CEUE, 2. APRILA 1981 - ŠTEVILKA 13 - LETO XXXV - CENA 8 DIN glasilo občinskih organizacij szdl celje, laško, mozirje, slovenske konjice, šentjur. šmarje pri jelšah in žalec vinko hafner je obiskal šmarsko občino S TRUDOM DO USPEHA Marsikaj se je v zadnjih letih obrnilo na bolje Čeprav je šmarska občina še vedno na 57. mestu po do- seženem družbenem proi- zvodu na prebivalca v Slo- veniji in sodi med nerazvite občine, so vendarle očitni rezultati, ki so jih delavci in občani dosegli v zadnjih le- tih. Ti so veliko boljši na po- dročju infrastrukturnih ob- jektov, komunale, šolstva, zdravstva, manj razveseljivi pa na področju gospodar- stva, vendar pa je kljub temu jasno, da so prav doseženi re- zultati dobra osnova in ga- rancija še hitrejšemu bodo- čemu razvoju te občine. Ta- ko je na razgovoru s člani predsedstva občmskega sve- ta ZSS poudaril Vinko Haf- ner, predsednik republiške- ga sveta ZSS, ko je 25. tega meseca obiskal šmarsko ob- čino. Na tem razgovoru se je zanimal predvsem za to, kak- šen je družbenoekonomski, samoupravni in socialni po- ložaj delavcev v šmarskih te- meljnih in delovnih organi- zacijah in o tem, kako se v tej občini pripravljajo na 3. kon- gres samoupravljalcev Jugo- slavije. S pojasnilom in pred- loženim programom aktiv- nosti v pripravah na kongres je bil predsednik slovenskih sindikatov zadovoljen, ven- dar pa je poudaril, da se v kongresne priprave ne bi smeli vključevati le sindika- ti, ker kongres samouprav- ljalcev ni le stvar sindikalne organizacije. Veliko bolj kot doslej bi se morale v te pri- prave vključevati tudi vse ostale družbenopolitične or- ganizacije. V času svojega obiska v žmarski občini je Vinko Haf- ner obiskal tudi več delov- nih organizacij, med njimi tudi Steklarno Boris Kidrič Rogaške Slatine. Ogledal je proizvodne obrate te to- J^arne, ki zaposluje 1300 de- lavcev in nato z zanimanjem prisluhnil poročilu o gospo- darskih rezultatih steklarjev ^ preteklem letu. Le-ti so po- sebej veliki na področju izvoza, saj je Steklarna v lan- skem letu izvozila za več kot 8 milijonov dolarjev blaga in tako za 53% povečala izvoz glede na leto poprej. Ob tem pa je najpomembneje to, da Steklarna s svojim izvozom kar pet krat pokriva uvoz su- rovin, ki jih potrebuje za svo- jo proizvodnjo. Vinko Hafner si je v sklo- pu delovnega obiska ogledal tudi šolo Marije Broz v Bi- strici ob Sotli, obiskal spo- minski park v Trebčah in Ja- verškovo domačijo, pred od- hodom pa se je sešel še s šir- šim političnim aktivom šmarske občine. Predsednik izvršnega sveta šmarske ob- čine Franc Mlaker je gosta seznanil z gospodarskimi re- zultati občine v preteklem letu ter s srednjeročnimi ra- zvojnimi načrti, predsednik skupščine Darko Bizjak pa je razgrnil program uresniče- vanja zakona o spominskem parku Kumrovec-Trebče. Ta program bo pripravljen do meseca septembra, sestav- ljen pa bo iz dveh delov. V prvem bodo nakazane mož- nosti zaščite zgodovinskih in kulturnih spomenikov v par- ku, v drugem delu pa gospo- darski razvoj tega območja. Kajti pri uresničevanju zako- na o spominskem parku Ku- mrovec-Trebče je najpo- membnejše to, je pouda:ril Darko Bizjak, da ga v praksi uresničujemo tako, da bo ohranjal področje parka kot živ spomenik. DAMJANA STAMEJCIC Vinko Hafner si je ogledal tudi Steklarno v Rogaški Slatini. Z zanimanjem je prisluhnil direktorju Voju Dinovskem, ko je razlagal posamezne faze proizvodnje. 25. štafeta mladosti pono- sno potuje po naši domovini. Potem ko je krenila na pot iz Titograda in se v mnogih čr- nogorskih mestih in vaseh ustavila, povsod goreče in de- lovno pozdravljena, je nato nadaljevala svojo štiridnevno in 170 kilometrov dolgo pot po pokrajini Kosovo. Mladi so štafetno palico ponesli po jadranski magistrali do Ko- sovske Mitrovice, Leposavi- ča in Prištine, nato do meto- hijske Djakovice in Prizrena, v nedeljo pa nadaljevali pot do Uroševca. V ponedeljek opoldne so kosovski mladin- ci v Tetovu predali štafetno palico vrstnikom iz Makedo- nije. Po obisku mnogih mest in vasi v Makedoniji, bo šta- feta nadaljevala pot po brat- ski Srbiji. M.AGREŽ DELAJTE DOKLER NE BOSTE VSEGA POSTORILI, PREJ NE ODNEHAJTE Tri desetletja in pol že trajajo mladinske delovne akcije. Čeprav v določenih obdob- jih akcij, vsaj večjih, ni bilo, se lahko s pono- som ozremo na množico zgrajenih objektov, zlasti pa na tisti 1. april leta 1946, ko so pričele mladinske brigade graditi progo Brčko-Banoviči. Pri izgradnji proge je sodelovalo prek 82.000 mladink in mladincev iz vse Jugosla- vije. 22 dni pred rokom so mladi zaključili gradnjo 90 km dolge prnge, kar je tedaj po- menilo svojevrsten gradbeni podvig. Ohra- brena s takšnim uspehom, je mladina Jugo- slavije v naslednjih letih znova in znova organizirala delovne akcije, ki ,so postale tradicionalen način delovanja mladine pri izpradnji nove Jugoslavije. Starejši briga- dirji so predajali krampe in lopate mlajšim. Prostovoljno delo se je razvijklo, postalo je vse bolj vidno in celo tisti najbolj nezauplji- vi so končno morali spoznati, da dajajo bri- gade, posejane po vsej domovini, svojevr- sten pečat Jugoslaviji. Mladina je gradila sebe in novo družbo. Ob 30-letnici mladinskih delovnih brigad je tovariš Tito dejal: »...ko proslavljamo ta jubilej, moramo izreči priznanje stotinam tisočev udeležencev dosedanjih akcij, ki so svoje udarništvo in požrtvovanje, nekateri pa tudi življenja, vzidali v proge, ceste, hi- drocentrale in številne druge objekte širom. po domovini. Zmeraj sem poudarjal, da je bilo njihovo prizadevanje dostojno žrtev, ki so jih prenašali borci naše NOB in da je predstavljalo najlepše nadaljevanje revolu- čionamih tradicij. Danes lahko zaznamujemo jubilej šole, ki je po marsičem edinstvena v svetu. To je šola socialističnega vzgajanja, šola bratstva in enotnosti, tovarištva in prijateljstva. Na mladinske delovne akcije se ne sme gledati samo s stališča materialnih učinkov, marveč je treba imeti vselej pred očmi nji- hov vsestranski in neprecenljiv pomen za mlado generacijo in našo deželo.« In vendar so se tudi še kasneje našli mno- gi, ki so oporekali, češ, da so mladinske delovne akcije predrage, da jih ni vredno oživljati. Takemu razmišljanju navkljub so brigadirji presegali dnevne norme in se po- tegovali za udarništvo. Vsako leto je tako. Vsako leto znova. Po vsej domovini. Tudi na Kozjanskem, kjer je tovariš Tito 2. maja 1974 brigadirjem naročil: »Delajte, dokler ne boste vsega postorili, prej ne odnehajte!« Njegove besede so znova obšle celo Jugo- slavijo. Bile so velika podpora prostovoljne- mu delu, ki je pognalo globoke in čvrste korenine. Z razvojem in utrjevanjem samoupravnih odnosov, s sporazumevanjem in dogovarja- njem so danes akcije vtkane v družbena dogajanja za skladnejši in hitrejši razvoj na- še družbe. Vse bolj so naše. MATEJA PODJED pričel se je popis SODELUJMO VSI Popis bo trajal do 15. aprila Včeraj se je pričel v vsej naši državi popis prebivalstva, go- spodinjstev in stanovanj. Zadnji popis je bil opravljen pred dese- timi leti, vendar je bil po obse- gu podatkov bistveno skromnej- ši od letošnjega. Sedanji popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj pa bo omogočil uvid v temeljit presek jugoslovanske družbe, njenih procesov in spre- memb. V vseh občinah celjskega ob- močja so se temeljito pripravili na izvedbo popisa. Celotno or- ganizacijo te družbene akcije vodijo občinske popisne komisi- je, ki so pripravile tudi seminar- je za inštruktorje ter popisoval- ce. Seveda bo celotna izvedba popisa slonela prav na popiso- valcih, ki bodo morali v dneh popisa obiskati sleherno gospo- dinjstvo. Vsak popisovcilec ima (^oločen popisni okoliš, ki ga bo morcil v dneh popisa obiskati. Ti okoliši so različni glede na go- stoto prebivjilstva in teren, zato bo popisni okoliš ponekod zaje- mal sto gospodinjstev, drugod pa petdeset ali celo manj. Ker je popis prebivalstva, go- spodinjstev in stanovanj široka družbena akcija, smo prav vsi odgovorni za njen izid. Zato ]e pra.v, da se odzovemo pozivom popisovalcev in smo doma te- Idaj, ko bodo potrkali na vrata. Zelo pomembno pa je tudi to. da postrežemo popisovalcem z vsemi podatki, ki jih morajo vpisati v popisne pole. Zavedati se namreč moramo, da bo popi-s dal pravo statistično sliko naše- ga življenja, stanovanjskega in osebnega standarda le, če bomo dali popisovalcem resnične po- datke o nas, o lastnini, s katero razpolagamo, s stanovanjskim in gospodinjskim standardom. In da ob vsem tem ne bomo imeli občutka, da bo »nekdo« izkoristil te podatke proti nam naj povemo, da veljajo vsi po- datki, ki jih bomo povedali po- pisovalcem, za uradno zaupnost in bodo uporabljeni zgolj v sta- tistične namene. KROMPIR V ZEMLJI Kmetje zelo hitijo s sajenjem zgodnjih sort krompirja, ki bi po pravem že moral biti v zemlji. Seveda je delo, sedaj ko ga sadijo strojno, zelo olajšano, pa tudi mnogo hitreje oprav- ljeno. Ponekod ga sicer še sadijo ročno, vendar le na manj- ših površinah. T. TAVCAR F.ŠETINC PREDAVAL V CELJU Koordinacijski odbor celjske SZDL za urejanje odnosov med samo- upravno družbo in ver- skimi skupnostmi je v to- rek organiziral informa- tivni posvet o aktucilnih vprašanjih, ki zadevajo položaj verskih skupnosti v naši družbi. Posveta so se udeležili člani vodstev krajevnih konferenc SZDL, predsedniki koor- dinacijskih odborov za urejanje odnosov med sa- moupravno družbo in verskimi skupnostmi in drugi. V dopoldanskem delu posveta je o marksi- zmu in njegovem odnosu do religije govoril Franc Šetinc, sekretar predsed- stva CK ZKS, v nadalje- vanju pa so se udeleženci seznanili še z izvajanjem zakona o pravnem polo- žaju verskih skupnosti v Sloveniji ter o drugih vprašanjih odnosov med samoupravno družbo in cerkvijo. y 2. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 13 - 2. april I98i družbeni načrt jugoslavije načrt stabilizacije Stabilixaciia prežema vse razvojne ambicije Družbeni načrt Jugoslavi- je za obdobje od 1981. do 1985. leta, ki ga je sprejela Skupščina SFRJ, nima sa- mo stabilizacijskega znača- ja, marveč je usmerjen na uresničitev teh dolgoročnih ciljev in nalog, ki na trajnih osnovah zagotavljajo naš skladen gospodarski in družbeni razvoj. S sprejemom novega pet- letnega načrta pa je bilo opravljeno le nujno ugotav- ljanje ciljev in nalog razvoja. Zdaj se pričenja nova, še po- membnejša dejavnost pri uresničevanju vsega, kar smo v načrtu zapisali in za kar smo se opredelili. V Skupščini Jugoslavije je bilo rečeno, da ima naša družba dovolj možnosti in moči za pramagovanje težav v teko- čem gospodarskem razvoju in za doseganje pomembnih ciljev in nalog, zapisanih v petletni načrt. Ekonomska stabilizacija je bila v globljem pomenu glavna srž, ki je prežemala tudi vse druge razvojne am- bicije. Republike in pokraji- ni so se odrekle vsem dru- gim razvojnim interesom, da bi se stabilizacijski značaj načrta dosledno spoštoval. Opredelitev za nekoliko upo- časnjen razvoj potrjuje v svojo osnovi pravilno in sta- bilizacijsko stališče republik in pokrajin. Sicer pa so imeli delegati v času celotnega us- klajevanja pred očmi realne potrebe kot tudi možnosti države. Največja možna na- slonitev na domačo akomu- lacijo in razpoložljive vire je odraz razumevanja, da bo v prihodnjih petih letih treba premagati mnoge neskla- dnosti v gospodarjenju. Konkretno bi moral druž- beni proizvod rasti letno s stopnjo 4,5 odstotka. O tej stopnji pa tudi danes, po sprejemu načrta, obstaja precej deljenih mnenj. Ali je ta stopnja stagnanta ali pa zagotavlja razvoj države, za- poslovanje, rast proizvodnih zmogljivosti... Poti do stabi- lizacije so različne. Načrto- valci so se odločili za nekoli- ko skromnejšo stopnjo, naj- verjetneje zaradi močnega vpliva investicij na skupno gospodarstvo, pa tudi na in- flacijo. Industrijska proizvodnja bi morala rasti s stopnjo oko- li 5 odstotkov, kmetijska proizvodnja pa okoli štiri in pol odstotke. Očitno postaja prav kmetijstvo, še točneje, proizvodnja hrane, odličen vzvod stabilnosti naše skup- nosti. Toda, ostaja odprto vprašanje, kako bomo zago- tovili tako ambiciozen načrt razvoja našega kmetijstva. Načrti so bili že poprej, spo- mnimo se le dogovora o ra- zvoju agrokmpleksov, toda dosežkov ni bilo. To pot se to ne bi smelo pripetiti. Naše prednosti so prav pri proi- zvodnji hrane in to ne le za domače potrebe ampak tudi za izvoz. Zaradi tega lahko pričakujemo, da planska predvidevanja 4,5% rasti ne bodo ostale le na papirju, marveč da jih bodo podprli z vrsto ukrepov, ki bodo omo- gočili, da hrano črtamo z uvoznih spiskov. Ena od strateških nalog novega petletnega načrta je tudi rast izvoza z 8 odstotno letno stopnjo. Videli bom če je ta številka izraz ekonom- ske nuje ali naših resničnih možnosti. Vsekakor pa je to imperativ ekonomske politi- ke, brez katerega ne gre. Dr- žava je zadolžena, dolgove je treba vračati in tako je izvoz edina možnost, da obdržimo svoj ugled solidnega poslov- nega partnerja v svetu. Vse- kakor prislužimo devize tudi z neproizvodnimi uslugami. Računamo na več kot dve milijardi dolarjev letnega priliva od turizma. Predvide- vamo tudi več deviz od de- lavcev na začasnem delu v tujini. Neglede na vse to pa ostaja izvoz kot opredelitev v družbenem načrtu Jugosla- vije prvenstvena naloga tako gospodarstva kot tudi druž- be v celoti. NIKOLA KORAC konjiška skupščina razvoj občine Sprejeli so družbeni plan 1981^5 Po dobrem letu in pol skrbnih priprav so v Sloven- skih Konjicah delegati vseh treh zborov občinske skup- ščine na svoji torkovi seji sprejeli družbeni plan razvo- ja občine za srednjeročno obdobje 1981-1985. Pred to odločitvijo je bilo treba us- kladiti razvojne načrte nosil- cev planiranja, saj so vsi na podlagi izredno hitrega ra- zvoja v preteklih letih previ- devali več, kot bo verjetno možno uresničiti v tem ob- dobju. Tako kot še vedno odstopa družbeni plan občine od re- publiškega, tako tudi še ve- dno odstopajo plani posa- meznih nosilcev planiranja od družbenega plana občine. Zato jih bo treba še in še pre- verjati ter odstopanja pre- mostiti z letnimi plani. V naslednjih petih letih načrtujejo v konjiški občini sedem odstotno realno rast družbenega proizvoda (v preteklem