Simpozij z mednarodno udeležbo Vodni dne Vi 2015 Podčetrtek, 15.—16. oktober 17 16 KAKoVoST PiTne Vode in do SToPno ST do VARne PiTne Vode V SLoVeni Ji V LeTU 2013 iVAnKA GALe 1 , TinA GRČA 2 Povzetek V Sloveniji se je v letu 2013 oskrbovalo s pitno vodo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo ozi- roma na oskrbovalnih območjih, pri katerih se je izvajalo spremljanje kakovosti ali monito- ring, 93 % prebivalcev. V monitoring niso bila vključena oskrbovalna območja, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb oziroma okoli 7 % prebivalcev Slovenije. Velika oskrbovalna območja, zlasti tista, ki oskrbujejo več kot 5.000 prebivalcev, imajo praviloma ustrezno kakovost pitne vode. Z vidika javnega zdravja so zlasti problematična mala oskrbovalna območja za- radi pogoste fekalne onesnaženosti; oskrbujejo po 50–1.000 prebivalcev (zlasti najmanjša 50–500) ter tista s površinsko vodo, med katere prištevamo tudi kraške vire pitne vode. Re- zultati kemijskih preskusov kažejo onesnaženost pitne vode s pesticidi in nitrati. V Sloveniji so bili v obdobju 1997–2013 prijavljeni letno 1–3 hidrični izbruhi. V posameznem izbruhu je bilo 9–263 prijav obolelih. V letih 2006 in 2009 ni bilo prijave hidričnega izbruha. Ključne besede: dostopnost do pitne vode, kakovost pitne vode, monitoring pitne vode Abstract In 2013 93 % of residents of Slovenia were supplied with drinking water from water supply systems which were included in monitoring of drinking water. Water supply systems with less than 50 persons were excluded from monitoring, so quality of drinking water system was unknown for about 7 % of residents. Larger supply zones in general have adequate drinking water quality. From a preventive health point of view, because of the frequent or permanent faecal contamination, the most problematic are small supply zones, serving 50- 1000 residents (especially 50-500) and supply zones with surface water, among which the karst sources of drinking water are also included. The samples results of chemical parame- ters indicate contamination of drinking water with pesticides and nitrates. Slovenia reported 1-3 waterborne outbreaks per year during 1997–2013. In these outbreaks, associated with drinking water, 9-263 cases were reported. No outbreaks were reported in 2006 and 2009. 1 Ivanka Gale, dr. med., spec. higiene in javnega zdravja, Nacionalni inštitut za javno zdravje 2 Tina Grča, dipl. san. inž., Nacionalni inštitut za javno zdravje Simpozij z mednarodno udeležbo Vodni dne Vi 2015 Podčetrtek, 15.—16. oktober 19 18 2. do SToPno ST do VARne PiTne Vode in KAKoVoST PiTne Vode 2.1. dostopnost do varne pitne vode v letu 2013 Tabela 1: Število in odstotni delež prebivalcev, vključenih v monitoring pitne vode, in porazdelitev vzorcev, Slovenija, 2004–2013 [1, 10] 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Število prebivalcev 1.997.004 2.001.114 2.008.516 2.019.406 2.022.629 2.042.335 2.049.261 2.052.496 2.056.262 2.059.114 Redna preizkušanja 1) Število prebivalcev 1.840.135 1.834.484 1.846.075 1.844.874 1.817.554 1.811.964 1.823.355 1.834.602 1.905.553 1.910.675 Delež prebi- valcev (%) 92,1 91,7 91,9 91,4 89,9 88,7 89,0 89,4 92,7 92,8 Število oskrbovalnih območij 977 995 968 974 984 973 968 931 903 886 Število vzorcev 7.114 5.910 2.857 3.002 3.059 3.081 3.471 3.845 3.500 3.342 Občasna preizkušanja 2) Število prebivalcev 1.720.513 1.713.772 1.745.646 1.742.545 1.724.732 1.688.528 1.725.428 1.163.911 1.788.029 1.810.898 Delež prebivalcev (%) 86,2 85,6 86,9 86,3 85,3 82,7 84,2 56,7 87,0 87,9 Število oskrbovalnih območij 291 274 309 312 351 311 324 128 298 305 Število vzorcev 448 454 458 461 501 465 590 396 359 366 Na oskrbovalnih območjih, ki so bila v letu 2013 vključena v monitoring pitne vode, se je oskr- bovalo okoli 93 % (oz. 1.910.675) prebivalcev Slovenije. V obdobju 2004–2012 se je 7–11 % (okoli 151.000–230.000) ter v letu 2013 7 % oz. 148.145 prebivalcev oskrbovalo s pitno vodo iz sistemov z manj kot 50 oseb, ali pa niso bili vključeni v monitoring zaradi nepopolnega zajema. V letu 2013 je bilo 71,8 % (1.478.306) prebivalcev vezanih na oskrbovalna območja, ki so oskrbovala več kot 5.000 ljudi (80 oskrbovalnih območij oz. 9 %) [1, 3, 5, 6, 7, 8, 10, 11, 14, 15, 16, 17, 18]. 