Pleničar (1975: 21-22) pišeta o flišu podobnih kamninah, ki so v pazin- skem bazenu iz breč, konglomeratov, peščenjakov, lapo- rovcev, glinastih laporovcev in glin. Predvsem v biokal- k ruditih je zelo veliko od lomkov numulitin, diskocik lin, asterociklin, aktinociklin, lupin mehkužcev, morskih jež kov i n d r ug i h orga ni zmov. Pavlovec & Pavšič (1987) razglabljata o razlikah in starosti plasti z rakovicami v Istri, Tarlao, Tunis & Venturini (1995: 618, Pl. 2) s hribčka Kanuš pri Pazinu prikazujejo eocenske ostanke rakovice rodu Harpactoxanthopsis, navtilidov rodov Aturia in Nautilus, brahiopoda rodu Te re b ra t u l a, mor- ske lilije rodu Pentacrinus, školjke rodu Hemicardium, polžev rodov Pleurotomaria in Ovula, morskih ježkov rodov Echinolampas, Cyclaster, Schizaster in Hemiaster ter zob morskih psov rodu ?Oxyrhina. Moosleitner (1996: Taf. Paz 1-6) predstavlja številne in zelo raznolike makrofavnistične ostanke iz najdišča Paz v Istri, kjer so zelo podobni fosili in kamnine kot v Gračišću. Tarlao (2000) je opisal primerke rakovic iz Istre vrste Harpactoxanthopsis quadrilobata, Mikuž (2002) je poročal o novi najdbe rakovice vrste Harpactoxanthop- sis quadrilobata iz Gračišća pri Pazinu, Mikuž (2004) je opisal najdbo rakovice Lophoranina marestiana iz fli- šnih plasti Gračišća v Istri, Schweitzer, Ćosović & Feldmann (2005) pišejo o istrskih rakovicah rodu Har- pactocarcinus, Mikuž (2005) piše o eocenskih morskih RAZISKAVE EOCENSKIH MAKROFOSILOV OSREDNJE ISTRE 8 VASJA MIKUŽ: GORGONARIJSKA KORALA IZ GRAČIŠĆA PRI PAZINU V ISTRI NA HRVAŠKEM FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/3 – 2010 ježkih Istre, Mikša, Mezga & Ćosović (2005) poročajo o mešani ehinoidni favni iz lutetijskih plasti Grdosela, Mikuž (2006) obravnava najdbo kamenega jedra polža vrste Velates perversus iz Gračišća pri Pazinu, Mikuž (2007) predstavlja morske ježke vrste Conoclypus conoi- deus iz najdišč v Istri, Mikuž (2008a) prikazuje primer- ke serpulidnih črvov vrste Rotularia spirulaea iz Grači- šća pri Pazinu, Mikuž (2009) piše o ostankih kamenega jedra navtilida iz eocenskih plasti pri Grdoselu, Mikuž (2010) predstavlja ostanke oklepov rakovice vrste Lopho- ranina marestiana iz Ćopija, Mikuž (2010) izdela pre- gled vseh novih vrst eocenskih morskih ježkov Istre, Mikuž & Horvat (2010 a) predstavita nekaj eocenskih makrofosilov iz Ćopija v Istri in Mikuž & Horvat (2010 b) predstavita in primerjata še eocenske makrofosile iz več najdišč osrednje Istre. RAZISKAVE EOCENSKIH OKTOKORAL V ISTRI IN BLIŽNJIH SOSEDNJIH OZEMLJIH Stache (1864: 86-89) navaja iz pazinske flišne kadunje številna imena eocenskih fosilov, med katerimi pa ne moremo zaslediti nobenih ostankov gorgonarijskih koral. Ostanke istrskih oktokoral omenja med prvimi Sacco (1924: 20-22), ki med mnogimi koralami ne na- števa ostankov gorgonarijskih koral, omenja pa ostanke rodu Heliopora, ki pripadajo drugemu redu in družini oktokoral. Moosleitner (1996: 107) omenja