116 | Slovenska pediatrija 2022; 29(Suppl1) Uvod Ob napredovali težki in neozdravljivi bolezni se pojavljajo različni simptomi, pogosto tudi simptomi in znaki s stra- ni prebavil. Glede na izsledke nemške raziskave je imelo v skupini otrok, ki je potrebovala paliativno oskrbo, težave s požiranjem kar 52,7 % otrok, izgubo teka 43,8 % otrok, bruhanje in/ali sla- bost 56,2 % otrok ter težave z odvaja- njem blata 52,1 % otrok (1). V okviru paliativne obravnave otrok lahko s simptomatskim zdravljenjem prebav- nih težav, kot so bolečine, slabost, bru- hanje, zaprtje in driska, pomembno izboljšamo kakovost življenja hudo bol- nih otrok. Med njimi sta najpogostejša simptoma slabost in bruhanje. Slabost in bruhanje Slabost in bruhanje lahko sprožijo neob- vladana bolečina, neželeni učinki zdra- vil, duševni dejavniki (npr. neugoden spomin na vonj), primarna bolezen ipd. Če je le mogoče, odstranimo vzrok, na primer povišan znotrajlobanjski tlak, sicer pa simptome lajšamo z enim zdra- vilom ali s kombinacijo zdravil ter s hkra- tno psihološko podporo. Vrsto zdravil izbiramo glede na vzrok in mehanizem slabosti in bruhanja. Med zdravila, ki jih uporabljamo, sodijo antagonisti seroto- ninskih receptorjev, blokatorji dopamin- skih receptorjev, antiholinergiki, občasno tudi antihistaminiki in prokinetiki. Sla- bost preprečujemo tudi z drugimi ukrepi, kot so redna nega ustne votline, manjši obroki hrane, ki jo ima otrok rad, ter vnos zadostne količine tekočin (2). Zdravila lahko uporabljamo v različnih kombina- cijah, a smo pozorni na njihove morebi - tne nasprotujoče si učinke ali neželene učinke (npr. hkratni uporabi prokinetikov in antiholinergikov se zaradi antagoni- stičnih učinkov izogibamo; prokinetikov ne smemo uporabljati pri ileusu). Hranjenje S pravilno izbiro načina hranjenja – preko ust, s kombinacijo hranjenja preko ust in enteralnega hranjenja ali z izključnim enteralnim hranje- njem – poskušamo zmanjšati nevar- nost aspiracije hrane v dihalni sistem in hkrati zagotoviti zadosten energij- ski vnos. Težko bolni otroci pogosto lažje prenašajo postopno hranjenje tudi s pomočjo črpalke, medtem ko s postopnim hranjenjem do neke mere preprečujemo bolečine v trebuhu, slabost in bruhanje. Ker hranjenje ni pomembno samo za otroka v palia- tivni oskrb, ampak enako ali še bolj za ožje družinske člane, moramo pri obravnavi otroka poskrbeti, da starši zaradi hranjenja otroka niso preveč telesno in/ali duševno obremenjeni (3). Zaradi izjemnega pomena hranje- nja za otroke in starše so vse odlo- čitve glede hidriranja in hranjenja otroka v paliativni oskrbi zapletene in težavne. Člani paliativnega tima morajo biti zato pripravljeni na spre- jemanje kompleksnih odločitev, ki bodo umirajočemu otroku v korist in jih bodo kot najbolj pravilne v tre- nutnih okoliščinah pripravljeni in sposobni sprejeti tudi ožji družinski člani. Obravnava simptomov s strani prebavil v pediatrični paliativni oskrbi Matjaž Homan Slovenska pediatrija 3/2022.indd 116 14/09/2022 10:20 Slovenska pediatrija 2022 | 117 Literatura 1. Nolte-Buchholtz S, Zernikow B, Wager J. Pedia- tric Patients Receiving Specialized Palliative Home Care According to German Law: A Prospective Mul- ticenter Cohort Study. Children (Basel) 2018; 31;5(6): 66. 2. Goldman A, Hain R, Liben S. Oxford Textbook of Palliative Care for Children. Second Edition. Oxford: Oxford University Press, 2012. 3. Solomon MZ, Sellers DE, Heller KS, Dokken DL, Levetown M, Rushton C et al. New and lingering con - troversies in pediatric end-of-life care. Pediatrics 2005; 116: 872–83. Izr. prof. Matjaž Homan, dr. med. Klinični oddelek za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija in Katedra za pediatrijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani Slovenska pediatrija 3/2022.indd 117 14/09/2022 10:20