1. UVod Pitna voda je voda v prvotnem stanju ali po pripravi namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo oziroma vir (ali se dobavlja iz vodovodnega omrežja sistema za oskrbo s pitno vodo, cistern ali kot predpakirana voda ter vsa voda, ki se uporablja za proizvodnjo in promet živil). Pitna voda je zdravstveno ustrezna, kadar ne vsebuje mikroorganizmov, parazitov in njihovih razvojnih oblik v številu, ki lahko predstavlja nevarnost za zdravje; kadar ne vsebuje snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi; kadar je skladna z zahtevami za mejne vrednosti parametrov (skladnost), določenimi v Pravilniku o pitni vodi [12]. Po tipu surove vode delimo pitno vodo na površinsko in podzemno. Zaradi izpostavljenosti onesnaženju iz okolja je kakovost površinskih voda večinoma vprašljiva. V higienskem smislu uvrščamo med površinske tudi vode, kjer je ugotovljena prisotnost mikro- ali makroorganiz- mov, ali vode, pri katerih so spremembe lastnosti tesno povezane z atmosferskimi značilnost- mi ali značilnostmi površine ali površinske vode. V Sloveniji so take vode t. i. kraške vode, ki imajo omejeno stopnjo sposobnosti samočiščenja. Ostale vode so t. i. podzemne vode oziroma nepovršinske. Sistem za oskrbo s pitno vodo predstavlja oskrbovalno območje ali pa zajema več oskrboval- nih območij. Oskrbovalno območje je zemljepisno določeno območje, ki se oskrbuje s pitno vodo iz enega ali več vodnih virov in znotraj katerega so vrednosti preskušanih parametrov v pitni vodi približno enake. Pravilnik o pitni vodi [12] v Prilogi II, Tabela B1, razvršča oskrbo- valna območja v velikostne razrede glede na število prebivalcev na oskrbovalnem območju; v prispevku jih deloma združujemo v mala, srednja in velika oskrbovalna območja, ki oskrbujejo 50–1.000, 1.001–10.000 in več kot 10.000 prebivalcev. Monitoring pitne vode je predpisan s Pravilnikom o pitni vodi [12]. Namen monitoringa je preverjanje skladnosti pitne vode na mestu uporabe (pipa uporabnika, mesto uporabe v pro- izvodnji in prometu živil, mesto pakiranja vode, na iztoku iz cisterne) glede na zahteve, ki jih mora izpolnjevati pitna voda zaradi varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki zaradi kakršnegakoli onesnaževanja pitne vode [12]. Hidrični izbruh je pojav nalezljive bolezni zaradi onesnažene pitne vode, ki po času in kraju nastanka ter številu prizadetih oseb presega običajno stanje na določenem omejenem ob- močju ali pri skupini posameznikov; najmanj dve osebi imata podobne klinične znake ter epidemiološka slika kaže, da je voda verjetni izvor okužbe. Pojavi se nenadoma in prizadene ljudi, ki uporabljajo pitno vodo iz istega vodnega vira oz. oskrbovalnega območja. Prizadete so lahko vse starostne skupine. Izbruhi niso vezani na sezono ali letni čas, čeprav na izbruh lahko vplivajo tudi meteorološki pogoji (nalivi, taljenje snega), tudi motnje v pripravi ali distribuciji pitne vode idr. [4]. Simpozij z mednarodno udeležbo Vodni dne Vi 2015 Podčetrtek, 15.