tudi števil- ne ostanke mikrofosilov, med katerimi so našli tudi ske- letne igle roženastih koral, vendar brez podrobnih ta- ksonomskih podatkov. Mikuž (2008b: 56-58; Tab. 1, sl. A-E) opisuje in predstavlja prvo pravo istrsko gorgona- rijsko koralo vrste Isis nummulitica Gümbel, 1861. V Sloveniji eocenskih oktokoral še nismo našli. Naj- več ostankov oktokoral so ugotovili v sosednji Italiji, v eocenskih, oligocenskih, miocenskih in pliocenskih skladih. Med literaturo smo zasledili podatke Oppen- heim-a (1901: 49) ki poroča, da so našli ostanke korale Isis brevis D ` Achiardi blizu Priabone in v okolici Verone v Italiji. Naslednje podatke smo zasledili pri Fabiani-ju (1915: 224), ki razglablja o paleogenskih skladih Benečije (Veneta) in o njihovi fosilni vsebini. Pri paleontološki obravnavi navaja, da med koralami prevladujejo ostanki heksakoral in da so ostanki alcionarij zelo pičli in ome- nja samo dve vrsti: Isis brevis D`Achiardi in Heliopora bellardii Haime. Dainelli (1915: 208) piše, da so v oko- lici Tarcenta tudi našli ostanke oktokoral, ki naj bi bili podobni vrsti Isis brevis D`Achiardi. Felix (1925: 290- 291) poroča, da so vrsto Isis brevis našli v priabonijskih, oligocenskih in celo v miocenskih skladih Italije. Ma- laroda (1950: 150-151) med alcionarijami (Alcyonaria) opisuje iz družine Pennatulidae dva rodova, Pavonaria in Graphularia, katerih ostanke so našli v zgornjeeocen- skih do spodnjeoligocenskih (priabonijskih) plasteh najdišča Monteccio di Costozza (Colli Berici) v Benečiji v Italiji. PALEONTOLOŠKI DEL Sistematika po: Bayer 1956 Classis Anthozoa Ehrenberg, 1834 Subclassis Octocorallia Haeckel, 1866 Ordo Gorgonacea Lamouroux, 1816 Subordo Holaxonia Studer, 1887 Familia Isididae Lamouroux, 1812 Subfamilia Isidinae Lamouroux, 1812 Genus Isis Linné, 1758 Alloiteau (1952: 413) piše, da je rodovno ime Isis postavil raziskovalec Lamouroux leta 1816, vendar ga Bayer (1956) pripisuje Linnéju, ki da ga je poimenoval že v 1758. letu. Na Alloiteau-jevi sliki (1952: Pl. 9, fig. 9) so predstavljeni kalcitni internodiji rodu Isis, ki so po obliki in velikosti zelo podobni najdenemu eocenskemu segmentu iz Gračišća. Podobne drobne in številne se- stavne segmente vidimo tudi pri recentni roženasti ko- rali vrste Callogorgia verticillata (Pallas) (Riedl 1983: Taf. 63). Po podatkih Müller-ja (1963: 190) so prve primer- ke rodu Isis ugotovili v zgornjekrednih skladih, rod se je obdržal vse do danes. Njegovi današnji predstavniki ži- vijo v Indijskem in Tihem oceanu. Iz sodobne strokovne literature je razvidno, da dru- žino Isididae uvrščajo k podredu Calcaxonia in k redu Alcyonacea (WoRMS: 2010). Predstavnike družine Isi- didae pa označujejo s skupnim zvenečim poimenova- njem Bamboo coral – “bambusove korale”. Isis nummulitica Gümbel, 1861 Tab. 1, sl. 1a-1f 9 VASJA MIKUŽ: GORGONARIJSKA KORALA IZ GRAČIŠĆA PRI PAZINU V ISTRI NA HRVAŠKEM FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/3 – 2010 1863 Isis