obdobju so dose- gali celo 12,8 odstotno). Rast industrijske proizvodnje bi naj bila osem do devet od- stotna, produktivnosti pa tri do štiri. Z dnižbenim pla- nom predvidevajo tudi tri do tri in pol odstotno rast zapo- slovanja, kar je v skladu z naravnim prirastom v obči- ni, delovne organizacije pa skupno še vedno predvide- vajo kar pet odstotno rast. pri čemer so zanemarile ustrezno kvalifikacijsko strukturo zaposlitev, še bolj pa zaposlovanje ženske mla- dine. Med naložbenimi načrti, ki predstavljajo 22-23 odstot- kov družbenega proizvoda, so tudi naložbe, Id bodo za- gotavljale preskrbo s surovi- nami in repromateriali. V ko- njiški občini pa so se tudi odločili, da bodo pri razpore- janju dohodka bolj kot do- slej skrbeli tudi za raven osebnih dohodkov delavcev. Delegati so se na seji skup- ščine opredelili tudi o dolgo- ročnem prostorskem razvoju občine do leta 2000. S smotr- no razporedit\'ijo namemb- nosti površin in razvoja na njih bo tudi lažje v bodoče usklajevati kratkoročne pla- ne razvoja. Začrtan razvoj ima še večjo veljavo tudi za- radi tega, ker so o njem spre- govorili v vseh delovnih in življenjskih okoljih in tudi odpravili nasprotja. MILENA B. POKLIC VARČEVANJE: GLAVNO ŠELE PRIHAJA že nasledili mesec bi mo- ral zakon, ki omejuje izdat- ke ozdov in drugih uporab- nikov družbenih sredstev za dnevnice, reklame, re- prezentanco, pogodbe o de- lu in avtorske honorarje, odstopiti svoje mesto druž- benemu dogovoru. Vendar pa s pripravo le-teh povsod kasni jo, kajti vso skrb raje prepuščajo zakonodajalcu, od katerega številni priča- kujejo več kot od lastnega angažiranja v vsakodnevni samoupravni praksi. V času teh zakonskih omejitev smo v vsej državi privarčevali skoraj 5 mlrd din. Skrb za družbena sred- stva pa je. treba razvijati pri vsakem porabljenem dinar- ju, če hočemo, da bo boj pri varčevanju z materialnimi stroški proizvodnje vsem bližji in bolj prepričljiv. Sa- mo z 1% prihrankom pri teh stroških bi letno privarčevali 34 do 40 mlrd din, kar je sko- raj četrtina vseh izdatkov za poslovne sklade gospo- darstva in za povečanje ma- terialne osnove dela, oz. skoraj desetina skupne ma- se za OD. (BORBA) MIRKO TREBIČNIK Pred kratkim so mu do- mači, prijatelji in sodelav- ci, zlasti v gabrskem Par- tizanu, stisnili roko in za- želeli veliko zdravja ob sedemdesetem življenj- skem jubileju. Mirko Trebičnik. Človek, katerega delo je tesno povezano zlasti z razvojem gabrskega Par- tizana. Sicer pa se je v to življenje vključil že dosti prej, kot otrok, v Sokola. Telesni vzgoji je ostal zvest. Še danes, čeprav toži, da ni več pri pravem zdravju. Toda, društvo in telovadnica še vedno po- trebujeta njegovo pomoč. V delu gabrskega Parti- zana se je uveljavil ne sa- mo kot vaditelj, kot člo- vek, ki je skrbel za vzgojo mladih, marveč prav tako kot načelnik kot predse- dnik društva in zdaj kot gospodar. Dosti je delal tudi na akademijskih se- stavah. To je bilo in je še delo, ki ne pozna osemur- nega delavnika. To je bilo delo, ki ga je osvojilo in prevzelo v celoti. Dosti- krat na račun družine. To- da, v družini je imel opo- ro in pomoč. Zato ni nak- ljučje, če so mu otroci sle- dili in če danes prevzema- jo naloge, ki jih je nekoč sam opravljal. »In ne so, to je bilo in je pravo amatersko delo. Prav gotovo smo ravno zaradi te posebnosti uspeli in uspevali. Druga priznanja so bila samo v spodbudo,« je dejal. Mirko Trebičnik je pra- vi Gabrčan. Zato živi s svojo skupnostjo, se vese- li njenih uspehov in kri- tično ocenjuje tisto, kar bi lahko napravili, pa še zaostaja. Okusil je delo v tovarni emajlirane posode. Že pred vojno. Tudi prega- njanje in zapostavljanje. To so bila težka leta, ki so spremljala mladega člo- veka. In potem vojna leta, za- pori in prisilno delo. Priš- la pa je tudi svoboda in ponovni začetek dela. Ta- krat se je naselil v domu Partizana in začel svojo novo pot na telesnovzgoj- nem področju. Tu je še danes. Spomini na prehojeno pot živijo. To je pot skoraj . šestdesetletnega dela na telesnovzgojnem področ- ju, dela z mladimi in za mlade. Da bi bilo še dolgo tako! M. BOŽIČ OBRAZI osebni dohodki v šentjurski občini razkorak je preveuk Nainižji OD 3.552 din - najvišji 40.474 din Gibanje osebnih dohod- kov je bilo v šentjurski ob- čini v preteklem letu zelo različno. Ob polletju so v občinskem merilu zabeleži- li 10% prekoračenje določil družbenega dogovora. Med prekoračitelji sta najbolj iz- stopala oba tozda Alposa s 35% prekoračenjem, bile pa so tudi delovne organizaci- je, ki ob sorazmerno nizkih osebnih dohodkih niso izko- ristile dovoljenih in možnih osnov. Zaključenega pregleda gi- banja osebnih dohodkov za celotno lansko leto v občini še nimajo, toda prve ocene kažejo, da so bile manjše prekoračitve v Alposu, predvsem v tozd Oprema. Ob tem velja izpostaviti, da so bile v Alposu ob koncu leta prisotne močne zahteve za zvišanje osebnih dohod- kov, na kar so bili izplačani manjši zneski ob zagotavlja- nju odgovornih poslovodnih delavcev, da doseženi doho- dek to dopušča. Nasploh je zanimiva, ali bolje povedano, zaskrblju- joča ugotovitev, da zahteve za zvišanje osebnih dohod- kov ne prihajajo iz vrst ne- posrednih proizvajalcev, ampak tistih, katerih oseb- ni dohodek ni najnižji. Poglejmo, kakšni ^o bili povprečni osebni dohodki v lanskem letu. V gospodar- stvu so znašali 7.543,00 din, kar je 19% več kot v letu po- prej. Za republiškim pov- prečjem zaostajajo za 11,4%. Osebni dohodki v negospo- darstvu so znašali 9,681,00 din, kar je za 18% več kot lani. Najvišji osebni dohodek v gospodarstvu je bil dosežen v POZD Orodje-oprema, in sicer 29.396,00 din in Bohor- ju - 24.682,00 din. V nego- spodarstvu pa je znašal naj- višji osebni dohodek 40.474,00 din, in sicer v Zdravstvenem domu in Le- karni - 26.320,00 din. Najniž- ji osebni dohodek v gospo- darstvu je bil dosežen za go- spodarstvo v Komunalno obrtnem podjetju, kjer je znašal 3.552,00 din in v Klav- nici 4.042 din. V negospodar- stvu je bil najnižji osebni do- hodek v VVO - 4.388,00 din in v osnovni šoli - 4.474,00 din. MATEJA PODJED FRANC ŠETINC V EMO v torek se je na krajšem delovnem obisku v EMO zadržal tudi Franc Šetinc, sekretar CK ZKS. Zanimala so ga predv- sem vprašanja aktualnega obvladovanja gospodarjenja, srednjeročna usmeritev delovne organizacije ter kako so zveza komunistov in ostale zavestne sile vpete v vsakdanje samoupravne in proizvodne naloge. Ob informaciji, da se od EMO misli odcepiti tozd TOBI, je Šetinc posebej poudaril, da nobena Zveza komunistov, v nobeni občini, ne more in ne sme biti asistent lokalnih interesov, če ti niso v skladu s splošnimi družbenimi interesi. UM 27. januarja je v Rogatcu Jože Polajžer zažgal go- spodarsko poslopje Leje Kunej. Bil je vinjen in je grozil občanom z uboji. 16. marca je udarila strela v Hanjskem v stanovanj- sko hišo in domačini so pravočasno rešili novo hišo pred uničenjem. 20. marca je nastal požar na delovnem stroju - na kompresorju fagram last Remonta iz Celja, ki pa je stroj posodil Železarni Štore, ta pa je dala kompresor v najem Jožetu Hrupu v Podplatu. Na stroju cenijo škodo na 100.000 dinarjev. Da bo slika popolna: pri gašenju so uporabljali vodo! 20. marca je gorel gozd v Tekačevem. Strašek Ceci- lija je požigala odpadke, potegnil je veterin požar je bil tu. 20. marca so v Dobovcu, kjer ima obrat steklarna Straža odlagališče odpadkov, te odpadke tudi kurili, vendar na nestrokoven način. S tem so povzročili one- snaževanje okolja. 20. marca zvečer je zagorelo v kletnih prostorih v novi stanovanjski hiši v središču Šmarja. Vnelo se je pri dimniku, ki ni bil dobro izoliran, v njegovi bližini pa so bili tudi vnetljivi (leseni) predmeti. 22. marca je gorelo na Roginjski gorci. Vnel se je gozd, ker so na bližnjem travniku nepazljivo kurili travo. OGNJENA KRONIKA NA ŠMARSKEM 23. marca je gorelo na Rakovcu. Gorelo je v gozdu Franca Čatra in sicer je pogorel hektar mladega boro- vega gozda. Ogenj je lastnik gozda pogasil sam, ogenj pa je seveda ogrožal površine drugih gozdov. 23. marca je gorel gozd na Rudnici, kjer so večje gozdne površine. Simon Tajnikar je sežigal odpadke 15 metrov od goz^a. Ta se je vnel, pogorelo ga je 3 hek- tarje. V gašenju je sodelovalo 80 gasilcev, pomagali so tudi sosedje. Akcija je bila hitra in dobro organizirana. 25. marca se je v dimu zadušila in umrla verjetno tudi zaradi opeklin Antonija Nunčičz Vrha pri Šmarju. V neposredni bližini gozda je kurila travo in odpadke. Nunčičevo so našli mrtvo v grmičevju v neposredni bližini požara. 24. marca se je zgodil, prijavili pa so 25. marca, v Zibiki prav neverjeten primer: Jože Bračko je imel sitnosti z glavno varovalko, ki je prekinjala napetost zaradi tega, ker je imel preobremenjeno omrežje. V varovalke je napeljal močnejše žice, to pa je povzro- čilo, da je razneslo razdelilno tablo. Jože Bračko je požar gasil - z vodo - kar ga je seveda skoraj stalo življenje. Na srečo ga je pri tem »strokovnem podvigu« samo ranilo. Dvakrat je tudi gorelo spet v Stojnem selu. Najprej že v soboto 21. marca je pogorela lesena hiša, v kateri sta neky časa skupaj živela Ljubica Žerak in Rudi Tepeš. Čez dva dni pa je pri Rudiju Tepešu gorelo gospodarsko poslopje. Ker je ta primer povezan tudi s smrtjo obeh imenovanih, bomo o njem posebej poro- čali. EPILOG: Le nekaj redkih primerov je bilo zaradi tako imenovane višje sile. Vsi ostali govorijo o lahko- miselnosti, še premajhni varnostni kulturi in osvešče- nosti, najbolj pa o malomarnosti. Te dni na vseh poljih, travnikih in vrtovih gorijo številni ognji, ker kurijo odpadke in travo. Mnogi to jemljejo za igro. Pa številni primeri, ki smo jih omenili samo na Šmarskem, so pa tudi drugod, govorijo o tem, kako resne posledice ima lahko takšno ravnanje. Zato naj nam ne bo vseeno, kako se obnašamo v naravi, kadar smo na svojem in na tujem. Najprej pa se spomnimo na varnost, ki je stvar vseh nas. Lahkomiselnost, precenjevanje položaja in neznanje zahtevata vedno visoko ceno. Mnogokrat previsoko! D. M. §t. 13 - 2. april 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 3 PROGRAMSKO VOLILNE KONFERENCE ZK NA OBMOČJU cblje: POISKATI nove PROIZVODNE USMERITVE Celjski komunisti so na svoji programsko-volilni l^onferenci temeljito ocenili družbenopolitične, samou- pravne in družbenoekonom- ske razmere ter aktivnosti v enoletnem obdobju. V zaostajanju so v občini zlasti na gospodarskem po- dročju, kjer je bila prisotna prevelika usmeritev v sana- cije in širjenje le obstoječe tradicionalne proizvodnje, ne pa iskanje novih proizvo- dnih usmeritev. Ves čas prej^pjega srednjeročnega obdobja se je zmanjševal de- lež izvoza v družbenem proi- zvodu, še vedno slaba je ka- drovska oziroma kvalifika- cijska sestava zaposlenih, zaostaja urejanje gospodar- skega in komunalnega pro- stora ter na splošno vsa in- frastruktura. Edino za lansko leto so ugotovili celjski komunisti, da so bili rezultati gospodar- jenja po daljšem času iznad republiškega poprečja, kar velja za celotni prihodek in dohodek. Ti rezultati so bili doseženi v izrednih težavah pri oskrbi z repromateriali, surovinami in energijo, mot- nje v proizvodnji pa so pov- zročale nemalo skrbi za so- cialni položaj in varnost de- lovnega človeka. Izgube v železarni Store, tozd Traktorji in tozd Livar- na strojne litine, v Celjski mesni industriji, tozd Proi- zvodnja mesa ter tozd Proda- ja mesa na veliko ter v novih hotelih Evropa in Dobrna je bila vendar za 60 odstotkov manjša, čeprav znaša še ve- dno blizu 7 milijard starih di- narjev. Usmeritve za prihod- nje obdobje so jasne: več do- mačega znanja in tehnologi- je, dosledneje uresničevati stabilizacijo na osnovi pro- duktivnosti, sovlagati za re- promaterial in surovine, ven- dar ne pod »izkoriščevalski- mi« pogoji in preosnovati celjsko gospodarstvo, kate- rega prve lastovke pomenijo tudi že nekatere nove nalož- be (Libela - finomehanika, elektronika, železarna Store - jeklarstvo in jeklovlek, Cinkarna - žveplena kislina, Aero-grafika, Etol - sadna predelava). Glede ocene politične ak- tivnosti članstva ZK v celj- ski občini so bile ocene nadvse kritične, o čemer pri- ča podatek iz uvodnega refe- rata predsednika občinske konference ZK Eda Stepiš- nika - le tega so izvolili v tej funkciji še za eno leto - da ima ena tretjina članov ZK dokaj brezbrižen odnos do nalog ZK. MITJA UMNIK SLOV. KONJICE: BOLJ DOSLEDNO IZPOLNJEVATI DOGOVORE Komunisti v občini Slo- venske Konjice so v času po lanski programsko-volilni konferenci dosegli pomemb- ne dosežke. Bili so aktivni in organizirano prisotni v vseh družbenopolitičnih in sa- moupravnih procesih. Ko- munisti so bili gibalo razvo- ja, kljub temu pa so svoje delo ocenjevali kritično in samokritično - tudi v petek na letošnji programsko-volil- ni konferenci. Na stabilne idejnopolitič- ne razmere v konjiški občini so v preteklem letu po- membno vplivali ugodni re- zultati gospodarjenja. Ra- zvoj proizvodnje jih uvršča med občine, ki se najhitreje razvijajo na celjskem ob- močju, pa tudi širše. Njihovo gospodarstvo je zaključilo preteklo leto s primerno stopnjo rentabilnosti in ustvarjene akumulacije, ki zavzema v celotnem prihod- ku občine kar osem in pol odstotkov. Velik napredek so dosegli tudi pri izvozu, ki je porasel za nekaj manj kot 60 odstotkov, pri čemer so najpomembnejše rezultate dosegli v delovnih organiza- cijah Unior, Lip, Konus in CoiTiet. Družbenoekonom- skemu razvoju bodo komu- nisti še naprej posvečali vso skrb. Ob tem so komunisti na konferenci ugotavljali tesno povezanost obvladovanja gospodarskih težav in sa- moupravnih odnosov in pri tem ugotovili, da mnoge osnovne organizacije niso v celoti opravile svojih nalog, pa tudi to, da se v občini vse bolj pojavlja težnja, da bi se številni družbenoekonomski problemi, pa tudi komunal- na, socialna in druga vpraša- nja prenašala na zvezo ko- munistov. Komunisti pa bo- do v celoti uveljavljali odgo- vornost vseh organiziranih sil socialistične zavesti za krepitev in razvoj politične- ga sistema socialističnega samoupravljanja. Po kvalitetni oceni dela, oceni družbenoekonomskih, samoupravnih in družbeno- političnih razmer v občini, programski usmeritvi občin- ske konference za