Ali se sme v drevnem sadišču ali vertni šoli zraven drevja še kaj druzega saditi ? Da se na ta vprašanje pravo odgovori, je treba, da se razloži vprašanje na dvoje: 1. ali se da v drevnih sadiščih med verstami mladih dreves brez škode saditi ali sejati kako drugo rastlinje? 2. ali naj ostanejo v drevnih sadišcih tisti prostori prazni, k'yev so poprej drevesica stale, ali naj se obsade s čim drugim? Na obojno vprašanje se zamore rečir.da! Kakošno ze-lenjad ali sočivje vmes vsaditi v drevno sadišče ne škoduje drevescem, marveč še hasni (koristi) na marsiktero stran. Ker pa samim besedam „to je takole in ne drugač" ne verjame vsakdo, je treba, da vsaka reč se do dobrega dokaže. Pri poljodelstvu in vertnarstvu posebno ne velja nič, kar ni po gotovih skušnjah poterjeno; marsikaj se ravna že sto let po starem kopitu in misli se, da tako je naj bolje in tako mora biti, pa ne drugač. Al pomota, če je tudi sto let stara , ostane vendar le pomota in ni zatega voljo resnica. Poglavitna pomota v 1. delu vprašanja je to, da se čas ni prav razločil, kdaj se sme kaj druzega v drevno sadišče ali vertno šolo saditi. Ako se to o pravem času ne stori, ne koristi, ampak škoduje drevjiču. Pravijo: „drevesca so še majhne, ne potrebujejo še veliko prostora, tedaj naj se prostor vmes pervo leto obsadi z zelenjadjo ali kakošnim sočivjem". Al -- ki tako govore, se motijo, in če so ravnali tudi že veliko let tako, so ravnali vedno le napačno, zakaj ravno narobe je pravo. Ne uni, ki pravi: „dre-vesca so majhne, ne potrebujejo še veliko prostora4'itd. ima prav, ampak ta, ki takole govori: „mlade drevesca so bile še le lansko jesen ali morebiti še celo letošnjo spomlad vsajene, še tedaj niso dosti razprostirile svojih koreninic; ako se sedaj zemlja vmes drevja obsadi, postavimo, s sočivjem, ki močno raste, bo perje njegovo mlademu in še malo ukoreninjenemu drevju zunaj zemlje ravno tako škodovalo, kakor mu škodujejo korenine njegove pod zemljo, — tedaj je pravo le tole: Sme se sme med drevesca v drevnem sa-dišču sočivje ali kaka druga zelenjad sejati ali saditi, al pervo leto potem, ko je bilo drev-jiče saj eno, se ne sme to nikdar storiti. Če pa je zemlja v vertni šoli prav dobra, se sme tudi peno leto prostor okoli drevja s špinačo obsejati. Al treba je, da špinačno seme se zgodaj seje; kakor hitro so ene verste drevja vsajene in se zemlja okoli njih ne bo več poteptala, naj se to stori. Razun tega pa še nekaj, brez kterega se tudi špinačno seme ne sme sejati. Kadar je špinača tako velika zrastla, da je za kuho , se mora vsa na enkrat — pa ne malo po malem — in vsa na en dan tako globoko doli porezati, da korenine ne poganjajo več. Zemlja med drevjem se potem tako plitvo odkoplje, da se špinačne koreninice ne dotaknejo; one bojo potem kmali v zemlji zgnjile, bojo drevesnim koreninam dober gnoj in jim pomagale, da bojo lože pod zemljo se vrinile, gotovo pa mladim drevescem manj škodovale, kakor če jih plevel prav zaraste in zatare. Ali je že v drugem letu po vsadbi dreves prav, da se prostor med njimi s sočivjem obseje, to pa se ravna po lastnosti drevesic, ki jih ima gospodar v vertni šoli. Ako ima take drevesa, ki ne potrebujejo cepljenja, se ni nobene škode bati, ako se med nje seje kaj druzega, zakaj drevesne korenine so že dosti globoko v zemljo segle in se pod njo razširile, korenine druzih sadežev jim tedaj nič škodovati ne morejo; — tudi serkajo te ves drug živež iz zemlje kakor une, in jim pridejo, kakor smo gori pri špinačnih koreninah rekli, na dobro. Vse enoje pa, ali so drevesca, ki po-žlahnjenja ne potrebujejo, iz mladik (natičev) izrejene, doma v hiši cepljene ali iz žlahnih pešk ali košic izrejene drevesa, ktere so še le potem za cepljenje namenjene bile , ko so že pervi sad rodile in se je gospodar prepričal, da je treba jih cepiti. Nobenemu sadnemu drevju ne škoduje cepljenje tako kakor češnjam; pa tudi pri nobenem drugem sadji se ne more tako gotovo pričakovati, da iz pesek žlahnega sadii se bojo izredile nove drevesa, ktere bojo donašale ravno tako žlahen ali pa še bolj i sad, kakor iz f&&ic pri češnjah. Al kušiue «e morajo izbrati ou naj bo-ljih češinj. Ce jih tudi ne cepiš, boš vendar imel še bolje češnje kakor