Teisenbergensis Schfh. – Schafhäutl , 33, Taf. 4, Figs. 11 a-f 1863 Isis teisenbergensis Schfh. – Schafhäutl , Taf. 4, Figs. 11 a-c, 11 d-f 1867 Isis Treisenbergensis – Quenstedt , 798 1925 Isis nummulitica Gümbel 1861 – Felix , Pars 28, 291 1952 Isis sp. – Alloiteau , 664, Pl. 9, Fig. 9 1992 Isis teisenbergensis – Hagn, Darga & Schmid , 134, Taf. 28 1992 Isis teisenbergensis Schafhäutl – Hagn, Darga & Schmid , 136-137, Taf. 29 2008b Isis nummulitica Gümbel, 1861 – Mikuž , 56, Tab. 1, Sl. A-E Material: Druga najdba internodijalnega segmenta z obema nodijalnima površinama (tab. 1, sl. 1a-1f). Se- gment pričujoče oktokorale je našel gospod Vili Rakovc iz Kranja spomladi leta 2010. Slika 2. Izdanki eocenskih skladov pri Gračišću blizu Pazina. Foto: V. Mikuž 2008 Figure 2. The outcrops of Eocene beds at Gračišće near Pazin. Photo: V. Mikuž 2008 Najdišče: Kakšnih 50 višinskih metrov pod zasel- kom Gračišće ob cesti proti Pićnu. Najdišče je na pobo- čjih olistostrome oziroma eocenskega nagrmadenja raz- ličnih kosov kamnin in številnih najrazličnejših fosilnih ostankov (slika 2). Opis: P oli p i teh gorgo nari jskih koral so imeli za oporo kalcitne segmente ali internodije in roženaste po- vezave ali nodije. Internodij je majhen, kratek in pred- stavlja le en segment gorgonarijske korale. Internodij je v prečnem preseku ovalne oblike (tab. 1, sl. 1c-1d). V dol- žino meri 8 mm (tab. 1, sl. 1a-1b), ker je v eni smeri širši ima dva premera, večjega 6 mm (tab. 1, sl. 1a-1b) in manjšega 5 mm (tab. 1, sl. 1e-1f). Zunanja površina in- ternodija ali “diafiza” je okrašena z okrog 26. debelimi vzdolžnimi rebri različnih širin in z globokimi vmesni- mi brazdami (tab. 1, sl. 1a-1b, 1e-1f). Vzdolžna rebra so ravna do rahlo ukrivljena. Na nekaterih mestih so vzdol- žna rebra dvojna in zato tanjša. Distalna dela internodija 10 VASJA MIKUŽ: GORGONARIJSKA KORALA IZ GRAČIŠĆA PRI PAZINU V ISTRI NA HRVAŠKEM FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/3 – 2010 ali “epifizi” se zaključujeta z rahlo izbočeno nodijalno površino, ki je prekrita z radialnimi rebri (tab. 1, sl. 1c- 1d). Najvišja koničasta točka oziroma os na obeh nodi- jalnih površinah je skoraj središčna (tab. 1, sl. 1a-1b, 1c- 1d). Ena nodijalna površina se zaključuje z rahlo vzdi- gnjenim ter ozkim vzdolžnim grebenom (tab.1, sl. 1d), druga sestoji iz treh različno visokih okroglih in topih konic (tab. 1, sl. 1c, 1e). Opomba: T a drugi primerek eocenske gorgonarij- ske korale iz Gračišća, ki ga opisujemo in predstavljamo (tab. 1, sl. 1a-1f), je prav tako zelo podoben internodijal- nima segmentoma primerkov Schafhäutl-a (1863: Taf. 4, 11 a-f) in seveda prvemu najdenemu primerku iz Gračišća (Mikuž 2008: tab. 1, sl. A-E). So pa manjše raz- like v morfologiji in ornamentaciji ter velikosti interno- dijalnih delov, kar je ena od značilnosti teh koral. Velikost internodija (Size of internode): Dolžina internodija (Length of internode) = 8 mm Večji premer internodija (Largest