prihodnje leto in razpravi, v kateri so spregovorili zlasti o neuskla- jenostih pri pripravi družbe- nega plana, skrbi za proi- zvodnjo več hrane, izobraže- vanju in težavah pri oskrbi s surovinami, so soglasno izvolili za predsednika ob- činske konference Franja Ti- ča, ki je že v prvem mandat- nem obdobju uspešno opravljal funkcijo nepoklic- nega predsednika. MILENA B. POKLIC ŠMARJE PRI JELŠAH: KOMUNISTI BODO VZTRAJALI Kritična, a objektivna oce- na družbenopolitičnih, sa- moupravnih, ekonomskih in soci^nih razmer v občini, je bila temeljna značilnost pro- gramsko volilne konference občinske organizacije ZKS v Šmarju pri Jelšah. Komuni- sti so namreč pretehtali vse negativne pojave in odnose, ki še zavirajo polno uveljavi- tev položaja delavca in na drugi strani onemogočajo boljše gospodarjenje. Prav to, da so komunisti znali glo- boko povezati stabilizacijska prizadevanja s krepitvijo po- ložaja delavcev, pa dokazuje njihovo pravilno vsebinsko in akcijsko usmeritev, je poudaril Lojze Briški, član predsedstva CK ZKS, ki se je skupaj s sekretarjem Med- občinskega sveta ZKS za celjsko območje Janezom Zahrastnikom udeležil pro- gramsko volilne konference šmarskih komunistov. Člani konference so se po uvodnem poročilu, ki ga je podal sekretar komiteja Ob- činske konference ZKS Mi- lan Pugelj, v svojih razpra- vah in ocenah dotaknili do- mala vseh področij dela, živ- ljenja in razvojnih usmeritev šmarske občine. Ob tem je bil posebej izrazit obračun komunistov s često izraženo tezo, da so prizadevanja za skladnejši regionalni ržizrv^Dj v Sloveniji v bistvu protista- bilizacijska, ker silijo v pove- čevanje naložb na manj ra- zvitih območjih ter s tem na manjšanje družbenih sred- stev, ki so potrebna za preo- snovo našega gospodarstva. Komunisti so bili enotni, da so prav prizadevanja za hi- trejši razvoj manj razvitih občin in območij, med kate- re sodi tudi šmarska občina, nasprotno omenjeni tezi glo- boko stabilizacijska. To pa zato, ker so ta prizadevanja povezana z odpiranjem no- vih delovnih mest, z večjim zaposlovanjem še razpolož- ljive delovne sile in z večjim izkoriščanjem. prirodnih možnosti, ki jift ima občina. Lojze Briški je podprl šmarske komuniste v njiho- vih razvojnih prizadevanjih in izrazil priznanje za njiho- vo vztrajnost pri uresničeva- nju začrtanih ciljev. Posebej še tistih, ki so vezani na več- jo proizvodnjo hrane in na večji izkoristek zmogljivosti v kmetijstvu. Ob tem pa je poudaril, da je bodoči razvoj občine odvisen predvsem od njih samih. Ponovno so za predsedni- ka Občinske konference ZKS Šmarje pri Jelšah izvo- lili Iva Rebemjaka. DAMJANA STAMEJCIC v jubilejnem letu - 40 let vstaje pomniki revolucije Povečana aktivnost ohranianja revolucionarnih tradicij V jubilejnem letu - ob 40- letnici vstaje - na celjskem območju družbene organiza- cije povečujejo dejavnost obujanja in ohranjanja revo- lucionarnih tradicij. V Celju je za te namene ustanovljen svet, ki skrbi tudi za spome- niško varstvo, na svoji drugi seji sprejel vrsto predlogov, sklepov ter priporočil, ki za uresničitev akcij zadolžujejo vse frontno organizirane sile, institucije in delovne organi- zacije. Muzej revolucije bo v apri- lu razstavil gradivo o vstaji na celjskem območju v letu 1941. S tem v zvezi bosta No- vi tednik in radio Celje orga- nizirala »okroglo mizo« za ži- va pričevanja o teh dogodkih s strani preživelih udeležen- cev - revolucionarjev. V letošnjem letu naj bi pri- merno obeležili vse kraje in dogodke, ki so vezani na ju- naški boj Celjske čete od nje- nega nastanka, do tragične- ga konca. Posebno obeležje dobi le- tos tudi kraj ustanovitve mestnega odbora OF za Ce- lje v letu 1941. Sprememba namembnosti spodnjega gradu (nekdanje Slandrove kasarne) sproža več vprašanj, ki jih je treba rešiti. Prvo je kraj zaznamo- vanja borcev II. grupe odre- dov, na vnanji strani kasarni- škega zidu ob Narodnem do- mu, V to stavbo sodi tudi pri- merno obeležje začetka pre- seljevanja Slovencev, saj je bila prav ta stavba prvi to- vrstni zapor in zbir^išče v letu 1941. Tretje vprašanje, kaj bo s ploščo in spomeni- kom Slavka Slandra v bivši vojašnici? Enota JLA v Ce- lju nadaljuje tradicije Slan- drove brigade, vojašnica pa se imenuje po Jožetu Meni- hu-Rajku. To bo razrešil po- govor z vodstvom garnizije. V letošnjem letu bodo po- stavljena, obnovljena še na- slednja sponainska obeležja. Na Kožuhovi hiši v Skofji vasi, kjer je bilo zatočišče Pokrajinskega komiteja KP za Štajersko, bo ponovno po- stavljena spominska plošča v Hudičevem grabnu, spo- min na obletnico krožne par- tijske konference, v Cinkar- ni bodo ponovno postavili ploščo, ki spominja na veli- ko stavko delavcev pred vojno. Tiskarna, TOZD DO »Ae- ro«, naj bi se letos poimeno- vala po revolucionarju Duša- nu Kraigherju-Jugu, eko- nomski šolski center pa po Tonetu Grčaiju-Johanu. V pripravi je tudi vse potrebno za poimenovanje doma učencev v gospodarstvu po Dušanu Finžgarju. J. K. žalski osnutek v javno razpravo Osnutek družbenega plana občine Žalec za ob- dobje 1981 do 1985 bo v javni razpravi do 20. apri- la. Tako so sklenili dele- gati na ponedeljkovi ''»eji vseh treh zborov žalske občinske skupščine, ki je bila v ponedeljek. Na seji so poleg tega poslušali poročilo o delu uprave za notranje zadeve v Celju v lanskem letu, o delu po- staje milice v Žalcu ter govorili o davčni politiki. Precej pozornosti so na- menili tudi temu, kako dolgo so morali delegati zadnja leta Čakati na od- govore na zastavljena vprašanja ter problemati- ki žalskega Zavoda za na- črtovanje. JANEZ VEDENIK VELENJSKI KOMUNISTI ZA KONKRETNO . AKCIJO Na programsko volilni konferenci so se koncem prejšnjega tedna sestali tudi komunisti Šaleške doline in to v Domu kulture v Vele- nju. Delegati so zastopali 3776 (med njimi 918 žensk) komunistov, kolikor jih tre- nutno je v Občinski organi- zaciji ZKS Velenje. Komuni- sti so ocenili svoje delo v zadnjem obdobju, ki je kljub mnogim objektivnim teža- vam bilo vseeno uspešno. V predkonferenčnih raz- pravah se v osnovnih organi- zacijah niso omejevali le na ocenjevanje preteklih dosež- kov, marveč tudi na analize sedanjih razmer in bodočih nalog v zvezi s tem. Posebne programske konference so imeli tudi komunisti v Ve- gradu, Gorenju in REK. Zaradi temeljitih razprav v bazi se v prvih treh mesecih letošnjega leta v mnogih sre- dinah že kažejo ugodnejši re- zultati, žal pa so še vedno tu- di takšni, ki so pri preusme- ritvi na bolje manj učinkovi- ti in odločni. Ob tem pa je razveseljivo, da se ob gospo- darskih gigantih v velenjski občini vse bolj pojavljajo manjše delovne organizacije. Gospodarjenje bi bilo še uspešnejše, če bi bilo na raz- polago dovolj surovin in re- produkcijskega m.ateriala. V vseh delovnih okoljih iščejo možnosti po zanimivejših proizvodnih programih, ne nazadnje pa je vse bolj v ospredju želja po poslovni povezavi zunaj občine ter Slovenije, med drugim tudi z manj razvitimi področji v na- ši domovini. Za predsednika občinske konference ZKS Velenje je bil znova izvoljen Alojz Kikec. TONE VRABL VPIS v VRTCE JE PRED DURMI Vsi trije celjski vzgojno varstveni zavodi so letos zopet pravočasno najavili vpis v vrtce v šolskem letu 1981-82. Ta 00 od 10. do 20. aprila. V tem času morajo starši oddati 'zpolnjene prijavnice za sprejem otroka v vzgojno varstveni Zavod, in sicer vsak dan od 6. do 15. ure oziroma ob sredah do 16. ure. Ob tem je treba posebej poudariti, da morajo starši prijav- ■^ice izpolniti skrbno in kar se da točno, saj bodo vsi podatki ° otroku, starših oziroma socialnem in materialnem polo- žaju družine, komisiji v veliko pomoč pri odločanju za spre- ^^ni otroka v vrtec. Komisije za sprejem otrok v otroške vrtce v posameznih l^zgojnovarstvenih zavodih, ki so sestavljene iz predstavni- kov vzgojnovarstvenih organizacij, krajevnih skupnosti, sWšev in patronažne zdravstvene službe, bodo morale opra- viti odgovorno in zahtevno nalogo, saj vemo, da tudi letos Pi"av za vse prosilce ne bo prostih mest. Ko bo komisija opravila svoje delo, bodo starši prejeli ^ovestilo o sprejemu otroka v otroški vrtec, nato pa bodo Povabljeni na skupen roditeljski sestanek, ki bo gotovo oristen napotek tistim staršem,ki svojega otroka prvič izro- ajo organizaciji, ki bo skrbela za njegovo vzgojo, varnost, •^ravo prehrano in še za marsikaj. M. A. POGLED V SVET S kovinotehno STREL IN SPORAZUM Naključje je hotelo, da sta se v ponede- ljek popoldan oziroma zvečer pripetila dva dogodka, ki sta v marsičem odločil- no segla v dvoje središč pozornosti so- dobnega sveta. V Washingtonu krogla 25-letnega aten- tatorja Hinkleya je za bore devet centi- metrov zgrešila srce predsednika ZDA Ronalda Reagana. V dvorcu Radziwil v VarSavi so se predstavniki vlade po de- vetumi seji sporazumeli z delegacijo sindikata Solidarnost: za torek napove- dane splošne stavke v deželi ne bo. Tako je svet dvakrat zadrževal dih in si dvakrat oddahnil. Če bi se namreč pred washingtonskim hotelom Hilton zgodilo najhujše, bi bila to drama, ki bi se ne tikala samo ene od supersil, zakaj na dlani je, da v svetu, v katerem živi- mo, življenje in ravnanje prvega moža Združenih držav hočeš nočeš bistveno vpliva na svet - in tako bo vse dotlej, dokler bodo na svetu velesile, supersili, dva vojaškopolitična bloka. Če si v ponedeljek v Varšavi sobesed- niki v dvorcu ne bi naposled segli v roke in sklenili kompromis, pri katerem je vsaka pogajalska stran nekoliko popu- stila, bi s splošno stavko družbena, poli- tična in gospodarska kriza na Poljskem dosegla vrelišče. Konflikt bi se utegnil tako zaostriti, da njegovo zapletanje ali V____ razpletanje ne bi ostalo več v mejah Poljske: neposredno bi grozil poseg od zunaj. Ponedeljkova včlika dogodka na sve- tovnem prizorišču razumljivo spravlja- ta na dnevni red vrsto starih, manj sta- rih in čisto novih vprašanj. Recimo ob washingtonskem atentatorju: ali ni iro- nija, da je postal žrtev proste trgovine z orožjem ravno predsednik, ki slej ko prej zagovarja tako trgovino, češ, to je v skladu z globokimi ameriškimi tradici- jami. Kakšno vlogo ima v ZDA nasilje? Zakaj se ne samo vrste atentati na dr-« žavne poglavarje, marveč zakaj se stati- stična krivulja nasilnih dejanj - od ro- parskih napadov, posilstev do ubojev in umorov - tako trmoglavo vzpenja? Kje so družbene korenine tega zla. In kar zadeva Poljsko: ali bo šel raz- voj, po opuščeni splošni stavki, po ne- deljski plenarni seji CK poljske partije v smeri prenovitve socializma na Polj- skem? Bo v partiji čedalje bolj prevla- doval pristen delavski in socialistični interes? Ali bodo dogmatiki, konserva- tivci še zmerom tako težka cokla? Bo izredni kongres partije, ki se bo začel do 20. Julija, prinesel program hudo potreb- nih gospodarskih in družbenih reform? Ali pa bo splet konfliktnih interesov za- čel spet vleči voz poljske družbe nazaj, v krizo, gospodarski upad, v razraščanje družbenih spopadov? Bodo v Solidarno- sti čedalje bolj prevladovali resnično delavski interesi in bo manj neprave ra- dikalnosti. Spraševati Je kajpada veliko lažje kot odgovarjati. Na odkazanem prostoru za tale komentar Je možno zapisati samo nekaj trditev, bolje rečeno upov. Upaj- mo, da bodo Združene države povzele nauk iz streljanja pred hotelom Hilton, ko je predsednik države za las ušel smrti ali trajni pohabljenosti. Upajmo, da bo- do zakonodajalci zmogli toliko priprav- ljenosti in odločnosti, da bodo izrinili profitarsko trgovino z ubijalskim oro- djem, ki hočeš nočeš spodbuja k nasilju. Upajmo, da se bodo na Poljskem nada- ljevali pozitivni procesi, ki težijo po pre- novi partije na temeljih obračuna s sta- rimi in napredek zavirajočimi družbeni- mi in gospodarskimi ustroji, da bodo napredovali procesi, ki težijo po prero- du poljske družbe, ki se v resnici že od konca druge vojne ne more izkopati iz družbene napetosti, gospodarskih kriz, vdorov dogmatičnih receptov in prakse. PIŠE: JOŽE ŠIRCELJ 4. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 13 - 2. april I98i gospodarske integracije na območju naredili smo šele malo $0l0 nekaj: da namreč Sence preteklosti niso obračun s slover. sko politično emigracijo ali kaj podobnega. To niso i: preprostega razloga, ker pač to ni potrebno. Zbiranje gradiva je bilo nemara najbolj zanimiv del opra vila, zlasti pogovori z ljudmi v Argentini, Združenih drža vah Amerike in drugod. Nekateri, s katerimi sem se \ krogih slovenske politične emigracije pogovarjal, so ve deli, da sem novinar, nekateri ne, in pogovori s slednjimi s( imeli včasih nekakšen mikaven.prizvok neodkritih skriv nosti. Zelo verjetno bi bilo mogoče to knjigo napisati znova ii drugače, a ta je pač taka, kakršna je. Morda je napisana z. kanček preveč prizadeto, nemara bi jo bilo treba pisat mirneje in z več strpnosti, morda. Toda avtorje reporter, m znanstvenik, zgodovinar. Zaradi tega so nekatere reakciji na teh straneh verjetno dovoljene, ne bi pa bile v kakšnen drugem delu. Ne štejem si v hudo, da je tako. Novinar sem.. Malce poprej sem se vprašal, komu je ta knjiga name njena. Mogoče bi bilo bolje vprašati: komu ni? In če razmislim, bi lahko rekel, da ni namenjena tistim ki so v vodstvih organizacij slovenske politične emigracije Njim ni potrebna ne tako ne drugače. Zanje ni mogoči ničesar spremeniti, nič dodati, nič odvzeti. Njih ne mon nič na svetu spremeniti, njim ta knjiga ne more ničesa povedati. Lahko kaj pove njihovim sinovom in hčeram, mladim ii razsodnim ljudem, ki živijo danes, in ne včeraj. Njim b knjiga utegnila kaj povedati. Vesel bom, če bo tako. Ob koncu je nekaj opomb in virov, ki sem jih sicer tud sproti navajal - in kjer se je le dalo, sem izbral vire sloven ske politične emigracije, ne drugih. Saj sami o sebi največ povedo. O slovenski politični emigraciji pišejo daleč največ sami V domovini je o njej bilo napisanega bore malo, razen ( njenem delovanju med narodnoosvobodilnim bojem. C povojni dejavnosti skorajda nič. To ni tako čudno, kot se zdi na prvi pogled. O slovenski politični emigraciji v domovini pravzapra' malokdo kaj ve, verjetno iz preprostega razloga, ker U najbrž nikogar kdove kako ne zanima: to ni predmet, < katerem bi se veliko govorilo. Prav zaradi tega so Sena