—16. oktober 21 20 V letu 2013 je bilo 42,4 % (376) oskrbovalnih območij s površinsko vodo, ki so oskrbovala 30,6 % prebivalcev Slovenije (585.010), in 54,4 % (482) oskrbovalnih območij z nepovršinsko (podzemno) vodo, ki so oskrbovala 66,7 % prebivalcev Slovenije (1.273.880). Oskrbovalnih območij, za katere ni bilo podatka o tipu vode, je bilo 13 (1,5 %) in so oskrbovala 2.055 (0,1 %) prebivalcev. Okoli 2 % je bilo oskrbovalnih območij in enako tudi prebivalcev, ki so se oskr- bovali z mešano pitno vodo (površinski in nepovršinski tip surove vode) [2, 11]. Slika 3: Število oskrbovalnih območij in število prebivalcev, ki jih oskrbujejo s pitno vodo, po tipu surove vode, 2013 [2, 11] 2.2. Kakovost pitne vode v letu 2013 Na večjih oskrbovalnih območjih je praviloma ustrezna kakovost pitne vode. Z javnozdra- vstvenega oziroma preventivnega vidika so zaradi pogoste fekalne onesnaženosti najbolj pro- blematična mala oskrbovalna območja ter oskrbovalna območja s površinsko vodo, med kate- ra prištevamo tudi kraške vire pitne vode. S stališča javnega zdravja so najbolj problematična najmanjša oskrbovalna območja, ki oskr- bujejo s pitno vodo 50–500 ljudi, ker so v velikem deležu mikrobiološko onesnažena, zlasti fekalno, medtem ko je o njihovi kemijski kakovosti zelo malo podatkov. Večina sistemov, ki oskrbuje po 50–500 ljudi (leta 2013 okoli 600 sistemov oz. 66 %) [2, 11], je bila vključena v monitoring zaradi zahteve o številu prebivalcev po Pravilniku o pitni vodi. Ti sistemi ponekod nimajo določenih vodovarstvenih območij ter ustreznega strokovnega upravljanja in priprave pitne vode. Dolgoročna rešitev je ukinitev neustreznih malih sistemov in priključitev prebival- cev na srednje in velike sisteme z upravljavcem ter urejenim strokovnim upravljanjem, ali pa jih je treba ustrezno urediti po enakih načelih kot velike [3]. Slika 1: Število oskrbovalnih območij po velikostnih razredih glede na število prebivalcev, ki jih oskrbujejo, 2004–2013 [2, 11] Delež prebivalcev, ki se oskrbuje s pitno vodo na oskrbovalnih območjih, ki so vključena v monitoring pitne vode, je po statističnih območjih Slovenije različen. Na velikih oskrbovalnih območjih (z več kot 10.000 ljudi) se oskrbujeta s pitno vodo skoraj dve tretjini prebivalcev Slovenije (61 % oziroma 1.255.055 ljudi leta 2013). Največji delež prebivalcev na velikih oskr- bovalnih območjih je bil v Obalno-kraški (93 %), Podravski (79 %) in Osrednjeslovenski regiji (73 %) nad povprečjem. Največ prebivalcev brez monitoringa (spremljanja kakovosti pitne vode) je bilo v Koroški (22 %), Savinjski (17 %) in Pomurski statistični regiji (11 %) [2, 11]. Slika 2: Odstotni delež prebivalcev Slovenije, vključenih v monitoring pitne vode, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, in prebivalcev brez nadzora po statističnih regijah, 2013 [2, 11] Simpozij z mednarodno udeležbo Vodni dne Vi 2015 Podčetrtek, 15.—16. oktober 23 22 V obdobju 2004–2013 se je mikrobiološka kakovost rahlo izboljšala: zaradi prisotnosti E.coli se je na srednjih oskrbovalnih območjih izboljšala za okoli 5 %, na velikih oskrbovalnih obmo- čjih za okoli 2 %. Vendar na malih oskrbovalnih območjih in skupno ni možna ocena trenda zaradi razlik v metodologiji vzorčenja med posameznimi leti, zlasti glede števila odvzetih vzor- cev na posameznih malih oskrbovalnih območjih [3, 5, 6, 7, 8, 10, 11, 14, 15, 16, 17, 18]. V okviru občasnih preskusov (366 odvzetih vzorcev v letu 2013), ki vključujejo tudi širok nabor kemijskih parametrov, za katere je mejna vrednost določena na podlagi neposredne nevarnosti za zdravje ljudi, so rezultati vzorcev pitne vode pokazali, da je bilo v obdobju 2004–2013 zaradi kemijskih parametrov (nitrati, pesticidi, arzen) neskladnih približno od 2─6 % vzorcev [3, 5, 6, 7, 8, 10, 11, 14, 15, 16, 17, 18]. Slika 6: Delež neskladnih vzorcev zaradi kemijskih parametrov (nitrati, pesticidi - posamezni, arzen), po velikostnih razre- dih oskrbovalnih območij, v obdobju 2004–2013 (občasni preskusi*, **) [1, 3, 5, 6, 7, 8, 10, 11, 14, 15, 16, 17, 18] * Na malih oskrbovalnih območjih so se občasni preskusi izvajali le na oskrbovalnih območjih s 501– 1.000 prebivalci ter le na 5–10 % oskrbovalnih območij s 50–500 preb., v nekaterih letih, vsako leto na drugih, v letih 2004–5 in 2011 ni bil odvzet noben vzorec, zato ocena trenda skupno pri njih ni možna. ** V letu 2011 se je monitoring nitratov oz. pesticidov izvajal samo na oskrbovalnih območjih, kjer je bila v preteklih letih njihova prisotnost ugotovljena oziroma je obstajala možnost, da se bodo pojavljali nad 25 mg/l oz. 0,05 µg/l, zato podatkov po letih ne moremo neposredno primerjati. V obdobju 2004–2013 sta stalno presegala mejno vrednost pesticida atrazin in desetilatrazin, občasno še bentazon in metolaklor, nekateri drugi pesticidi pa le v posameznem letu (meta- zaklor, bromacil, dikamba, dimetenamid, klortoluron, mekoprop, mezotrion, permetrin in ter- butilazin) [3]. Glede na podatke iz monitoringa pitne vode je razvidno, da je bilo v letu 2013 preseženim koncentracijam pesticidov izpostavljenih približno 22.000 uporabnikov, nitratom pa približno 3.000 uporabnikov, predvsem na severovzhodu Slovenije, na območjih z inten- zivnim kmetijstvom [3, 11]. Slika 4: Delež neskladnih vzorcev zaradi fekalne onesnaženosti (prisotnosti E.coli) po velikostnih razredih oskrbovalnih ob- močij, 2004–2013 (redni preskusi) (Zaradi sprememb metodologije vzorčenja – zelo različno število vzorcev v posameznih letih v velikostnem razredu 50–500 prebivalcev – ni mogoča ocena trenda za mala oskrbovalna območja, izboljšanje je zato zavajajoče.*) [1, 3, 5, 6, 7, 8, 10, 11, 14, 15, 16, 17, 18] * Pri najmanjših oskrbovalnih območjih (50–500 prebivalcev) so razlike v številu odvzetih vzorcev za redne preskuse na oskrbovalno območje v posameznih letih: v letih 2004–5 so bili odvzeti po 4 vzorci, v letih 2006–9 po en vzorec, od leta 2010 pa po 2 vzorca; najmanjša oskrbovalna območja prispevajo večino neskladnih vzorcev zaradi E.coli. V letu 2013 je bilo pri rednih preskusih (3.342 odvzetih vzorcev) 16,2 % mikrobiološko ne- skladnih vzorcev, 4,3 % zaradi Escherichia (E.coli). Delež neskladnih vzorcev močno pada z velikostjo oskrbovalnih območij: v razredu s 50–500 prebivalci je bilo mikrobiološko neskla- dnih 30,5 % vzorcev, 10,4 % zaradi E.coli [3, 11]. Slika 5: Neskladni vzorci zaradi prisotnosti E. coli po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, 2013 [10, 11] Simpozij z mednarodno udeležbo Vodni dne Vi 2015 Podčetrtek, 15.—16. oktober 25 24 Presežena koncentracija arzena je bila ugotovljena v letih 2006 in 2007, izpostavljenih je bilo 1.713 prebivalcev. V celotnem obdobju 2004–2013 se je delež kemijsko neskladnih vzorcev nekoliko zmanjševal, predvsem na velikih oskrbovalnih območjih (za 5,3 odstotka) [3, 5, 6, 7, 8, 10, 11, 14, 15, 16, 17, 18]. Rezultati občasnih preskusov (kemijski parametri) kažejo onesnaženost pitne vode s pesticidi in nitrati, predvsem v severovzhodni Sloveniji, na območjih z intenzivnim kmetijstvom. Preizkusi niso bili izvedeni za okoli 248.000 prebivalcev, zlasti na sistemih do 500 uporabnikov [3, 11]. Na podlagi podatkov monitoringa se v primeru onesnaženosti vode izvajajo nekateri ukrepi, kot je npr. prekuhavanje pitne vode zaradi fekalne onesnaženosti ali nadomeščanje pitne vode za dojenčke ter noseče in doječe matere zaradi preseženih koncentracij nitratov. V splošnem ti ukrepi niso zadostni za zmanjšanje nadaljnjega tveganja na minimalno vrednost, saj niso namenjeni izboljšanju vira pitne vode oziroma kakovosti pitne vode. Na onesnaženih območjih namreč koncentracije pesticidov in nitratov v posameznih letih v glavnem minimalno nihajo okoli mejnih vrednosti, zato včasih ujamemo presežene koncentracije, včasih pa ne, saj se večinoma odvzame le po en vzorec na leto. Zato v posameznih letih ne moremo govoriti o izboljšanju, ki bi temeljilo na podlagi izvedenih sanacijskih ukrepov [3]. 