diameter of inter- node) = 6 mm Manjši premer (Smaller diameter of internode) = 5 mm Število vzdolžnih reber (Number of longitudinal ribs) = 25-27 Stratigrafska in geografska razširjenost: Schaf- häutl (1863: Taf. 4, Figs. 11a-f) predstavlja najdbi inter- nodijev nove gorgonarijske korale vrste Isis teisenber- gensis, ki jo je poimenoval po 1189 m visoki gori Teisen Berg na Bavarskem, južnovzhodno od Traunsteina. Sis- tematik in specialist za korale Felix (1925: 291) je uvrstil Schafhäutl-ovo obliko Isis teisenbergensis med sino- nime vrste Isis nummulitica Gümbel, 1861. Njihovi ostanki so najdeni v srednjeeocenskih skladih na juž- nem Bavarskem v Nemčiji. Hagn in sodel. (1992: 134) znova predstavljajo oktokoralo s starim imenom Isis tei- senbergensis najdeno na Bavarskem in sicer na original- ni Schafhäutl-ovi tabli iz leta 1863. Isti avtorji (1992: 136-137) prikazujejo na tabli 29 tri med seboj povezane segmente in nodijalno površino vrste Isis teisenbergen- sis, ki so bili najdeni v litotamnijski apnenčevi breči v najdišču Schöneck, južnovhodno od Siegsdorfa na Ba- varskem. ZAKLJUČKI Predstavljamo drugo najdbo internodijalnega segmenta oziroma apnenčevega skeleta gorgonarijske korale vrste Isis nummulitica Gümbel, 1861 (tab. 1, sl. 1a-1f) iz sre- dnjeeocenskih skladov, ki izdanjajo pod zaselkom Gra- čišće blizu Pazina v Istri na Hrvaškem. Tudi ta gorgona- rijski segment je majhen in razmeroma dobro ohranjen z vsemi bistvenimi vrstnimi morfološkimi in struktur- nimi značilnostmi. Začudeni smo, da so ostanki teh koral v Gračišću in drugih istrskih najdiščih tako redki, saj je bil že samo en koralit takšne gorgonarijske korale sestavljen iz zelo šte- vilnih medsebojno si podobnih skeletnih segmentov. Očitno je tudi, da je kemična sestava internodijalnih se- gmentov takšna, da omogoča njihovo dobro ohranitev. CONCLUSIONS Gorgonacean coral from Gračišće near Pazin in Istria, Croatia Presented is the second find of an internodial segment, i.e. calcareous skeleton of a gorgonacean coral of species Isis nummulitica Gümbel, 1861 (pl. 1, figs. 1a-1f) from Middle Eocene beds exposed below the settlement of Gračišće near Pazin in Istria, Croatia. This gorgonacean segment is also small and relatively well preserved, and exhibiting all essential morphologic and structural cha- racteristics of this species. We have been surprised at the scarcity of this coral remains at Gračišće and other Istrian localities, conside- ring the very large numbers of small and mutually simi- lar skeletal segments that form such a corallite. The che- mical composition of internodial segments is favorable for their good preservation, but the key reason for their scarcity in localities of Eocene beds in Istria is most pro- bably their small size. 11 VASJA MIKUŽ: GORGONARIJSKA KORALA IZ GRAČIŠĆA PRI PAZINU V ISTRI NA HRVAŠKEM FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/3 – 2010 ZAHV ALE Viliju Rakovcu iz Kranja se zahvaljujemo za podarjeni