preteklosti verjetno prva knjiga, ki se nekoliko podrobneje ukvarja z emigracijo. Nemara bo prav zaradi tega naši dovolj bralcev, da bo opravičila svoj izid. Povsem drugače pa je s pisanjem slovenske politični emigracije o slovenski politični emigraciji. Sami o seb pišejo veliko. Razlog je v bistvu en sam: zato, da bi s pisano besedi nekako opravičili svoje ravnanje med narodnoosvobodilni vojno, ko so se naslonili na tuje zavojevalce. §t. 13 - 2. april 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 11 HVALA VAM! Najprej vas vse skupaj le- po pozdravljam! Že dolga le- ta sem naročnica Novega te- dnika. Moram zapisati, da le- tos nisem imela namena po- slati kuponov za izlet sto kmečkih žena na morje. To- da, ko me je za to nagovorila soseda Zofka Kaščeva, sem to le napravila. Seveda, brez upanja na uspeh. Zato sem bila toliko bolj presenečena, ko sem prejela obvestilo, da sem med srečnimi. Že v Celju, na dan izleta, je bilo čudovito. Dobile smo posebne značke in nageljne. Moj je še danes svež. Tudi v av^tobusu, med vožnjo, sem ga imela v kozarčku z vodo. In potem vožnja. Kolikšna pozornost. Pa harmonikar. Kmalu ste tudi poskrbeli za okrepčilo. In bila sem še bolj presenečena. Izredno pozornost ste me- ni izkazali tudi tedaj, ko smo se z ladjico peljali na otok. Nogo imam bolno. Toda, va- ši spremljevalci so mi poma- gali. Kakšna vljudnost in skrb! O, če bi bili vsi ljudje takšni in tako pozorni do drugega, kot ste bili vi z nami. Zato se vam še enkrat naj- lepše zahvaljujem za vse, kar sem doživela na tem lepem izletu. Hvala obema šoferje- ma, hvala medicinski sestri, harmonikarju, hvala vam, ki ste tako lepo skrbeli za nas! Želim, da bi se prihodnje leto udeleženke izleta prav tako lepo počutile z vami, kot sem se jaz in me vse! Prejmite lepe pozdrave od vaše hvaležne potnice na izletu sto kmečkih žensk na morje, od potnice v drugem avtobusu! JOŽEFA STRANIC, Velika Pirešica UREDNIŠTVO: Hvala za pismo. Veseli smo, da ste se z nami in na našem izletu prijetno počutili, imeli do- bro. Kar škoda, mar ne, da ne boste mogli z nami še prihodnje in naslednja leta. Pritisk je tolikšen, da mora- mo izbirati vedno nove pot- nice. Še enkrat, hvala za pi- semce in oglasite se še kaj! INDIVIDUALNA STABILIZACIJA v lepi ozki dolini, med go- ro Kislico in Stenico, leži vas Lindek. Skupaj šteje le tri- najst kmetij in nekaj viken- dov. V tej prijazni vasici bi se dalo lepo in prijetno živeti, če nas ne bi pestila, za neka- tere, zlasti za krajevno*skup- nost Frankolovo, nepo- membna zadeva - cesta. Že precej let je preteklo, odkar nam obljubljajo novo cesto, saj stara postaja vse bolj po- dobna drči in to kljub priza- devanju krajanov, da bi bila vsaj prevozna. Preteklo je dobrih pet let obljubljanj, na koncu vsake- ga leta pa vsi upi splavajo po vodi. Zavest nas občanov po- časi upada, saj si brez nove ceste ne moremo predstav- ljati naše bodočnosti. Čeprav smo pripravljeni pomagati s precej velikimi samopri- spevki, pa se naša Krajevna skupnost ne more odločiti, ali naj bi cesto gradila ali ne. Lindek je edina vas, ki spada v KS Frankolovo, ki še ni dobila nove ceste. De- nar za asfaltiranje ceste v drugih vaseh se vedno najde. Toda, ceste za našo vas ni. Tako so letos našli dober iz- govor v stabilizaciji, toda v naši vasi imamo občutek, da velja stabilizacija samo za nas, kajti na Frankolovem si bodo uredili še pešpoti. Si- cer pa - po obljubah se ne da voziti! Dandanes se z vso vnemo borimo proti praznjenju hri- bovskih vasi. Prav to se bo zgodilo z našo vasjo v bližnji prihodnosti, če ne bo storjen odločen korak. KRAJANI LINDEKA UREDNIŠTVO: Najprej to - krajani Lindeka niso anonimni. Na dopisu je de- vet podpisov. Lahko bi jih bilo več, če gre za takšen korak in takšen problem. Sicer pa, tudi glas devetih, tudi glas enega, bi se moral slišati in - upoštevati. Dopis smo nekoliko skraj- šali. Tudi tako smo opozori- li na problem, ki vas pesti. Le z nečim se ne strinjamo povsem. Krivdo za neizpol- njeno nalogo valite na kra- jevno skupnost. Toda, kdo je ta krajevna skupnost? To ste vsi krajani na tem ob- močju, to ni imaginarna or- ganizacija, skupnost. To ste vi vsi. In prav zato ne razu- memo, kdo je zdaj tisti, ki vas noče poslušati? Zakaj preko svojih delegatov ni- ste uspeli uvrstiti te ceste v letni plan dela krajevne skupnosti? Tembolj, ker ste pripravljeni tudi sami pri- spevati. Seveda, brez tega tako ne gre. Vidite, po na- šem mnenju so kratki stiki na tej poti. Ne glede na ta razmišlja- nja prosimo svet skupščine KS Frankolovo, da nas z od- govorom seznani, kako je s to cesto. Že v naprej hvala za odgovor in sodelovanje. VABILO IZ ČRNOLICE Sem bralka Novega tedni- ka, čeprav še mlada, sem se vseeno odločila, da napišem kratko pisemce, v katerem najprej vse skupaj lepo poz- dravljam. Crnolica... vas, ki je odda- ljena od Šentjurja štiri kilo- metre v smeri proti Planini. V njej živijo predvsem sta- rejši vaščani in mnogi s teža- vo opravljajo domača dela. V vasi imamo kar tri avto- busne postaje, in kar malo čudno je, da ima vsaka svoje ime. Tudi pridnih rok ne manjka, saj lahko naštejemo poleg drugih kar sedem obrtnikov, od ^mizarjev do gostilničarja. Malce nenavadno izgleda most čez Voglajno, ki pove- zuje cesto med Crnolico in Grobelnim, hkrati pa služi vsem kmetom, ki imajo v ti- stih predelih polja in njive. Most ni primeren niti za lažja vozila, kaj šele za težko nato- vorjene traktorje. Tudi krave ne gredo rade preko njega, saj so na mostu odprtine. Kljub prizadevanju kmetov se nihče ne čuti odgovorne- ga za popravilo mostu. Mor- da bi pomagala njegova slika v časopisu, morebiti bi se po- tem kdo zavedal svoje odgo- vornosti. (Morda se je bo tu- di zdaj, opomba uredništva.) Tudi nam narava ne priza- naša, saj je pri Prebilovih plaz zasul lepo urejeni vrt in sadovnjak. Sicer pa, pridite, in sami boste lahko videli, kako je pri nas. D. J. UREDNIŠTVO: Hvala za pismo, hvala tudi za pova- bilo. Če bo le mogoče, se vi- dimo in slišimo prav kma- lu. To, da ste mladi, pa naj ne bo ovira, da nam ne bi še kdaj pisali. Le pogumno! PRIZNANJE IZLETNIKOVIM TAKSISTOM Moram pohvaliti taksiste celjskega Izletnika, ker, če jih pokličeš, hitro pripeljejo in opravijo naročeno uslugo. Škoda, da nimajo v vseh vozilih radijskega aparata. Posebno, če je vožnja s taksi- stom daljša, se prileže, če jo popestri prijetna glasba. JURE ŠARLAH UREDNIŠTVO: Prav je, da izrečemo pohvalo tiste- mu, ki si jo zasluži. Pripom- ba zaradi radijskih spreje- mnikov v taksijih pa bo morda namig, da bodo pri Izletniku vsa vozila opremi- li s temi aparati. TU IN TAM PO CELJU Ob ureditvi Tomšičevega in Slomškovega trga je cesta čez Slomškov trg dobila tudi kamnite stebre. Po tej cesti in še prej po Zidanškovi si krčijo pot skozi mesto tudi težki tovornjaki. Kaže, da so steb/i napoti prav njim. Ta- ko leži na levi strani ceste zdaj že štirinajst podrtih ste- brov, eden pa je porušen le deloma. Pravijo, da nekateri vedo, kdo jih je porušil. Kaj, ko bi storilce tega početja poklicali na odgovornost?! Po zaslugi celjskih zaseb- nih obrtnikov je postal Me- škov studenec pomembna zanimivost našega mesta. Naj bi bil lepotec, pa žal ni. In to po krivdi občanov. Pri studencu se še vedno ustav- ljajo nekateri avtomobili in to kljub znaku, da je tu pre- povedano ustavljanje. Okoli studenca je tudi polno od- padkov, ki jih puščajo obi- skovalci tega kraja. Morda bi bil ta predel lepši, če bi ko- munalci namestili posodo za smeti, kraj sam pa od časa do časa obiskali z metlo. Prebivalci Prežihove ulice v Celju pogrešajo kontejner, ki so ga do lani enkrat na teden pripeljali na trato ob koncu ulice, oziroma poleg hiše številka 48. Ta prostor skušajo zdaj nekateri vozni- ki uporabiti za parkiranje vo- zil, kar seveda ni prav. No, stanovalci si želijo, da bi Jav- ne naprave spet pripeljale na ta prostor kontejner, po en- krat na teden. Dr. ERVIN MEJAK UREDNIŠTVO: .»Cvetke«, ki ne cvetijo samo spo- mladi!? KAJ JE ČAS? Kako pogosto slišimo be- sedo čas. Kaj je čas? Morda je prazen prostor, katerega izpolnijo dogodki, misli zdi občutja. Ali pa je kakor uso- da, ki kuje srečo in nesrečo. Ljudje hitijo drug mimo drugega. Nimajo časa ne za sebe, ne za svoje otroke, za družino, kaj šele za družbo, v kateri živijo. Delamo od jutra do večera, ne da bi pri tem pomislili, da smo postali sužnji časa. Veliko je stvari, katere ob tako hitrem tempu spregle- damo. In ko naposled pride- mo do spoznanja, kaj smo spregledali, zgrešili ali na- pravili pomanjkljivo, je po navadi že prepozno, ^i pa smo prestari, da bi lahko po- pravili. Človek je vendar čustveno bitje, ki mu ni dovolj samo hrana, obleka, avto, ampak potrebuje še dosti več, tudi ljubezen, razvedrilo, zaupa- nje v nekoga. Kljub temu, da je na svetu veliko ljudi, je malo takšnih, ki so priprav- ljeni svoj čas porabiti za po- govor. Seveda imajo ti ljudje v sebi poseben dar življenja. Zelo hitro in nežno se odzo- vejo tuji duševnosti in njene- mu doživetju. Toda, današnji tempo življenja tudi nje odri- va v ozadje. Posledica časa je, da so lju- dje vedno manj družabni. Potem ni čudno, če se človek prične zapirati vase ali segati po mamilih, da se vdaja če- zmernemu pitju alkohola, menjuje partnerje ali misli celo na konec življenja. In zopet je tu čas in v njem tempo življenja; čas, ki gre z nami v koraku, pred nami ali pa v zaostanku. Bolj, ko upoštevamo čas, bolj se nam zdi, da ga nima- mo dovolj. Kako bi bilo lepo, če bi se čas vsaj za trenutek ustavil. Starši bi lahko bili zopet dovolj pozorni do svo- jih otrok, do njihovih vpra- šanj in iger. Ljudje bi imeli dovolj časa za pogovore in razvedrila. Marsikaj bi lahko bilo drugače, a kaj, ko je to samo zamisel, celo utopija. Cas pa mineva in z njim vsebina lepili in grenkih spo- minov. BRIGITA POŽEK UREDNIŠTVO: Čeprav se z nekaterimi vašimi pogledi na čas ne strinjamo, smo pi- smo objavili. Tudi zato, da bi spodbudili še koga zunaj našega kroga, da bi razmiš- ljal o vaših pogledih na čas, na tisti čas, ki mu dajemo ritem in vsebino ljudje. Mi in vi, vsi skupaj. Cas je naše življe^e! Vabimo še druge bralce NT, da se odzovejo na to po- vabilo, in napišejo: Kaj je- čas? TUDI ZA LJUDI BO TREBA POSKRBETI! v Novem tedniku sem bral o predvideni ureditvi Celj- ske koče v zimski in letii re- kreacijski center. Vse lepo in prav. Toda, ker grem zelo rad na Celjsko kočo, bi ob vsem tem rad dodal še svoj lonček. Ob uresničevanju predvi- denega načrta bi ne smeli pozabiti na kader v koči, na gostinske delavce. V času zimskih šolskih počitnic je delala v kuhinji v koči zelo dobra kuharica. Gostje smo bili zadovoljni. Zdaj pa je druga in tudi po njeni zaslu- gi moraš na naročeno hrano čakati zelo dolgo. Ce bodo uredili kočo in njeno okolje, morajo pomi- sliti tudi na ljudi, da bo vse v redu tudi pri gostinskih uslugah. HILARIJ LICEN Celje UREDNIŠTVO: Z vami se strinjamo na sploh. Na ta problem so opozorili tudi na sestanku, ko je beseda te- kla o ureditvi Celjske koče v rekreacijski center. ROJSTVA CELJE Rodilo se je 65 dečkov in 53 deklic ŽALEC Rojstev ni bilo. ŠMARJE PRI JELŠAH Rojstev ni bilo. POROKE CELJE Poročilo se je 11 parov, od teh: FRECE Miran in KOVAC Kar- men oba iz Celja, LIPOVSEK Peter in BOLA Majda oba iz Ce- lja. ŽALEC Poročila sta se MATKO Dušan iz Vranskega in PAJNKIRHER Nada iz Brod. ŠMARJE PRI JELŠAH Poročili so se 4 pari. PRIREDITVE muzej revolucije Muzej revolucije je odprt vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in ob sredah tudi popoldne od 14. do 17. ure. Obiskovalci si lahko ogledajo stalno zbirko. pokrajinski muzej Pokrajinski muzej je odprt vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure, v sredo pa tudi od 14. do 16. ure. Obiskoveilci si lahko ogledajo stalno arheološko raz- stavo, rimski lapidarij in stalno razstavo, ki prikazuje kulturno zgodovinsko zbirko. galerija turističnega društva v galeriji je od 21. marca do 21. aprila odprta prodajna razstava makramejev, delo J.Debeljako- ve iz Celja. Galerija je odprta vsak dan od 8.30 do 11.30 in od 15. do 18. ure, ob sobotah samo dopoldne, v nedeljo pa je zaprta. likovni salon v Likovnem salonu bo v petek, 3. aprila ob 18. uri otvoritev raz- stave slikarskih del akademske- ga slikarja Zdenka Huzjana. Raz- stava bo odprta do 19. aprila vsak dan od 9. do 11. ure in od 16. do 19. ure. klub kulturnih delavcev Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar iz Celja prireja v petek, 3. aprila ob 19. uri v prostorih kluba na Tomšičevem trgu večer jazza, ki ga bo vodil Mladen Kenda. Na tem večeru bodo obiskovalci lah- ko spoznali razvoj in smeri te glasbene zvrsti. rogaška slatina Moški pevski zbor iz Rogaške Slatine slavi letos 15 letnico svo- jega delovanja, zato bo v soboto, 4. aprila ob 19. uri priredil slav- nostni koncert v Zdraviliški dvo- rani v Rogaški platini. Na kon- certu bodo zapeli 19 pesmi, za- služnim članom pa bodo podelili tudi priznanja. narodni dom Mešani pevski zbor Frar^e Prešeren iz Celja prireja v petek, 3. aprila ob 19.30 uri v Nrodnem domu koncert na katerem bo na- stopil tudi Mladinski pevski zbor Gimnazije iz Celja. Oba zbora vo- di Edi Goršič, ki praznuje letos redek jubilej, saj je že 20 let diri- gent MPZ France Prešeren. salon meblo celje v petek, 27. marca ob 17. uri je bila otvoritev razstave slik in ke- ramike Jureta Cekute. Razstava bo odprta do 10. aprila, vsak dan od 7.30 do 19. ure. slovensko ljudsko gledališče Petek, 3 aprila ob 11. in 15.: Vid Pečjak - Blaž Lukan: DREJCEK IN TRIJE MARSOVCKI. Gosto- vanje na Ravnah. ponovitev v - trnovuah Igralci KUD Zarja Trnovlje bo- do v petek, 3. aprila ob 19.30 po- novili grotesko Daria Foa: Sed- ma zapoved - kradi malo manj, in sicer za delovne organizacije. Podrobnejše informacije boste dobili pri ZKO Celje, Gregorčiče- va 2, ali po telefonu 22-160. koncert v vojniku v soboto ob 19. uri bo v kultur- nem domu v Vojniku koncert moškega pevskega zbora, ki de- luje v sklopu kulturno umetni- škega društva France Prešeren. Pevci so povabili v goste še me- šani pevski zbor iz Marijagradca in mlade folkloriste iz osnovne šole na Hudinji. golovec: smučarski ples Ob zaključu smučarske sezone pripravlja Zavod ŠRC Golovec