2.3. Hidrični izbruhi Število prijavljenih hidričnih izbruhov v Sloveniji je bilo v zadnjih 17 letih (1997–2013) med 1–3 na leto, skupaj 27, medtem ko izbruha ni bilo le leta 2006 in 2009. Število prijavljenih zbolelih oseb v posameznem hidričnem izbruhu je bilo med 9–263, skupaj 1.804 [4]. V večini izbruhov povzročitelj ni bil znan, pri nekaterih so v iztrebkih zbolelih potrdili naslednje povzročitelje: Escherichia coli, Shigella sonnei, Lamblia intestinalis, Cryptosporidium parvum, rotavirusi, adenovirusi, astrovirusi, kalicivirusi, norovirusi, virus hepatitisa A [4, 9]. Število prijavljenih hidričnih izbruhov je podcenjeno. Del izbruhov se ne zazna, ker zboleli zaradi bla- ge klinične slike ne iščejo zdravniške pomoči ali zaradi drugih razlogov [4].   Slika 7: Vsota pesticidov v vzorcih pitne vode, 2013 [10] Slika 8: Nitrati v vzorcih pitne vode, 2013 [10] Simpozij z mednarodno udeležbo Vodni dne Vi 2015 Podčetrtek, 15.—16. oktober 27 26 4. Gale, I., Frelih, T., Praprotnik, M.: Hidrični izbruhi (epidemije). V ARSO Kazalci okolja, 2014, pridobljeno 10. 8. 2015 s spletne strani http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=660. 5. IVZ RS, 2005. Monitoring pitne vode 2004: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2005. 6. IVZ RS, 2006. Monitoring pitne vode 2005: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, maj 2006. 7. IVZ RS, 2007. Monitoring pitne vode 2006: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2007. 8. IVZ RS, 2008. Monitoring pitne vode 2007. Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, julij 2008. 9. IVZ, 1998–2013. Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji (od 1997 do 2012). Letna poro- čila, Ljubljana, Ministrstvo za zdravje in Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (1997 do 2009). 10. NIJZ. 3.7 Okolje Monitoring pitne vode. V Zdravstveni statistični letopis, 2013, pridobljeno 10. 8. 2015 s spletne strani http://www.nijz.si/publikacije/zdravstveni-statisticni-letopis-2013. 11. NLZOH, 2014. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2013. NLZOH. 12. Pravilnik o pitni vodi, Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09. 13. ZZV MB, 2009. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2008, ZZV Maribor. 14. ZZV MB, 2010. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2009, ZZV Maribor. 15. ZZV MB, 2011. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2010, ZZV Maribor. 16. ZZV MB, 2012. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2011, ZZV Maribor. 17. ZZV MB, 2013. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2012, ZZV Maribor. Slika 9: Število hidričnih izbruhov zaradi onesnažene pitne vode v Sloveniji, 1997–2013 [4] Slika 10: Število obolelih v hidričnih izbruhih v Sloveniji, 1997–2013 [4] LiTeRATURA in ViRi 1. Gale, I., Petrovič, A.: Dostopnost do pitne vode v Sloveniji in njena kakovost v obdobju 2004–2010. V Volfand J. (edth) Upravljanje voda v Sloveniji, Celje, Fit media, 2011. 2. Gale, I., Petrovič, A., Bitenc, K., Grča, T.: Dostopnost do varne pitne vode. V ARSO Kazalci okolja, 2014, pridobljeno 10. 8. 2015 s spletne strani http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=662. 3. Gale, I., Petrovič, A., Bitenc, K., Grča, T.: Kakovost pitne vode. V ARSO Kazalci okolja, 2014, pridobljeno 10. 8 .2015 s spletne strani http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=667.