fosilni ostanek oktokorale iz Gračišća. Za prevode v anglešči- no se zahvaljujemo zaslužnemu profesorju dr. Simonu Pircu, za fotografije in ostalo tehniško dokumentacijo pa so- delavcu Marijanu Grmu. LITERATURA - REFERENCES Alloiteau, J., 1952: Classe des Anthozoaires. Sous-classe des Alcyonaria Milne-Edwards 1857. In: J. Piveteau, Traité de Paléontologie, Tome premier, Protistes, Spongiaires, Coelentérés, Bryozoaires. Masson et C ie : (Paris) 408-418, Pl. 9. Bayer, F. M., 1956: Octocorallia. In: Moore, C. R. (Edit.), Treatise on Invertebrate Paleontology. Part F, Coelenterata. Geological Society of America and University of Kansas Press (Lawrence): F1 – F498. Bittner, A., 1880: Beiträge zur Kenntniss alttertiärer Echinidenfaunen der Südalpen. I. Echinidenfauna des istro-dal- matinischen Eocaens. Beiträge Palaeont. Oesterreich.-Ungarn (Wien) 1: 43-71 + Taf. 1-12. Čosović, V., T. Marjanac, A. Moro & V. Premec-Fuček, 2008: Paleogenski sedimenti Istre i podmorja, njihova ra- znolikost i rasprostranjenost. Acta Bullearum, Pučko otvoreno učilište Buje (Buje) 2: 57-66. Dainelli, G., 1915: L`Eocene Friulano. Monografia geologica e paleontologica. “Memorie geografiche” (Firenze): 1-721, Tav. 1-56. Drobne, K., 1977: Alvéolines paléogenes de la Slovénie et de l`Istrie. Carte geologique sommaire de la Slovenie du SW et de l`Istrie. Mém. suis. Paléont. (Bâle) 99: 1-132, Pl. 1-21. Fabiani, R., 1915: Il Paleogene del Veneto. Mem. Ist. Geol. R. Univ. Padova (Padova) 3: XVI+1-336,Tav. 1-9. Felix, J., 1925: Anthozoa tertiaria et quaternaria. Pars 28, I. Paleocän – Oligocän. In: C. Diener (Edit.), Fossilium Catalogus, I: Animalia. W. Junk (Berlin): 35-296. Hacquet, B., 1778-1789: Oryctographia Carniolica, oder Physikalische Erdbeschreibung des Herzogthums Krain, Istri- en, und zum Theil der benachtbarten Länder. I-IV. Johann Gottlob Immanuel Breitkopf (Leipzig). Hagn, H., R. Darga & R. Schmid, 1992: Erdgeschichte und Urwelt im Raum Siegsdorf. Fossilien als Zeugen der geolo- gischen Vergangenheit. Gemeinde Siegsdorf (München): 1-241,(Taf. 1-80). Klepač, K., 2008: Slijed temeljnih geoloških istraživanja Istre. Acta Bullearum, Pučko otvoreno učilište Buje (Buje) 2: 11-27. Malaroda, R., 1950: Il Lattorfiano del Monteccio di Costozza (Colli Berici). Parte prima: I macrofosili. Memorie Museo Civico Storia Naturale Verona (Verona) 2: (1949-50), 147-210, Tav. 1-7. Manek, F., 1905 a: Die Fundorte von Eocänfossilien bei Rozzo, unweit Pinguente. Verh. Geol. R. A. (Wien) 10: 218- 221. Manek, F., 1905 b: Neue Fundorte von Eocänfossilien bei Rozzo (Istrien). Verh. Geol. R. A. (Wien) 16: 351-352. Mikša, G., A. Mezga & V. Ćosović, 2005: An Example of Mixed Echinoid Fauna from the Lutetian of Grdoselo, Cen- tral Istria. In: I., Velić, I. Vlahović & R. Biondić (Urednici), Knjiga sažetaka – Abstracts Book, 3. Hrvatski geološki kongres Opatija 2005. Hrvatski geološki institut (Zagreb): 101-102. Mikuž, V., 1997: Roževinasta korala Keratoisis