smučarski ples, ki bo v petek, 10. aprila v njihovi športni dvorani. Za ples bo igral ansambel Sok, pripravljajo pa tudi vrsto zanimi- vih družabnih iger in pogovor s člani naše smučarske reprezen- tance. DEŽURSTVA zdravstveni dom Dežurstva med tednom: po- možni zdravnik od 14 do 20. ure in glavni zdravnik od 15. do 6. ure naslednjega dne. Ob sobotah je dežurni zdravnik od 15. do 12. ure naslednjega dne, ob nedeljah od 12. ure do naslednjega dne do 6. ure zjutraj, ob praznikih pa je dežurstvo od 7. ure do naslednje- ga dne do 6. ure zjutraj. ceuske lekarne Do sobote 4. aprila do 12. ure dežura Nova lekarna na Tomši- čevem trgu, nato prične z dežur- stvom Lekarna Center v Staneto- vi ulici. veterinarska postaja Neprekinjeno dežurstvo. trgovine V tednu od 30. marca do 4. aprila dežura samopostrežba RIO v Prešernovi ulici vsak dan do 20. ure, od 6. do 11. aprila pa je dežurna samopostrežba SOCA v Stanetovi ulici. SMRTI CELJE Umrli so: BREZNIK Marija, 87, iz Šmartnega v Rožni dolini, FERLIČ Elizabeta, 67, iz Lopate, PADER Marija, 83, iz Vojnika, KOVACIC Katja, 1 mesec, iz Ro- gaške Slatine. RAZGORŠEK Angela, 50, iz Lemberga pri Strmcu, KONČAN Marija, 73, iz Celja, SOVINC Simon, 34, iz Ča- če vasi, LORGER Janez, 71, iz Bukovžlaka, KOVAC Karol, 57, iz Pečovja, ROZMAN Jožefa, 79, iz Rup, LIPICNIK Jožefa, 51, iz Celja, NOVAK Anton, 77, iz Za- čreta, MATUL Neža, 73, iz Slo- venskih Konjic, SKER Peter, 32, iz Šentjurja, ZAKOSEK Jera, 78, iz Virštanja, PFODER Jožef, 68, iz Goričice, GOMILAR Marija, 78, iz Stopnika, PRAH Anton, 60, iz Rogatca, NUNCIC Anton, 53, iz Sladke gore, KALAN Amalija, 55, iz Prebolda, KLADNIK Jože, 75, iz Vranskega, GUMZEJ Jože, 69, iz Bezine, LJUBENSEK An- ton, 42, iz Velikega Sirja, BLA- 2lC Antonija, 89, iz Zvodnega, LORGAR Marjeta, 85. iz Zado- brove. ŽALEC Umrli so: POT Barbara, 81. Prelskega, SOSTER Franc, 86, iz Šempetra, DOBNIK Janez, 69, :z Latkove vasi, OROSEL Viljem, 76, iz Vrbja, TOMINSEK Marija, 72, iz Vranskega, PAVLETIC Ana, 85, iz Polzele, SRAM Tanja, pol leta. iz Petrovč. ROTER J? kob, 97, iz Dobriše vasi. SKUT- NIK Ana. 94. iz Brezna. ŠMARJE PRI JELŠAH Umrli so: TEPES Rudolf, 29. :z Stojnega sela, ŽERAK Ljuba, 2C, iz Stojnega sela, SLUGA Ljuo mila 71, iz Razbora, NINClC Ar tonija, 71, iz Vrha, LEVSTIK Ljudmila, 74. iz Podsrede. OI. NJEC Katica, 77, iz Kozjega. LAŠKO - Krajevni urad DECE Umrla sta: KMETIC Ana, 85,. Svibnega, CAJKO Franc, 50 Radeč. OBISKALI SMO KRAJEVNO SKUPNOST SLADKA GORA Mladi ljudje so motor napredka krajevne skupnosti Cerkev so gradili v letih 1744 do 1754 in po predvidevanjih strokovnjakov, ki se pri nas ukvarjajo z barokom, bi naj načrte zasnoval tedaj znani štajerski arhitekt Janez Fuchs, po rodu iz Slezije. Cerkev res dominira nad celo okolico in kamorkoli se zazre oko, se ne more izogniti temu veličast- nemu objektu. Cerkev je daleč naokrog najbolj znana po svojih čudovitih freskah, zlasti v kupoli, saj jih je 1752 naslikal eden od štirih vodilnih kranjskih baročnih slikarjev Frančišek Jelovšek. Obstoja domneva, da je morda sodelo- val tudi pri zasnovi oltarjev. Avtor glavnega oltarja ni znan, za oba stranska oltarja pa domnevajo, da bi lahko bila delo znanega celjskega baročnega kiparja Ferdinanda Galla, oba oltarja v stranskih kapelah pa pripisujejo delavnici roga- škega in pozneje slovenjgraškega mojstra Janeza Jurija Mersija. Ta mojster je verjetno skupaj z znamenitim Jože- tom Straubom opremil tudi prižnico. Veliko oljno sliko svete trojice z Marijo je leta 1761 prispeval eden vodilnih slovenskih baročnih slikarjev Anton Cebej. Tako so Sladko goro kot izreden spomenik slovenskega baroka ustvarjali tedaj vrhunski umetniki, in še danes pomeni ta cerkev pravo galerijo domače baročne likovne umetnosti. Zdi se kot da vse premalo izkoriščamo ta znameniti kul- turnozgodovinski spomenik. Baročna razigranost tega ob- jekta v njegovi zunanjosti in notranjosti je v bistvu ponazori- tev narave ljudi, ki žive na Sladki gori in njeni okolici. Prav bi bilo, če bi številni turisti, ki nedaleč od Sladke gore potujejo v Rogaško Slatino, v večjem številu obiskovsdi ta spomenik, saj predstavlja enega od vrhov baročne umetno- sti pri nas, s tem pa tudi izredno dragocen spomenik naše kulturne dediščine, na katero smo lahko še kako ponosni. Nekaj let je že tega, kar so šolske oblasti v šmarski občini sklenile ukiniti štiriletno podružnično šolo na Sladki gori. Šolsko poslopje, ki so ga postavili še v časih FYanca Jožefa, je namreč razmajal potres in potrebno bi bilo zgraditi novo. Vendar pa v času po potresu to ni bilo mogoče narediti, kajti šole so morale zrasti najprej v večjih krajih Šmarske občine. Tako je bilo torej rečeno, da bi se morali učenci iz sladkogorske šole prešolati v druge bližnje kraje. A domačini, ki jim pomeni šola pomembno kulturno središče, so se uprli. Svojih malčkov niso pustili drugam k pouku. Šolske oblasti so seveda takemu pritisku staršev in domačinov popustile in tako na Sladki gori še vedno teče pouk v štirih razredih osnovne šole. Pouk obiskuje v dveh kombiniranih razredih (prvem in drugem ter tretjem in četrtem) skupaj 40 otrok. Sladka gora. Kraj, ki je da- leč naokoli znan vsaj po šti- rih rečeh: po dobrem vinu, po cerkvi, kjer slovijo Jelov- škove freske, po gostišču v Jerovski vasi in po kopici vi- kendov, ki so v zadnjih letih zrasli na prisojnem pobočju gore Pečice. Seveda pa so to le zunanje značilnosti slad- kogorske krajevne skupno- sti. Za ljudi, ki prebivajo v njej, pa so nekatere še po- membnejše. In prav te smo hoteli pobliže spoznati ko smo obiskali krajevno skup- nost Sladka gora. Zanimalo nas je, kakšna je ta šmarska krajevna skupnost, kako lju- dje v njej živijo, s katerimi vprašanji in problemi se sre- čujejo, kaj načrtujejo? Pred- stavniki krajevnih organiza- cij in samoupravnih orga- nov, pa tudi vsi tisti, ki smo jih med potepom po tej kra- jevni skupnosti obiskali, so nam radi pojasnili vse, kar nas je zanim^o. sladka gora se predstavi Krajevna skupnost Sladka gora sodi m.ed manjše kra- jevne skupnosti v občini Šmarje pri Jelšah. V njej živi okoli 1350 prebivalcev, ki se ukvarjajo pretežno s kmetij- sko dejavnostjo. Krajevna skupnost se deli na tri vaška območja in sicer na vaško območje, v katerega sodijo vasi Sladka gora. Nova vas in Pijevci, na drugo vaško območje, v katerem sta Pol- žanska vas in Polžanska gor- ca ter tretje, v katerega sodi- jo vasi Pečica, Beli potok in Jerovska vas. Sladka gora meji na krajevne skupnosti Kostrivnica, Šmarje, Mesti- nje, Ponikva, Loče in Poljča- ne. Sicer pa je to gričevnata krajevna skupnost, v kateri skorajda ni ravninskega pre- dela. Največji kraj v krajevni skupnosti je seveda Sladka gora. trpke pripombe kmetov Sladka gora je pravzaprav čista kmetijska krajevna skupnost, pa čeprav se nekaj prebivalcev vozi na delo v bližnje kraje. Tudi oni imajo namreč doma zemljo, ki jo obdelujejo. Zanimiv je poda- tek, da je vsa zemlja v krajev- ni skupnosti obdelana, kar priča o tem, da je na kmeti- jah veliko mladih gospodar- jev in zemlja zato ne ostaja prazna in zapuščena. Sicer je v krajevni skupnosti 15 kme- tij preusmerjenih, okoli tri- deset pa zaščitenih. Preu- smerjene kmetije se pretež- no ukvarjajo z živinorejo in pridelovanjem mleka. Da bi si olajšali težko delo, so slad- kogorski kmetje prvi v šmar- ski občini pred leti ustanovi- li svojo strojno skupnost, ki jo s pridom uporabljajo tudi danes. čeprav se kmetje zavedajo odgovornosti za večjo' proi- zvodnjo hrane pa si ne more- jo kaj, da ne bi trpko omenja- li nekaterih problemov, ki jih čutijo pri svojem delu. Največ pripomb imajo na Kmetijski kombinat v Šmar- ju pri Jelšah, katerega koo- perantje so. Pravijo, da po- speševalna služba kombina- ta pravzaprav niti ne zaide v njihove kraje, zato nič nima- jo od nje. Kombinat si je pre- malo prizadeval, da bi v Sladki gori dobili zbiralnico mleka, pa čeprav je »mlečna pot« tu gori ena najmočnej- ših v šmarski občini. Poleg tega pa kombinat ni dovolj resno proučil možnosti za ureditev odkupne postaje na Sladki gori in se ni pobrigal za to, da bi bolj založil trgovi- no z reprodukcijskim mate- rialom, ki ga potrebuje kme- tijstvo. In kar je trenutno najhuje: gnojil ni. Za to seve- da ni kriv Kmetijski kombi- nat, vendar pa kmetje opo- zarjajo, da se vsi skupaj pre- malo zavedamo situacije, ki zaradi tega vlada v kmetij- stvu in ki vodi v zmanjšano proizvodnjo pri zasebnih kmetijskih proizvajalcih. s prostovoljnim delom do uspehov Navkljub težavam, ki jih omenjajo kmetje, po prebi- valci krajevne skupnosti Sladka gora s ponosom go- vorijo o rezultatih, ki so jih dosegli v zadnjih letih na po- dročju komunale in družbe- nega standarda. Do lani so namreč uredili 22 kilome- trov makadamskih cest, as- faltirali tri kilometre ceste od Lemberga do Sladke go- re, napeljali telefon v krajev- no skupnost, zgradili vodo- vod, napeljali elektriko v vse hiše (razen v tri, kjer elektri- ko odklanjajo), gasilci so si postavili nov gasilski dom. Vse to so krajani naredili pretežno z lastnim prosto- voljnim delom in nemalo- krat z lastnim denarjen prav je čeden kupček d( j a primaknila tudi širša ( bena skupnost. No, tik iztekom preteklega srei ročnega obdobja so doi ni pripravili zemljišče, n terem bodo zgradili igi začeli so tudi graditi mr vežo ter pripravili zeml na katerem naj bi trgo organizacija Jelša iz Sr pri Jelšah v prihodnjih zgradila trgovino z jest mi in ostalim potrošnirr terialom. načrti za prihodnja leta V srednjeročni plan ra ja krajevne skupnosti i na Sladki gori zastavili nI pomembnih nalog. Že 1 želijo dokončati izgraj GRADNJA MRLIŠKE VEŽE Ena od najpomembnejših nalog, ki je napisana! srednjeročnem in letošnjem letnem planu krajevi] skupnosti Sladka gora, je izgradnja mrliške veže. C prav se njena gradnja vleče že nekaj časa, so kraja optimisti in so prepričani, da bo mrliška veža letd kljub pomanjkanju sredstev vendarle pod streh Upajo namreč, da bodo tudi prebivalci treh sosednj krajevnih skupnosti, ki pokopavajo pokojnike na p kopališču na Sladki gori, primaknili nekaj denarja dokončanje tega objekta. Pravzaprav je ni bilo akcije za komunalno urejanje katero se ne bi polno in ustvarjalno vključili tudi prebiv robu dogajanj in akcij. A takih je na Sladki gori malo. Pi vodovoda in vseh drugih akcij so z denarnimi prispevk namreč tudi pri njih prevladalo spoznanje, da jim naprf primer objekta, ki je zrasel v največji meri s prostovoljni katerega izgradnjo je vodilo krajevno gasilsko društvo, ostale interesne skupnosti in organi šmarske občine govorimo o prostovoljnem delu občanov krajevne skU prispevek mladincev, ki prizadevno sodelujejo v vseh ; vežice, asfaltirati ki- r ceste od Sladke gore [anske gorce, pa zgra- išče, ki ga bodo s pri- ^rabljali šolski otroci linci v krajevni skup- (/ planu imajo v na- [i letih še asfaltirati d Pečice do Sladke [rediti javno razsvet- Sladki gori in razširiti fko omrežje na Pol- [gorco in zgornji del i Ob tem pa si krajani [belijo glavo s tem, ali speli urediti v nasled- jetih letih vprašanje govin - Hmezadove s (kim materialom in ! z jestvinami -, ki sta iii razširitve in moder- Seveda to vprašanje isno od njih samih, predvsem od obeh icij, ki upravljata s |ama. )\ so zelo fni probleme, ki jih tudi iki gori ni ravno malo, in razrešujejo vse fiopolitične organiza- paj s svetom in skup- krajevne skupnosti, »prav se ti organi le (Sestajajo ločeno, kajti itom se zdi bolj prav, bo in s skupaj preteh- tano akcijo urejajo vse pro- bleme kraja. Sicer imajo v sladkogorski krajevni skup- nosti aktivno krajevno orga- nizacijo SZDL, aktiv ZK, več društev (gasilci, strelci), posebej pa so ponosni na mladince, ki se aktivno vključujejo v celotno druž- benopolitično, delegatsko in samoupravno delo v krajev- ni skupnosti. Ko gre zares, ko načrtujejo akcije, pa družbenopolitične organizacije sprožijo razpra- ve po vaških območjih. Na takšnih sestankih da se naj- več zmenijo, zatrjujejo kra- jevni aktivisti, ker govorijo o problemih in vprašanjih, ki jih vsakdo razume. Prav zato da so tudi uspešni v akcijah, trdijo na Sladki gori, ker da so složni in ker so za skupni blagor svoje krajevne skup- nosti pripravljeni tudi sami veliko dati. Tekst: DAMJANA STAMEJCIC Foto: DRAGO MEDVED ■Ml ■ »l-If ' A l^aselka ali vasi v krajevni skupnosti Sladka gora, v jN skupnosti sami. Seveda, tudi takšni so, ki stojijo ob j^adamskih cest, pri njihovem asfaltiranju, pri gradnji if^ljnim delom sodelovali tudi krajani sami. Že dolgo je f bo dal, če ga ne bodo pospeševali in utirali sami. Lep /delom občanov, je tudi gasilski dom na Sladki gori. Se v začrtane in dogovorjene akcije vključujejo tudi jP' pripomorejo k uresničitvi zastavljenih n^og. Ko gora pa nikakor ne smemo pozabiti na pomemben i^ah v kraju. Sredi Sladke gore stoji zanimiva hiša, ki je bila sezidana še v 19. stoletju. Na njej je spominska plošča, ki obuja spomin na šest mladih borcev - kurirjev, ki so žrtvovali svoja življe- nja za osvoboditev domovine. To so bili borci-kurirji Avgust Anderlič, Miha Jutriša, Jože Maček, Vekoslav Rap, Konrad Sitar in Vinko Sorn. Tudi ti mladi borci so v letih 1944-1945 delovali v kurirski stanici TV-2S. V hiši, na kateri je spominska plošča, je bila med vojno trgovina Sepčevih, znane družine partizanskih aktivistov. Krajevna skupnost Sladka gora je znana tudi po tem, da je v njej v zadnjih letih zraslo okoli petdeset vikendov. Veči- noma so jih zgradili na prisojnem pobočju gore Pečice, kjer dobro uspeva tudi vinska trta. Prišleki, ki so si zgradili vikende, so večinoma doma iz Rogaške Slatine, Šmarja in Celja, le malo je med »vikendaši« pravih domačinov. Go- tovo v tem tiči pravi razlog, da prebivalci te krajevne skup- nosti ne naletijo na veliko razumevanja med nedeljskimi priseljenci za prostovoljno delo in druge akcije. EUZABETA JAGODIC, pred- sednica krajevne organizacije SZDL: »Ker je naša krajevna skupnost pretežno kmetijska, je tudi krajevna organizacija socia- listične zveze že večkrat obrav- navala vprašanja, ki zadevajo kmetijsko problematiko. Seveda pa v razpravah nismo zanemarili tudi vseh drugih vprašanj, tako komunalnih, razvojnih, vpraša- nje oskrbe prebivalstva in dru- gih. Najpomembnejše problenie in dogovore o aktivnosti pa obravnavamo skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizaci- jami, svetom in skupščino kra- jevne skupnosti.