so marsiktere drevesa, ki se pod različnimi imeni za žlahne prodajajo. In če bi utegnilo spodleteti, da ti sad necepljenk ne dopada, saj nisi nič zamudil, ker zmi-raj še zamoreš češnjo pri glavi (in der Krone) cepiti. Kaj prav bi bilo, da gospodarji, kteri imajo radi to prijetno poletinsko sadje, bi nabirali košice žlahnih češinj in mnogoverstne plemena posebej sadili, kakor je nekdaj delal baron Truhses, kteri se je s posebnim veseljem pečal s češnjevim drevjem. Kdor želi si zarediti dobrih češinj, naj sadi mnogoverstne plemena posebej, tiste, ki so mehkega mesa posebej, hrustavke spet posebej in višnje tudi drugam. (Konec sledi.) List 54. Ali se sme v drevnem sadišču ali vertni šoli zraven drevja še kaj druzega saditi ? (Konec.) Ako pa drevesa v drevnem sadišu so divjaki, ki imajo drugo leto po nasadbi cepljeni biti, ni dobro, da bi se sejalo sočivje vmes: pervič zato ne, ker, kadar se drevo cepi, se moti, da ne raste tako kakor bi sicer rastlo, in se tako rekoč nazaj postavi v versto malih drevesic, tedaj je dobro, da se mu vsa zemlja pusti v vertni šoli in se ne sadi nič druzega tam; — pa tudi zato ni dobro v gori imenovanih okoljšinah zelenjadi in sočivja sejati, ker kadar se drevesa cepijo, se pohodijo in poškodujejo zraven vsajene reči lahko tako, da vse skupaj ni potem nič prida. Po drugem letu potem pa ni nevarnosti več, da bi sočivje drevju škodovalo; brez vse skerbi vsevaj tedaj med drevesca sočivja ali kaj druzega tako dolgo, dokler ni drevje v vertni šoli tako veliko zrastlo , da bi sedaj ono zateralo rastline , ki so se vsejale vmes. Kadar pa si ktere drevesa izkopal v vertni šoli, da si jih presadil na njih stanovitno mesto ali jih prodal, in so potem prazni prostori ostali, le obse; te prostore s kakošno zelenjavo ali sočivjem. Aaj povem pri ti priliki, kar sem vidil pri nekem vert-narji ravno v ti zadevi. Cela greda je bila s hruškami kakor v vertni šoli obsajena , pa že čez polovico drevesic je bilo izkopanih. V sredi med dvema verstama hruševega drevja je bila povsod versta fižola vsajena, kteri se je tako okoli dreves ovijal, da ni bilo mogoče po gredi semtertje iti brez škode za fižol. Vertnar, ki je z vertnimi pridelki kupčeval, mi je rekel, da fižolu obera zeleno stročje le odzunaj in ga prodaja; kar ga pa odznotraj raste, ga pusti da dozori. „Ko sem pervikrat na drevno gredo posadil fižola — mi reče oni vertnar na dalje — sem si mislil: če fižol drevje v rasti tudi enmalo zaderži, nič ne de, saj je že dosti veliko ; — ali skušnja me je učila, da ni bilo tako kakor sem mislil, zakaj drevesa so rastle sedaj kakor poprej". Ko je fižol dosti dorastel, ga je ogrebel in ga potem pustil kakor je bil, in drevje in fižol sta zaterla ves plevel tako, da je bila greda popolnoma čista, pridelk fižola pa prav obilen. Ta je pač živa priča, da ob pravem času se sme zraven dreves še kaj druzega saditi. Na drugo vprašanje: ali se namreč v drevnem sadišču ali vertni šoli sme na tisto mesto, kjer so poprej drevesa stale in so izkopane bile, sočivje saditi? zamoremo odgovoriti, da ravno po vsejanem sočivji se taki prazni prostori naj pripravniši narede za novo nasadbo drevja. Čedalje se je na takih prostorih sočivje ali kakošna druga vertnarska zelenjad imela, toliko bolji so bili za novo drevno sadišče; se ve, da dobro pognojiti je treba onim vertnarskim pridelkom. Komur koristnost take mnogoverstne zasadbe ni prav jasna, naj se ozre le po lastlinah v naravi, kterih človek ne seje in ne sadi, in vidil bo, kako različne rastline rastejo mnogokrat skupaj in se dobro obnašajo; — naj se ogleda po nekterih njivah, kjer je pod žito gospodar vsejal klaje, korenja ali kaj druzega , in se oboje dobro obnaša. Veliko se je že govorilo in pisalo, da sadno drevje zraven njiv vsajeno je škodljivo žitu, in da tudi nekteri poljski sa- deži škodujejo sadnemu drevju, ako je blizo njih vsajeno. Mnogo let sem si prizadeval, da bi bil to natanko zvedil, zato sem skušal in skušal marsikaj, pa nikoli se nisem mogel prepričati, da bi sadno drevje žitu škodovalo, če niso drevesa tako gosto posajene, da žito stoji kakor pod streho noč in dan. Le repi in zelju ne teknejo drevesa, ako so blizo zraven vsajene. Woch. d. L. F. u. H.