melitensis (Goldfuss, 1826) (Octocorallia) iz badenijskih plasti pri Šen- tilju (SV Slovenija). (Horny coral Keratoisis melitensis (Goldfuss, 1826) (Octocorallia) from Middle Miocene (Bade- nian) beds near Šentilj (NE Slovenia). Razprave IV. razreda SAZU (Ljubljana) 38 (3): 73-81, (1 Tab.). Mikuž, V., 2002: Nova najdba rakovice Harpactoxanthopsis quadrilobata (Desmarest) v eocenskem flišu pri Gračišću blizu Pazina v Istri (Hrvaška). (New finding of crab Harpactoxanthopsis quadrilobata (Desmarest) in the Eocene flysch at Gračišće near Pazin in Istria (Croatia)). Geologija (Ljubljana) 45 (1): 97-102. Mikuž, V., 2004: Lophoranina marestiana iz srednjeeocenskih flišnih plasti pri Gračišću v Istri. (Lophoranina mare- stiana from Middle Eocene flysch beds at Gračišće in Istria). Geologija (Ljubljana) 47 (1): 23-27. Mikuž, V., 2005: Eocenski ježinci Istre. (Eocene Echinoids from Istria). In: I., Velić, I. Vlahović & R. Biondić (Ured- nici), Knjiga sažetaka – Abstracts Book, 3. Hrvatski geološki kongres Opatija 2005. Hrvatski geološki institut (Zagreb): 105-106. Mikuž, V., 2006: Novi najdbi polža rodu Velates iz eocenskega fliša Goriških brd in Gračišća v Istri. (The new findings of Velates snail from Eocene flysch in Goriška brda and Gračišće in Istria). Geologija (Ljubljana) 49 (1): 53-60. 12 VASJA MIKUŽ: GORGONARIJSKA KORALA IZ GRAČIŠĆA PRI PAZINU V ISTRI NA HRVAŠKEM FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/3 – 2010 Mikuž, V., 2007: Eocenski morski ježki vrste Conoclypus conoideus iz paleontološke zbirke Oddelka za geologijo Uni- verze v Ljubljani. (Eocene sea urchins Conoclypus conoideus from the paleontological collection of the Department of Geology, University in Ljubljana). Razprave IV. razreda SAZU (Ljubljana) 48 (1): 99-143. Mikuž, V., 2008a: Serpulidni črv Rotularia spirulaea iz eocenskih plasti pri Gračišću v Istri, Hrvaška. (The serpulid worm Rotularia spirulaea from Eocene beds near Gračišće in Istria, Croatia). Geologija (Ljubljana) 51 (2): 161- 168. Mikuž, V., 2008b: Ostanek eocenske gorgonarijske korale iz okolice Gračišća pri Pazinu v Istri (Eocene gorgonacean coral remain from surroundings of Gračišće near Pazin, Istria). Razprave IV. razreda SAZU (Ljubljana) 49 (2): 51- 63, (Tab. 1). Mikuž, V., 2008c: Pregled novih vrst eocenskih morskih ježkov iz Istre, opisanih v 19. in 20. stoletju. (Revision of new species of Eocene sea urchins from Istria, described in the 19th and 20th centuries). Geologija (Ljubljana) 51(1): 13- 28. Mikuž, V., 2009: Navtilid iz srednjeeocenskih plasti pri Grdoselu v Istri na Hrvaškem. (A nautiloid from Middle Eoce- ne beds at Grdoselo in Istria, Croatia). Geologija (Ljubljana) 52 (1): 33-43. Mikuž, V., 2010: Loforanine iz eocenskih plasti osrednje Istre. (Lophoraninas from Eocene beds in central Istria). Ge- ologija (Ljubljana) 51 (1): 13-28. Mikuž, V. & A. Horvat, 2010a: Makrofosili iz eocenskih plasti pri Ćopiju v Istri na Hrvaškem. In: A. Košir et al. (ure- dniki), 3. Slovenski geološki kongres, Bovec 2010. Povzetki in ekskurzije. Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa, Paleontološki inštitut Ivana Rakovca (Ljubljana): 21-26. Mikuž, V. & A. Horvat, 2010b: Makrofosili iz različitih nalazišta središnje Istre, Hrvatska. (Macrofossils from diffe- rent Eocene localities in central Istria, Croatia). In: M. Horvat (urednica), 4. Hrvatski geološki kongres Šibenik 2010, Knjiga sažetaka Abstracts Book, Hrvatski geološki institut (Zagreb): 99-100. Mitrović-Petrović, J., 1970: Eocenski ehinidi Jugoslavije. Geol. anali Balk. poluostrva (Beograd) 35: 151-190 + Tab. 1-37. Moosleitner, G., 1996: Fossilien aus dem Mittel-Eozän von Istrien. Fossilien (Korb) 1996 (2): 105-110. Müller, A. H., 1963: Lehrbuch der Paläozoologie. Band II, Invertebraten, Teil 1, Protozoa-Mollusca 1. VEB Gustav Fischer Verlag (Jena): XV+1-574, Abb. 1-712. Oppenheim, P., 1901: Die Priabonaschichten ind ihre Fauna im Zusammenhange mit gleichalterigen und analogen Ablagerungen vergleichend betrachtet. Palaeontographica (Stuttgart) 47: 1-348, Taf. 1-21. Pavlovec, R. & J. Pavšič, 1987: Biostratigrafija plasti z rakovicami v Istri. (Biostratigraphy of beds with crabs in Istria). Geologija 1985/86, (Ljubljana) 28/29: 55-68. Piccoli, G. & F. Proto Decima, 1963: Excursioni geologiche nella zona del flysch della Venezia Giulia e della Dalma- zia. La ricercha scient., Anno 33, Rendiconti A (Roma) (ser. 2), 3 (6): 857-864. Pleničar, M., A. Polšak & D. Šikić, 1973 : Tolmač za list Trst, Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000. Zvezni geološki zavod Beograd (Beograd): 1-68. Polšak, A. & D. Šikić, 1973: Tumač za list Rovinj, Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000. Savezni geološki zavod Beograd (Beograd): 1-51. Quenstedt, A., 1867: Handbuch der Petrefaktenkunde. Zweite Auflage. Verlag der H. Laupp`schen Buchhandlung (Tübingen): VIII+1-982. Riedl, R., 1983: Fauna und Flora des Mittelmeeres. Ein systematischer Meeresführer für Biologen und Naturfreunde. Dritte Auflage. Verlag Paul Parey (Hamburg und Berlin): 1-836. Sacco, F., 1920-22: Schema di Carta Geologica della Venezia Giulia 1 : 200.000, zona meridionale (Istria). Composta e disegnata per la Societá Alpina delle Giulie. (Sezione di Trieste del club Alpino Italiano). Sacco, F., 1924: L`Istria. Cenni geologici generali. Memorie descrittive della Carta geologica d`Italia (Mondovi) 19: 1-105. Schafhäutl, K. E., 1863: Süd-Bayerns Lethaea Geognostica. Der Kressenberg und die südlich von ihm gelegenen Ho- chalpen geognostisch betrachtet in ihren Petrefacten. (Leipzig): XVII+1-487, Taf. 1-86. Schweitzer, C. E., V. Ćosović & R. M. Feldmann, 2005: Harpactocarcinus from the Eocene of Istria, Croatia, and the paleoecology of the Zanthopsidae Via, 1959 (Crustacea: Decapoda: Brachyura). J. Paleont. (Tulsa) 79 (4): 663- 669. Stache, G., 1864: Die Eocengebiete in Inner-Krain und Istrien. Jb. Geol. R. A. (Wien) 14: 11-115, 1 Taf.. Stache, G., 1878: Geologische übersichts-karte der Küstenländer von Oesterreich Ungarn und der angrenzenden Ge- biete von Krain, Steiermark und Kroatien, M=1:1.008.000. Geol. R. A. (Wien), Verlag Alfred Hölder. 