« VIU NOVAK, podpredsednik sveta skupščine krajevne skup- nosti: »Svet je operativno in izvr- šilno telo, zato se pogosto sestaja. V njem so predstavniki vseh va- ških območij, tako da akcije lažje izpeljujemo. Seveda pa svet sam izpelje ali načrtuje malo akcij. Vse delamo družno, vsi skupaj, ker se nam zdi, da tako lažje ure- sničimo naše načrte. In prav to, da smo složni, je naša največja odlika. Pred leti so bili resda očitni spori med aktivisti, sedaj pa so se ta nesoglasja uredila in krajevni aktivisti delamo složno, drug ob drugem.« MATEVŽ DOBNIK, predse- dnik skupščine' krajevne skup- nosti: »Naša skupščina se sestaja dvakrat, morda trikrat letno. Te- daj seveda, ko sprejema plan de- la in ko ocenjuje opravljeno delo. Vse tekoče probleme, ki se pora- jajo, pa navadno rešujemo na zborih občanov v vaških skupno- stih, ker se nam zdi, da se je naj- lažje pogovoriti z ljudmi nepo- sredno, če hočemo doseči uspeh. Tako so zbori občanov češča oblika od sej skupščine. Seveda pa vsi, ki smo v vodstvu skupšči- ne, redno sodelujemo tudi z osta- limi organi in organizacijami v kraju.« MIRA FIDLER, podpredsedni- ca krajevne organizacije ZSMS: »Mladinska organizacija šteje .okoli šestdeset članov, od tega je res aktivnih okoli petintrideset. Vključujemo se v celotno aktiv- nost krajevne skupnosti, poleg tega pa imamo vsako leto vrsto prostovoljnih delovnih akcij, športnih srečanj in pripravimo več kulturnih prireditev. Pridna je namreč naša kulturna sekcija, ki skrbi za popestritev kulturne- ga življenja v našem kraju. Tako je doslej pripravila že več proslav in igric, s katerimi je gostovala tudi v okohških krajih.« Kramljanje s triinosemdesetletno SLAVO SEPEC, ki živi v lepi hiši na Sladki gori, je prijetno. Zaradi tega, ker te ves čas navdaja s človeško toplino, ker njen veder in optimi- stični dih, kljub hudim časom, ki jih ima za seboj, vliva moč in optimizem tudi za jutri in ti podzavestno vzbuja nove sile in nove moči za delo. ^ Pred sedmimi leti ji je umrl mož Jože. Dolga leta sta v življenju delila dobro in slabo. Trije otroci - hčerki Vida in Benjamina ter sin Jože vedo, kako sta jih učila starša in vsi so na to ponosni. Slava je bila rojena v Bolgariji, mama je bila Slovenka in na Sladko goro so prišli 1914 leta. V licej je hodila v Ljub- ljani in ta govorica ji je še danes ostala. Pred drugo svetovno vojno sta imela z možem na Sladki gori trgovino, mama gostilno. Dobro so živeli, a tudi trdo delali. Pa je prišla vojna in treba je bilo najti pravo mesto v zgodovini. Slava in Jože Sepec sta ga takoj našla: na strani svojega naroda! Kmalu so začeli v hišo zahajati kurirji pa drugi aktivisti. F*ri njih so bili borci Štirinajste pa Trinajste z Milenkom Kneževičem, ki je jahal na belem konju... Kurir Zmago in drugi kurirji s Kozjanskega so bili tam kot doma. Najhuje je bilo, ko so bili sestanki, pa je bilo treba skrbeti za konspiracijo. Slavo je tudi že Nemec držal za ovratnik in ji grozil (»ti frdamani Svab...« je med pogovorom spontano pridodala). To so bili težki časi. Življenja so visela na nitki. Mož Jože je bil velika trma. Ni hotel pozdravljati Nemce s tistim njihovim Heil... Po vojni je bil predsednik krajevnega ljud- skega odbora. Slava rada prebira knjige. Vsega Cankarja bo še enkrat prebrala. Rekla je: »Ce ne bi brala, bi pa po gorcah hodila..Mladina pa je danes dobra. Tudi grdo ne govori več kot pred časi. 14. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 13 - 2. april I98i na kmetiji v podpeči pri šentvidu kmet ne sme biti osamljen Kdaj bodo k Luskarjevim priletele prve turistične lastovke? »Na nas, kmetih, leži v tem času veliko in odgovor- no breme, ki nam bo padlo z ramen, če ga ne bomo druž- no nosili. Misliip na toliko- krat izgovorjeno in zapisa- no bitko za hrano. Cas je, da bolj trezno pogledamo re- snici v oči in hitro ukrepa- mo, dokler je še čas.« Tako je razpredal svoje mi- sli Ivan Luskar iz Podpeči pri Šentvidu. Bila je še zima, ko smo ga obiskali in kram- ljali z njim ob topli glinasti peči. Tedaj si je Ivan, pa tudi njegova družina, še lahko vzela čas za klepet. Zdaj ga že kličejo polja. Zemlja, ki se je spočila, čaka na plug, na semena. Na kmetih je zdaj toliko opravil, da je dan vse- lej prekratek. Urne iri pridne roke imajo tudi pri Luskarje- vih, čeprav mama, teta in otroka ne zmorejo najtežjih del, radi poprimejo za tista, ki so jim kos. Ko leže mrak na domačo hišo in ko druži- na sede k večerji, šele pride priložnost za pomenek o tem in onem. Pa še ta se navadno vrti o tem, kaj vse bo treba postoriti jutrišnji dan. Tedaj, ko smo bili v Pod- peči, nam je Ivan razkril marsikak problem, ki ga tare pri kmetovanju. 12 ha zemlje ima in je kooperant KK Šentjur. Pravi, da bi rad vi- del, če bi še tesneje sodelo- val s pospeševalno službo, oziroma, da bi imel več pri- ložnosti pogovoriti se s stro- kovnjaki o sodobnem kme- tovanju. Nič ni zadovoljen s prodajnimi cenami kmečkih proizvodov, zlasti ne z od- kupno ceno mleka. »Cene se prepočasi popravljajo, Če vzamem na drugi strani teht- nice na primer cene nafte«. Sodobna kmetija mora biti dandanašnje čase mehanizi- rana, sicer se ji slabo piše. Seveda so kmetijski stroji hudo dragi, nafta tudi. Kre- ditni pogoji, je dejal Ivan, bi morali biti za kmete boljši. To bi bila tudi neka vrsta podpora kmetu, ki bi lahko na dobro opremljeni kmetiji več pridelal. »Kadar kje vi- dim neobdelana polja, me zaboli srce,« je dejal Ivan. »Zemljo je treba obdelovati, ji dajati in potem bo tudi ona dajala nam. Ne samo tu, na Kozjanskem, tudi drugod po Jugoslaviji je še na desetine in desetme ha polj neizkori- ščenih, mi pa povsod zatrju- jemo, da bomo v prihodnje proizvedli več hrane. Nak, na ta način že ne.« Luskarjeva polja so rodo- vitna in lepo obdelana, zato mu to skrb hvaležno vračajo. Družina se namerava uk- varjati tudi s kmečkim turi- zmom. »Ce bo šlo,« malo skeptično pristavljajo. In za- kaj ne bi v tako lepih krajih, kot so ti, C ve tel kmečki turi- zem? Seveda pa to še zdaleč ni odvisno samo od enega, dveh, treh kmetov. Akcije se je v občinskem merilu treba lotiti družno in ne o njej sa- mo razpravljati. Ob stari domačiji je pri Lu- skarjevih zrasla nova hiša, ki je z izjemo nekaterih malen- kostmi popolnoma nared, da lahko sprejme prve turistič- ne lastovke. Le pot jim je tre- ba pokazati do te prijazne kmetije in do mnogih dru- gih, ki so posejane med koz- janskimi griči in bi se jih da- lo usmeriti v kmečki turi- zem. MATEJA PODJED Luskarjeva družina v domači kuhinji Ob stari domačiji (desno), je zrasla nova hiša, ki čaka prve goste. osebni dohodki 90 tozd preko Tudi pr€Mluktivnost dela ni dobra Ocena gospodarskih gi- banj v celjski občini lani, ki je bila na dnevnem redu seje izvršnega sveta, je opozorila na prenekatere probleme in značilnosti gopodarstva v tem času. Zaskrbljujoč je po- datek, da je gospodarstvo zaostalo za predvidevanji ta- ko v industrijski proizvodnji kot v družbenem proizvodu. Težave, s katerimi se sreču- jejo zlasti industrijski kolek- tivi zaradi pomeinjkljive oskrbe z reprodukci^kimi materiali, so imele svoj vpliv na dosežene rezultate. V celoti in še več je bila resolucija uresničena glede novega zaposlovanja. V in- dustriji se število novih de- lavcev ni povečalo, zato pa v družbenih dejavnostih in še zlasti na finančnem po- dročju. Tudi produktivnost dela je bila slabša od predvidfene. Nič kaj razveseljiv ni poda- tek, da med lanskimi novimi naložbami ni bilo nobene, ki bi bistveno prispevzda k po- večanju in zboljšanju pro- izvodnje. Izvršni svet je nadalje ugo- tovil, da je bilo lani devetde- set temeljnih organizacij, ki so presegle dogovore glede izplačevanja osebnih dohod- kov. Med temi tudi tiste, ki so imele dovoljenje za tek- šen ukrep. Sicer pa je treba zapisati, da večjih odstopanj na tem področju ni bilo. Navzlic temu bo izvršni svet ocenil vsak primer posobej! Ob teh in podobnih ugoto- vitvah se je nehote porodilo vprašanje - kaj delajo komi- sije za dobro gospodarjenje v organizacijah združenega dela? M. BOŽIC šmarski delegati sprejeli proračun Delegati vseh treh zborov šmarske občinske skupščine so v ponedeljek sprejeli pred- lagan odlok o proračunu ob- čine za letošnje leto, ki znaša nekaj nad 100 milijonov di- narjev. 70% potrebnega de- narja bodo v šmarski občini zbrali iz lastnih virov, ostalo pa bo zagotovila republika iz dopolnilnih sredstev. v šmarju obnavuajo bazen s prostovoljho delovno ak- cijo mladine in odraslih so ob koncu preteklega tedna Smarčani pričeli obnavljati bazen v športnem parku, ki zaradi dotrajanosti že nekaj let ni bil uporaben. Mladi in stari so z akcijo opravili prva pripravljalna dela za obnovo, tako da bo bazen, ki bo letos dobil tudi čistilno napravo, nared do prvih junijskih dni, ko se bo pričela kopalna se- zona na prostem. rm dvit ceue za požarno varnost v petek, 27. marca, so se na Zavodu za požarno varnost v Celju zbrali člani Društva varnostnih inženirjev in te- hnikov Celje za predavanje o temi - vzroki požarov in eks- plozij v celjski regiji ter pre- gled nezgod ob teh dogodkih v preteklem letu. Varnostnim inženirjem in strokovnjakom požarne varnosti je predaval ing. Jože Gorza, direktor Za- voda PV Celje. J02E MIKLAVC ŠTORE: ŽELEZARJI GREDO V LIBIJO Delovna organizacija štorske železarne je podaljšala po- godbo o sodelovanju s SMELTOM za delo v valjami Tripoli v Libiji za eno leto. Glede na to, so v TOZD Valjama II razpisi prosta mesta za delo v Libiji. Gre za nekaj več kot 25 delovnih mest in za delo, ki ga bodo delavci železarne opravljali v dveh skupinah po šest mesecev, le v izjemnih primerih tudi celo leto. Prva skupina bo pričela z delom 4. maja letos. MB Za kilogram najboljšega semena hibridne koruze je treba odšteti 80 din. Kdo bo pa kupil tako drago seme? Dobi se tudi cenejše, od strokovne službe priznano seme. A tudi 60 din za kilogram je preveč. Taki računi - če niso le površne primerjave - odvračajo kmetovalce I od nakupa dobre semenske koruze. Seme si odberejo j od lastnega pridelka. In naslednji pridelek spet daleč | zaostaja za naravnimi možnostmi. Poskusimo natančneje ugotoviti, kako »predrago« je ' priznano seme hibridne koruze. Vzemimo kar 80 din za j kilogram, kar je precej več, kot dobi kmetovalec za j kilogram pitanega prešiča ali mladega goveda. Kakšno j razmerje pa je to? Res čudno; nekateri celo porečejo, neverjetno! Pa je prav, da primerjamo cene semenske koruze in pitane živine? Zakaj ne, poreko kmetovalci, saj je ve- čina koruze namenjena za živinsko krmo. Cene semen- ske koruze lahko primerjamo s ceno navadne, pa prav tako dobimo prehudo razmerje cen, pravijo nekateri: za kilogram semena je treba dati 8 do 10 kilogramov navadne koruze. Tu pa je hkrati tisti vozel, pri katerem se mnogi uštejejo. Za hektar setve je potrebno okoli 20 kilogramov semenske koruze. Kdor seje z dobrim sejalnikom, mu zadošča tudi 15 kilogramov semena. Za seme je torej treba dati 150 do 200 kilogramov navadnega koruznega zrnja. Je to previsoka cena ? KMETOVALEC SE ZLAHKA UŠTEJE Koliko več koruze bo zraslo na njivi, ki meri cel hektar, če bo namesto slabega semena, vzetega od lastnega slabega pridelka, posejano najboljše seme? Če bo njiva še dobro obdelana in pognojena, zraste dvakrat toliko koruznega zrnja kot ob slabi setvi; torej namesto 3000 kar 6000 kilogramov ali še več, saj po- djetnejši kmetovalci pridelajo tudi 8000 kilogramov. Za drago ali »predrago« seme po sedanji ceni pa je porabljeno največ 200 kilogramov tega pridelka. Semensko koruzo primerjajmo še z gnojili. Seme hibridne koruze za hektar setve stane približno toliko kot 200 kilogramov gnojil. Po gnojilih, ki jih primanj- kuje, je hudo povpraševanje, semenska koruza pa se zdi kmetovalcem predraga. Kdor hoče koruzi dobro pognojiti, potrebuje okoli 1000 kilogramov gnojil na hektar, če ni pognojil tudi s hlevskim gnojem. Pa so pri semenu kmetje kljub temu bolj varčni kot pri gnojilu. Zakaj? Ali ni dokazano, da slabo seme ne da zadovolji- vega pridelka niti pri izdatnem gnojenju ? Podobno je s semensko pšenico. Za kilogr^ priz- nane semenske pšenice je treba dati približno dva kilograma navadne. Pri taki zamenjavi »zgubi« kmeto- valec okoli 200 kilogramov pridelka. Podjetni kmeto- valci pa pridelajo na hektarju dvakrat toliko pšenice kot slabi. Čeprav imajo več izdatkov tudi za gnojila, je dobro seme večkrat poplačano. Nekateri so zskrbljeni, češ da bodo tovarne, ki bodo dobile cenejšo sladkorno peso z Madžarske, imele večji dohodek pri sladkorju kot druge. Premalo pa so zaskrbljeni, zakaj naši kmetovalci ne morejo ali na znajo pridelovati sladkorne pese s tako nizkimi stroški kot sosedje. Ni vseeno, kaj primerjamo. Sicer pa ne grešijo samo kmetje, temveč tudi višji organi. JOŽE PETEK kuharski tečaj jemo z očmi Večji poudarek domačim jedem Prejšnji četrtek je osemnajst kmečkih žena opravilo kuharski tečaj na poklicni gostinski šoli, ki ga je organizirala sekcija kmečkih žena pri kmetijski za- drugi v Celju. Tečaj je potekal od 2. marca, vsega skupaj je bUo 35 ur teore- tičnega in praktičnega dela. Pod vodstvom strokovne učiteljice na gostinski šoli Jožice Struk so pripravile sto deset različnih je- di, od raznih juh, prikuh, me- snih jedi do sladic, tort in danes tako popularnih pogrinjkov. Poudarek je bil na pripravi ta- kih jedi ki vsebujejo veliko zele- njave in sadja; ne le da bi se izognili dragemu mesu, temveč, da bi gospodinje obogatile jedil- nik z vitamini in minerali, ki jih v naši tradicionalni kuhinji pri- manjkuje. Ker pa je časa za ku- ho malo, zlasti še sedaj, ko je veliko dela na polju, so se po- svetili tistim vrstam receptov, ki zahtevajo manj časa za priprave in kuho, so pa okusna in pri- merna za kmečko kuhinjo. Tc so enolončnice, zelenjavne juhe pa razne bogate solate, za pri boljšek pa hitro pripravljena slana in sladka peciva. Kuharice so tudi imele možnost, da svoje recepte dopolnijo in izmenjajo Čeprav so skušali čim bolj uk- ljučiti v jedilnik domača živila vodja tečaja meni, da bi morali organizirati še tečaj za domače kmečko kuhinjo. Seveda nisc pozabili tudi na tako priprave jedi, ki ni samo okusna, ampak tudi prijetno aranžirana, kajti na tečaju so večkrat poudarili, da jemo tuSi z očmi. VIOLETA V. EINSPIELEE §t. 13 - 2. april 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 15 ;kopi domači gozdovi mora tudi doma plačevati z devizami Calog^' ^^ ^^^ opredeli- fia področju izkoriščanja in predelave lesa, se repočasi uresničujejo. Do- ,vorili smo se za smotrno (Spodarjenje z gozdovi in goni. ,za smotrno in racio- ijiio predelavo lesa z viso- ) stopnjo predelave ob uve- združevanja dela 1 sredstev ter usklajevanja L ojnih ciljev vseh organi- icij združenega dela na tem ^dročju. Problemi, ki na- gjajo na tem področju re- fodukcije, v celoti izhajajo j^euresničenih nalog posa- [eznih odgovornih nosil- jv. Zato ja skrajni čas, da justimo želje po admini- rativnem razdeljevanju le- I. zavedati se moramo ne- jlnosti razvojnih načrtov, temeljijo na novih potreb- količinah lesa, ker tega leprosto ne bo več. Vse na- ]re moramo usmerjati v za- stavljanje tekoče reproduk- le na tem področju, za dol- [ročnejši razvoj pa, kot tio se že opredelili, čimprej oblikovati skupen razvojni ogram.