13 VASJA MIKUŽ: GORGONARIJSKA KORALA IZ GRAČIŠĆA PRI PAZINU V ISTRI NA HRVAŠKEM FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/3 – 2010 Šikić, D., 1963: Eine Vergleichende Darstellung der Entwicklung des jüngeren klastischen Paläogens inIstriens, dem Kroatischen Küstenland und Dalmatien. Geol. vjesnik (1961) (Zagreb) 15 (2): 329-336. Šikić, D. & M. Pleničar, 1975: Tumač za list Ilirska Bistrica, Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000. – Savezni geološki zavod Beograd (Beograd): 1-51. Šikić, D. & A. Polšak, 1973: Tumač za list Labin, Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000. Savezni geološki zavod Beograd (Beograd): 1-55. Taramelli, T., 1874: Di alcuni Echinidi eocenici dell`Istria. Atti R. Ist. Veneto Sci. (Venezia) 3: 3-28+ Tav. 3-4. Taramelli, T., 1878: Carta geologica dell`Istria e delle isole del Quarnero. Scala della Carta 1 : 288.000. Francesco Vallardi Tip.Edit. (Milano). Tarlao, A., 2000: Considerazioni sui Decapodi Brachiuri dell`Istria e loro attribuzione a Harpactoxanthopsis quadri- lobata (Desmarest, 1822). Natura Nascosta (Monfalcone) 21: 29-34. Tarlao, A., Tunis, G. & S.Venturini, 1995: Lutetian Transgression in Central Istria: the Rogovići-Mečari Section Case. 1. hrvatski geološki kongres Opatija, Zbornik radova (Zagreb) 2: 613-618, (Pl. 1-2). Toniolo, A. R., 1909: L `Eocene dei dintorni di Rozzo in Istria e la sua fauna. Palaeontographia Italica (Pisa) 15: 237- 295 + Tav. 24 (1)-26(3). Velić, I., J. Tišljar, D. Matičec & I. Vlahović, 1995: Opći prikaz geološke građe Istre. 1. Hrvatski geološki kongres, Vodič ekskurzija (Zagreb): 5-30. WoRMS – World Register of Marine Species, 2010: Isis Linnaeus, 1758. http>//www.marinespecies.org/aphia. php?p=taxdetails&id=267517 14 VASJA MIKUŽ: GORGONARIJSKA KORALA IZ GRAČIŠĆA PRI PAZINU V ISTRI NA HRVAŠKEM FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/3 – 2010 TABLA 1 – PLATE 1 Sl. 1a Isis nummulitica Gümbel, 1861; Gračišće blizu Pazina v Istri, apnenčev internodij s širše strani, x 9 Fig. 1a Isis nummulitica Gümbel, 1861; Gračišće near Pazin in Istria, calcareous internode from the largest side, x 9 Sl. 1b Isti primerek z nasprotne širše strani, x 9 Fig. 1b The same specimen from opposite largest side, x 9 Sl. 1c Isti primerek, spodnja nodijalna površina, x 9 Fig. 1c The same specimen, distal node area, x 9 Sl. 1d Isti primerek, zgornja nodijalna površina, x 9 Fig. 1d The same specimen, proximal node area, x 9 Sl. 1e Isti primerek z ožje strani, x 9 Fig. 1e The same specimen from strait side, x 9 Sl. 1f Isti primerek z nasprotne ožje strani, x 9 Fig. 1d The same specimen from opposite strait side, x 9 Fotografije (Photos): Marijan Grm 15 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/3 – 2010 TABLA 1 – PLATE 1