« Tako je med drugim na ne- ivni seji programsko volil- f konference Zveze komu- 6tov Mozirje poudaril se- :etar komiteja Jože Rakun, ) je ocenjeval trenutno sta- e na področju, ki je za mo- rsko občino življenjskega »mena. Lesa za predelavo pri- anjkuje. Iz domačih goz- »V ga je prišlo premalo. Zla- 1 lani, sicer pa so v kolekti- GLIN v Nazarjah ugoto- B, da so v minulem petlet- fc obdobju dobili premalo |a za predelavo za skoraj toliko kot ga potrebujejo za predelavo v enem letu! Boleč je zlasti izpad iz do- mačih gozdov. Ko so ugotav- ljali, zakaj tako, so potrdili, da so temu krive še vedno tu in tam slabo dostopna ob- močja. Gozdnih cest je še ve- dno premalo. Prav tako ugo- tavljajo, da je vse manj ljudi za delo v gozdovih, čeprav se je v zadnjih letih bistveno spremenilo in izboljšalo in se niti primerjati ne more z onim, ki je veljalo pred dvaj- setimi leti in več. Nekateri kmetje, lastniki gozdov, se izgovarjajo, da so letni etati previsoki, toda, v glavnem gre v odgovoru na vprašanje, zakaj premalo lesa iz gozdov, vendarle za subjektivne oko- liščine. Mnogi odklanjajo sečnjo, ker ekonomsko niso več odvisni od gozdov, drugi spet pa so preveč odvisni od gozda. Zato tudi sečnje na črno in prav takšna prodaja. Pomanjkanje lesa za pre- delavo občutijo te dni ne sa- mo v nazarskem GLIN, tem- več tudi v gornjegrajski Smreki. Prav gotovo še kje. Ob vseh teh problemih pa se pojavlja še eden. Gre za žagarske zmogljivosti. Pre- velike so, tudi v družbenem sektorju, in presegajo bla- govno potrošnjo. Zato se zla- sti v GLIN sprašujejo, čemu namera, da bi naj po novem obrtnem zakonu dovolili tu- di zasebnim žagam, da bi de- lale za družbeni sektor. Ce bi se to v resnici zgodilo, potem bi se položaj, zlasti v Gornji Savinjski dolini, poslabšal. Zato je razumljivo, da v GLIN nasprotujejo tej na- meri! V največjem kolektivu' v mozirski občini, v nazar- skem GLIN, načrtujejo, da bodo letos dosegli okoli 1,8 milijarde celotnega prihod- ka (lani 1,07). Vsaj v glav- nem, doslej niso imeli težav v prodaji izdelkov. So pa te- žave z nabavo reprodukcij- skih materialov, predvsem za proizvodnjo i vernih plošč. Kar okoli 60% surovin za to proizvodnjo morajo kupova- ti zunaj ožjega območja. Prav tako folije za oplemeni- tenje ivernih plošč. Toda, kaj, ko domači dobavitelji, teh materialov terjajo plačilo zanje tudi v devizah! Teh pa primanjkuje, tudi ob zdajš- njem povečanem izvozu! Ka- ko torej? Vprašanja, ki se prepleta- jo, prav tako odnosi. Rešitev glavnih problemov je prav gotovo v močnejši dohodov- ni povezanosti med gozdarji in predelovalci lesa, tudi v odločitvi, ki pa zdaj ne velja, da bodo imeli predelovalci od prodaje stavbnega pohiš- tva večji dohodek kot od prodaje žaganega lesa, ne na- zadnje v sprejemu enotnej- šega in med seboj povezane- ga proizvodnega programa v občini in tako dalje. Tudi kmetje, lastniki gozdov, bi se morali zavedati, da je njiho- va moralna dolžnost, tudi na račun tistega, kar so že dose- gli, da zdaj pomagajo prede- lovalcem lesa in jim dajo predvidene količine lesa. Ne gre za prošnjo, temveč tudi za moralno obveznost, za prav takšno odgovornost do reševanja skupnih vprašanj v občini. M. BOŽIC Diabetiki tBOROVALI .Številni člani celjskega Društva diabetikov in njihovi gostje so se zbrali prejšnji če- trtek na občnem zboru. . Diabetični dispanzer v Ce- lju redno obiskuje okoli 3200 liabetikov, skupno pa so pre- gledali 6500 bolnikov s slad- torno boleznijo. Pri pregledu lovih pacientov so ugotovili, la jih ima okoli 150 lažjo obli- ,to diabetesa, le pri 5-10 od- Itotkih pa so uvedli zdravlje- nje z insulinom. Pri fluoro- ifrafski akciji so lani odkrili iloo obolelih za sladkorno bo- iPznijo. Dr. Nuša Cede-Perc, ti je kot vodja dispanzerja leznanila diabetike z njiho- vim delom, je pohvalila sode- pvanje s patronažno službo v '(■elju, saj sodelovanje s pa- ijonažnimi službami izven if-^lja ni tako uspešno. ; Da bo društveno delo lah- resnično zaživelo, bi mo- ^i najti primeren društveni ^''ostor, saj po domovih in v Iskalih delo društva ni lahko, 'omen in naloge društva so Se večje in pomembnejše, penehno se uveljavlja pri od- livanju in zdravljenju slad- prne bolezni in zaščiti pra- If"*^' diabetikov, zato je po- P^iTibno tudi vključevanje ph bolnikov. I Na občnem zboru so potr člane izvršnega in nad- Pnega odbora društva. To f ■ predsednik Viktor Dobri- F*^' Ljubovoj Tomažič, So- Pja Košir, Bogdan Kotar, Ja- P Potočnik, Zora Cuš, Ivan P^terski, Andi Goršek, Pa- ri Colner, Boris Debič, Bo- Ropoša, Slavko Krajnc, ^anc Krajnc, Ivan Zvar, Jo- Duževič, Branko Vudler ; ^rjana Vidmar. Srečanje so diabetiki izko- I 'ii tudi za nova spoznanja ^pdkorni bolezni, s kateri- j. J^h je seznanil dr. Miha iz ljubljanskega Kli- "^^ega centra. I VIKTOR DOBRISEK patronažna služba celje 20 let dela Proslava in strokovni seminar Na prisrčni slovesnosti so prejšnji četrtek patronažne medicinske. sestre obudile spomin na razvoj v preteklo- sti, zlasti v zadnjih dvajsetih letih, odkar je njihova služba v Celju organizirana, pogle- dale, do kod so prišle in raz- grnile načrte za nadaljnji ra- zvoj. Tistim, ki so v službo vložile največ, so podelili priznanja, slovesnost pa sta popestrila dva pevska zbora - Gimnazije Celje in 2PD France Prešeren. Naslednji dan so se na strokovnem seminarju zbra- le zdravstvene delavke iz šte- vilnih slovenskih krajev. Spregovorili so o različnih oblikah patronažnega dela, o posledicah motenj periferne- ga obtoka krvi in o ateroskle- rozi. Teme so bile dobro pri- pravljene, tako da je strokov- ni seminar zelo dobro uspel. Slavnostni govornik ob 20-letnici patronažne službe v Ce- lju je bil dr. Ivan Ratkajec, član kolektivnega poslovo- dnega organa Zdravstvenega centra Celje za osnovno in preventivno zdravstveno dejavnost Medtem ko so stro- kovni seminar obiskale sestre iz vse Slovenije, pa na tej slovesnosti ni bilo niti številnih najtesnejših sodelavcev celjske patronažne službe, da ne govorimo o predstavni- kih delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, vzgojno- varstvenih ustanov in še drugih, s katerimi patronažne sestre vsakodnevno sodelujejo, predstavnikov sredin, ka- mor je vpeto njihovo delo. KAM ZA PRVI MAJ IN ZA DOPUST? Ni prezgodaj, če že zdaj razmišljamo, kam na po- čitnice, kam v času letne- ga dopusta, še zlasti, ker bo treba pripraviti debe- lejšo denarnico, ker se bo treba na letošnji dopust pripraviti skrbneje kot smo se doslej. Veliko je okoliščin, ki bodo vpliva- le na končno odločitev. O vsem tem pa tudi o izletih za prvomajske praznike ter izletih na sploh je tekla beseda v oddaji celjskega radia Dopoldne z vami, v sredo, 25. marca. V njej so sode- lovali: turistična agencija ITG, celjska enota Kom- pasa, Center za mladinski turizem in zdravilišče Do- brna. kam za prvi maj? Dovolj možnosti. Pri- pravila sta jih zlasti ITG in Kompas. TTG ponuja Kranjsko goro, Portorož, Novigrad, Poreč, Pulj, Malinsko na otoku Krku ter Punat, na istem otoku. Gre za ponudbo, ki velja od večera 30. aprila in do vključno opoldneva na dan 3. maja. Cene so različne in se sučejo od 1695 dinarjev v hotelu Palače v Portoro- žu do 715 din v vili BeUe- vue v Poreču. Sicer pa je največ takšnih, ki se vrti- jo vmes in se ustavljajo pri okoli tisoč dinarjih za tridnevni penzion. Otroci imajo seveda popust, si- cer pa otroci do sedmega, ponekod tudi do desetega leta. Prvomajska ponudba Kompasa je več kot boga- ta, saj zajema nič več in nič manj kot dvajset zna- nih krajev, predvsem ob morju. To so Koper, Izola, Portorož, Umag, Poreč, Novigrad, Rovinj, Vrsar, Pulj, Medulin, Mali Lo- šinj. Opatija, Crikvenica, Novi Vinodolski, Punat na Krku, Rab, Split, Vela Luka, Igalo in Otočec. Seveda, glede na različ- no ponudbo, različne ce- ne. Tudi 2010 dinarjev v portoroškem hotelu Pala- če in seveda v enopostelj- ni sobi do 680 dinarjev (za tri penzione) v depandan- ski SteUa Maris v Novem- gradu. Veliko cen se suče okoli tisoč dinarjev, seve- da, so tudi višje in manj- še. V mnoge od teh krajev bo Kompas organizircd tudi avtobusni prevoz, kar je več kot ugodno ne samo za tiste, ki nimajo lastnih prevoznih sred- stev, marveč tudi sicer. Kompasovi avtobusi bo- do vozili do Poreča, Pu- Ija, na Rab in Mali Lošinj. poleti - na morje Zaradi izbire krajev res ne bo zadreg. Dovolj mož- nosti odpirajo prav vse turistične agencije. Mor- da je napočil tudi čas, ko se bo pričela prava bitka za domačega gosta. Najbrž bomo bolj kot do- slej izkoriščali tudi čas v pred in po sezoni. Tudi zaradi denarja. TTG nas vabi zlasti k morju, pa tudi v Kranjsko goro in ne nazadnje v Pir- šev dom nad Mislinjo, ki je postal po preureditvi več kot udobna postojan- ka za počitek. Cene ob morju: Hotel Belvedere v Medulinu 442 din v pred in 482 din v glavni sezoni. To velja se- veda za dnevni penzion. Zanimiv bo Pulj s paviljo- ni Verudela: 384 din v pred in 421 din v sezoni. Prav tako ribarska koliba (336 in 366 din), pa Pre- mantura in Pješčana oba- la, kjer gre za apartmaje s skupno uporabo kuhinje. Tu bo cena na dan od 1350 do 1450 din in to v času glavne sezone. Zani- miv bo Rabac, Novigrad, Poreč, Primošten, Vis, Komiža in še in še. Kompas predlaga pla- ninski svet, nadalje kmečki turizem, kraje ob morju, vse od Istre do Čr- nogorskega Primorja... Dnevni penzioni, odvisno od hotelske kategorije, bodo od 500 do 1100 di- narjev. Zanimiva je Kom- pasova ponudba za naša zdravilišča, tudi za Dobr- no in podobno. Sicer pa, to je samo prvo opozorilo, bolj za ra- zmišljanje, za natančnej- še podatke pa se bo treba obrniti na turistične agencije. M. BOŽiC SPET TEKMOVANJA Tudi letos, tako kot že nekaj let nazaj, razpisuje LB Splošna banka Celje več tek- movanj med šolsko mladino cicibani v vrtcih Prvi razpis se nanaša na cicibane v vrtcih. Gre za tekmovanje za najboljše li- kovno delo. V tekmovanju lahko sodeluje- jo predšolski otroci v okviru programa v vzgojnovarstvenih organizacijah. Tema je prosta, otroci pa naj bi v svojih likovnih prispevkih razmišljali o sebi in o vsem, kar jih obdaja, kar jih veseli in kar jim je všeč. Ljubljanska banka Splošna banka Celje bo nagradila po eno najboljše delo iz vsakega vzgojnovarstvenega zavoda. Nagrada bo v vrednosti tisoč dinarjev. Dela pa je treba poslati do 15. maja letos. učenci osnovnih šol Drugo je medšolsko tekmovanje za naj- boljše likovno, literarno in fotografsko de- lo, ki bo zajelo učence osnovnih šol v okvi- ru šolskega programa ali programa posa- meznih krožkov. Tudi za to področje je tema prosta, učenci pa naj bi v svojih literarnih, likovnih in fotografskih prispevkih prav tako ra- zmišljali o osebi in o vsem, kar jih obdaja, kar jih veseli pa tudi, o tem, česar ne ma- rajo. Za literarno in likovno področje bo LB Splošna banka Celje nagradila pet najbolj- ših del za višjo stopnjo z nagradami v vre- dnosti od 500 do 100 din ter po tri najboljša dela za nižjo stopnjo v vrednosti od 300 do 100 din. V fotografiji bodo nagradili tri naj- boljša dela v vrednosti od 500 do 300 din. Tudi za to skupino je-treba dela poslati do 15. maja letos. tekmovanje za srednješolce Dijaki srednjih šol bodo v okviru šolske- ga programa ali programa posameznih krožkov tekmovali za najboljše likovno, literarno in fotografsko delo. Tekmovalni pogoji so isti, kot veljajo za osnovnošolce. Torej prosta tema in prosti materiali, fotografije pa v velikosti 18 X 24 cm. Na likovnem in literarnem področju bo- do nagradili po tri najboljša dela v vredno- sti od 500 do 300 din, prav tako bodo nagrade za tri najboljša fotografska dela v vrednosti od 500 do 300 din. Vsa dela za vse skupine je treba poslati najpozneje do 15. maja letos na naslov: LJUBLJANSKA BANKA SPLOŠNA BANKA CELJE, Odsek propagande, 63000 Celje, Vrunčeva 1. In če smo zapisali že vsebino nagradne- ga tekmovanja, naj dodamo še to, da bo podelitev nagrad v mesecu juniju. Poleg tega pa teče v okviru LB Splošne banke Celje tudi tekmovanje o uspešnosti poslovanja med pionirskimi hranilnicami za šolsko leto 1980/81. Torej, tudi po zaslugi LJUBLJANSKE BANKE SPLOSNE BANKE CEUE dovolj spodbud za delo med mladimi! 16. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 13 - 2. april I98i invalid peter špes čaka in ne dočaka vse je 2e prekipelo Stanovanjska skupnost že tri mesece zavlačuje Nič čudnega ni, če je osemdesetodstotnega invali- da PETRA SPESA iz Celja, ki stanuje v Gubčevi ulici, minilo potrpljenje in se je namesto njega naselilo ogor- čenje, jeza in veliko žolča, ki bi ga rad zlil na vse tiste, ki so krivi, da kopalnica skupaj s straniščem še po treh pol- nih mesecih še ni obnovlje- na. Zal, krivcev ni več blizu, zato Petru ne preostane dru- gega, da čaka in še naprej, skupaj s štiričlansko družino hodi na »obiske« k sosedom, v bližnji Koper, v službo ali kamorkoli. Stanovanjska skupnost iz Celja je prve dni januarja za- čela z razkopavanjem v nje- govem stanovanju. Razbili so stene, pozidali nazaj, po- tem vseskupaj spet podrli, ker so zazidali prostor, kjer bi moralo biti okno. Potem so dolgo čakali na pečarja, ki pa kot zdaj kaže stanje, dela ni v redu opravil, zato zdaj, tik pred koncem ne morejo montirati straniščne školjke. Med posameznimi obrtniki, ki so se izmenjavali v njego- vem stanovanju, je minilo tudi po štirinajst dni. Veliko- krat je invalid Peter klical in prosil na stanovanjsko skup- nost, pa ni nič pomagalo. Od- govorili so mu, da se naj tudi sam pobriga za obrtnike. Le kako, ko niti ne ve, s kateri- mi stanovanjska skupnost sodeluje! O tem, kako Špesova dru- žina ves ta čas živi, nobenega ne briga. Ne samo da imajo težave s straniščem, umiva- njem in podobnim tudi prati na pralni stroj ne morejo. Pe- trova žena ves čas pere na roke v kuhinji, v kotu pa sa- meva pralni stroj. Prav milo se ji stori, ko ga gleda in se- veda komaj čaka, da bo spet oživel. Kdaj bo to, se sprašu- je vsa družina, ki že tri mese- ce živi v razdejanem stano- vanju? Zdaj se res ne da več potrpeti, zlasti pa je prekipe- lo v hišnem gospodarju. Ogorčen je tudi kolektiv, kjer je Peter zaposlen, zato bi mu vsi radi pomagali. Pa vse tako kaže, da je Peter ob- sojen le na čakanje, dolgo že tri mesece. Vse je namreč odvisno od stanovanjske skupnosti, ka- teri sedaj mi postavljamo javno vprašanje, kako je mo- goče tako zavlačevati z deli in kako si zamišljajo dolgost človeškega potrpljenja. Ne- hote se človek domisli hude misli, da si upajo tako ravna- ti prav zato tako, ker je Peter Spes invalid in si kot tak tež- je izbori pravico, ki mu gre. Bolj nesramen in bolj pokre- ten človek si lažje pomaga, ta pa si ne more in zato počne z njim tako kot da on in njego- va družina ne obstajajo. Ta- ko ravnanje je nečloveško in vredno vsega obsojanja. Toliko govorimo o letu in- validov in humanosti, ki naj bi jo invalidom izkazovali. Pa vse ostaja pri besedah, pri konkretnih primerih pa pov- sem odpovemo. ZDENKA STOPAR družbena samozaščita ne vsi enako Pogosteje aktivirati NZ »...da je na področju uresni- čevanja koncepta SLO in druž- bene samozaščite storjen velik korak naprej, vendar NE v vseh sredinah z enako zavzetostjo. Zato bo v prihodnje potrebno nuditi še več pomoči OZD in KS pri usposabljanju in osveščanju ljudi za pravilno razumevanje koncepta SLO in DS.« Tako je med drugim zapisano v uvo- dnem tekstu, ki so ga objavili v drugi letošnji številki glasila Uprave za notranje zadeve v Ce- lju pod naslovom »VARNOST IN ZAŠČITA«. Vprašalnike, ki jih je bilo treba izpolniti, so poslali vsem temelj- nim organizacijam in krajevnim skupnostim v celjski regiji. Vr- njenih so dobili 442 poročil toz- dov, kjer so komiteji za SLO in DS v lanskem letu imeli 1863 sej, kar je poprečno štiri seje v eni tozd. Vse anketirane temeljne orga- nizacije so v lanskem letu aktivi- rale narodno zaščito 2074 krat, kar je poprečno petkrat v eni tozd. Žal je bilo ugotovljeno, da aktiviranju NZ v posameznih sredinah še vedno ne posvečajo dovolj pozornosti. V anketiranih temeljnih organizacijah so lani na novo usposobili 6112 pripa- dnikov NZ, od tega največ v Ce- lju, Velenju in Žalcu. Ob tem ve- lja pripomniti, da ni dovolj, da se nekdo nekaj nauči, pač pa je tre- ba to kasneje redno v praksi tudi preverjati in uriti do še boljših rezultatov. Podobne anketne liste so po- slali tudi v krajevne skupnosti, od koder so dobili 146 odgovo- rov. V teh krajevnih skupnostih so imeli 594 sej ali štiri na eno KS. Glavna obravnavana proble- matika: aktiviranje narodne za- ščite, fizično zavarovanje KS, va- rovanje družbene imovine, obravnava politično varnostne ocene in drugo. Pripadniki NZ so bili v teh KS lani aktivirani 686 krat (poprečno v eni KS pet- krat)! Lani je bilo v KS celjskega območja na novo usposobljenih 2609 pripadnikov NZ, od tega največ v občinah Celje, Mozirje in Velenje, najmanj pa v Laškem in Šentjurju. V Celju so usposo- bili poprečno 49 pripadnikov NZ v eni KS, v Mozirju 30 in Velenju 27, drugod pa mnogo manj. TONE VRABL Dravske elektrarne Maribor n. sol. o. TOZD ELEKTROKOVINAR LAŠKO n. sol. o. Komisija za odprodajo dotrajanih in za TOZD neuporabnih osnovnih sredstev objavlja za dne 10. 4. 1981, ob 10. uri JAVNO LICITACIJO na sedežu TOZD Elektrokovinar Laško, Debro 13 za odprodajo osebnega avtomobila - kombi ZASTAVA 1300 - TK. Vozilo je bilo izdelano leta 1973 in prevoženo ca. 80.000 km ter od julija 1980 ni registrirano in je nevozno. Ocenjena vrednost, ki je istočasno tudi iz- klicna cena, znaša 7.500 din. Ogled vozila je možen vsak dan, razen sobote in nedelje, na sedežu TOZD med 6. in 14. uro. Pred pričetkom licitacije plačajo interesenti 10 od- stotkov varščine od izklicne cene. MLADI PIŠEJO OBISKALA SEM TITOV GROB V HIŠI CVETJA Zelo sem bila vesela, ko mi je mamica povedala, da bomo potovali na obisk v Beograd z letalom. Komaj sem čakala dan, da odpotujemo. Zadnjo noč pred potovanjem od stra- hu nisem mogla zaspati. Ko smo zjutraj prišli na leta- lišče v Maribor, je letalo že čakalo pripravljeno na polet. Ati je na blagajni urejal stvari s prtljago in vozovnicami, mi- dve z mamico pa sva že čakali pri izhodu na pregled potni- kov. Vse je potekalo zelo hitro in kaj kmalu je stevardesa sporočila po zvočniku, da se naj pripravijo potniki za polet v Beograd. Vožnja je bila zelo hitra, saj smo bili v Beogradu že čez slabo uro. Na letališču nas je čakala teta. Vsi smo bili zelo veseli. Popoldne smo se peljali na Dedinje in obiskali Titov grob. V Hiši cvetja sm6 se poklonili spominu tovariša Tita. Tam je zelo lepo. Okrog hiše cvetja se pasejo po travi prelepi pavi. Častna straža pa stoji tako mirno, da sem vpra- šala mamico, če so vojaki res živi ali so kipi. Ogledali smo si še glavno mesto naše države. Tudi na Kalemegdan smo šli v živalski vrt. Naš kratek obisk je kmalu minil in z letalom smo se vrni- li nazaj v Maribor. Kmalu smo srečni in veseli prispeli do- mov. Tega potovanja in izleta ne bom nikoli pozabila. MATEJA VERDEV, 4. b OS Šempeter PRVI POMLADANSKI DAN 21. marec je prvi pomladan- ski dan. Vsi se veselimo po- mladi, ker se začne prebujati vsa narava. Hodimo na izlete v naravo. Poslušamo ptičje petje in žvrgolenje. Travniki in gozdovi so posejani z lepim pomladanskim cvetjem in ze- leno travo. Prve pomladanske cvetlice, ki se pojavljajo, so zvončki, trobentice, vijolice, teloh, narcise in mačic na dre- vesih se ne zmanjka. Tudi mi otroci pomagamo staršem pri urejanju zelenic, vrtov itd. Vr- tove pripravljamo in gnojimo ter sejemo razne vrtnine in cvetlice. Jaz pomagam mojim staršem pri urejanju vinogra- da. Najprej smo obrezovali vinsko trto. Nato smo jo pog- nojili in okopali. Sčasoma bo- mo začeli presajati cvetlice v lončke, da bomo imeli lepo okrašena okna in balkone. Za lepe pomladanske dni nas razveseljuje sonce, ki daje svojo toplino z žarki, ki žarijo nad nami in nad našo naravo. BOGO CAKS, 5. r. OS Slavko Šlander, Celje OB POTOKU Danes smo šli s tovarišico na izlet ob potoku. Najprej smo si ogledali potok Kopriv- nico. Potem smo si ogledali sadovnjak in brajdo. Sli smo naprej po cesti in prišli do tol- muna, o katerem smo prejšnji dan pisali narek. V šolo smo se vračali mimo lepe šole Fra- na Roša. Tudi mi smo si zaže- leli tako lepo šolo. MATEJ DEMŠAR, 2. b. Prva osnovna šola Celje NABRALA BOM PRVI ŠOPEK Danes bom nabrala mamici šopek zvončkov. Nabrala jih bom vsako pomlad ker ima tako rada rože. Ko sem zagle- dala prve spomladanske rože, sem bila zelo vesela. Najraje bi jih vse potrgala. Zvončkov sem bila vesela. Mamici sem podarila kar cel šopek rožic. Mamica je bila zelo vesela. VESNA DRAMO, 4. 1. OS Zreče SMUČARSKI SKOKI V STENICI NA MEGLIČEVEM HRIBU s prijatelji in učenci smo se domenili, da se preizkusimo v smučarskih skokih iz okraja Konjice, Vitanje. Povabili smo tudi tri sodnike. Bilo je 22 tekmovalcev in eden pred- tekmovalec. Tekmovanje se je začelo ob deseti uri. Razvr- stili smo se v dve ekipi. V tem tekmovanju so zmagali: med dečki: 1. Simon Jakop, 2. Pa- vli Laznik in 3. Zdeno Planko, med deklicami pa je bila ra- zvrstitev naslednja: 1. Brigita Bogatin, 2. Majda Kos in 3. Lidija Krivec. Sodili so: Mar- janca Laznik, Pepi Plankl in Miro Svab. Zmagovalci so do- bili za nagi^do medaljo, znač- ko in diplomo. Po tekmovanju smo se sli- kali. Rekord je dobil Pavli Laznik in sicer 17 metrov. Najbolj skromno daljavo je dosegla Vlasta Tisnikar iz drugega razreda, samo 50 cen- timetrov. Imeli smo veliko gledalcev in med njimi tudi navijače. Nekateri so gledali kar čez okno. Sklenili smo, da v naslednjem letu priredimo še večje tekmovanje v smu- čarskih skokih. BRIGITA BOGATIN in MAJDA KOS, Stenica pri Vitanju PUSTNI DAN Vsi vemo, da je pustni torek eden najbolj smešnih dnevov za mlade in stare, zato nam še posebno ostane v spominu. Pri nas je maskiranje pote- kalo po sledečem vrstnem re- du. Ob petnajstih so se pustne maske začele maskirati, ka- kor se je kdo znal in kakor se je znašel. Po maskiranju so se vsi skupaj odpravili na dvori, šče, kjer so se zbrali za spre. I hod po okolici gradu. Po kratkem ceremonijaly so se vsi skupaj odpravili v \ klub, kjer naj bi potekalo oce- njevanje in nagrajevanje. Oce- njevali smo vsi skupaj tako, da je vsak napisal na kos pa. pirja, katera maska mu je naj. bolj všeč. Tisti, ki je bil naj. večkrat napisan, je odnesel prvo nagrado, seveda zasluže- no. Zapornika s policajem sta se prav tako, kakor drugim, tudi meni zdela najbolj všef. Prireditelji so se pobrigali tu- di za ostale maske, tako da so dobile tolažilne nagrade. Bilo je dosti heca in neumestnih šal. Ko se je vse skupaj konča- lo, smo se odpravili v jedilni- co, kjer so nam postregli z ve- čerjo, kakršne se ne spomnim celo leto, vsaj tukaj v zavodu ne. CRICEK, OS Radeče MASKIRALA SEM SE Vsako leto komaj pričaku- jem pustni dan, ker takrat se lahko vsakdo namaskira, ka- kor si želi. Letos sem ga tudi težko pričakoval, vendar bolj žalostno, ker sem v zavodu. Vseeno sem komaj čakal pustni torek, da bi se malo namaskiral. Bil je ponedeljek zvečer, ko so se pogovarjali, kako se bo kdo našemil. Jaz pa sem odšel po mojega prija- telja Ivana in sva se domenila, da se bova oblekla v zaporni- ka. Bila je pozna ura in odšel sem spat. Ko sem se zjutraj zbudil, sem odšel v skladišče, da bi dobil vso potrebno opre- mo za maskiranje. Za oba sem poiskal obleke, skladiščnik mi je rekel, da naj pridem po obleke po delovnem času. Na- to sem odšel v šolo in delat Ure so se mi zdele bolj in bolj dolge. Po dolgem času zatuli sirena in odšli smo na kosilo. Dobro sem se najedel, poiskal Ivana in odšla sva v skladišče po obleke. Skladiščnik je na- ma dal obleke in odšla sva v skupino. Zagledala sva tovari- šico Dobovškovo in jo prosila, če nama pomaga pri maskira- nju. Dobovškova je sprejela in naju začela maskirati. Do štirih popoldne smo se nama- skirali, potem pa smo se vsi zbrali na dvorišču in se tudi slikali. Ob pol petih smo imeli sprehod po parku, nato pa ocenjevanje mask v klubu. Ko smo prišli v klub, je bila že pripravljena komisija za oce- njevanje mask. Ko so začeli razglašati drugo in tretje me- sto, sem mislil, da ne bova nič dobila. Naenkrat pa slišim ko- misijo, da sta prvo mesto do- bila zapornika. Potegnil sem Ivana in odšla sva po nagrado. Nato smo imeli skupno večer- jo in prosto zabavo. Tako sem preživel dan v Radečah. STANE, OS Radeče 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 17 IZ ŽIVLJENJA IN DELA DELAVCEV V OBRTNEM SEKTORJU PROBLEM FRIZERSKIH OBRATOVALNIC: PREMALO DOHODKA Zaradi dohodkovnih težav, s katerimi se srečujejo obrtne delavnice frizerske stroke, so se v Celju pred kratkim sestali predstavniki osnovne organizacije sindi- kata delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, predstavniki Obrtnega združenja in čla- ni frizerske sekcije pri združenju. Se- stanka se je udeležilo kar 27 obrtnikov - lastnikov frizerskih obratovalnic. Osred- nja tema razprave je bila dohodek teh obratovalnic ter osebni dohodki delav- cev, zaposlenih pri lastnikih obratoval- nic. V pogovoru so udeleženci izhajali iz ugotovitve, da od 53 zaposlenih delavcev 4)ri obrtnikih frizerske stroke prejema kar 34 delavcev manjši osebni dohodek, kot znaša po kolektivni pogodbi o delov- nih razmerjih delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, zagarantiran najnižji osebni dohodek kvalificiranega delavca. Le-ta znaša po pogodbi 5584 dinarjev. Samo 19 delavcev torej dobiva zagarantiran, ali nekoliko višji osebni dohodek. Seveda pa je takšno stanje odraz fi- nančnih razmer, s katerimi se v zadnjem času otepajo frizerske obratovalnice. Pri vseh je namreč promet v zadnjih mese- cih močno upadel, kar seveda manjša dohodek obratovalnice. Obrtniki ugo- tavljajo - in to je bilo posebej poudarje- no tudi na skupnem sestanku, - da so prispevki interesnih skupnosti zelo viso- ki in da ni bil cenik frizerskih uslug že leto dni ustrezno ovrednoten pri pristoj- nem občinskem organu. Zaradi manjše- ga dohodka pa tudi osebni dohodki de- lavcev, zaposlenih pri lastnikih frizer- skih obratovalnic, ne morejo biti bistve- no večji. Problem pa je še večji zato, ker bo v maju sprejeta nova kolektivna po- godba, ki bo zvišala mejo zagarantirane- ga osebnega dohodka delavcev, zaposle- nih pri obrtnikih. Zato, so menili na skupnem sestanku, bo treba ukrepati ta- koj. Imenovali so komisijo iz vrst frizer- jev, ki bo v najkrajšem času pripravila nov cenik frizerskih uslug in ga posredo- vala v razpravo pristojnemu občinske- mu organu. Poleg tega pa so se zavzeli tudi za to, da bi odgovorni organi občin- ske skupščine v Celju ponovno proučili vprašanje davčne in splošne družbene politike do uslužnostje obrti. Kajti zdi se. so poudarili na skupnem sestanku, da bodo prav zaradi neelastične in nestimu- lativne davčne politike zašle obratoval- nice uslužnostne obrti v velike denarne težave, ki se bodo odrazile v dveh pogle- dih: na eni strani se bodo te težave kaza- le v nizkih osebnih dohodkih delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, po drugi strani pa bo zaradi tega gotovo začelo upadati število tovrstnih obrtnih delavriic v celj- ski občini. Prav zato pa je seveda nujno, da bi občinski organi čimprej tehtno in odgovorno proučili razmere, v katerih se nahaja storitvena obrt v občini Celje. POKLON SPOMINU TITA Osnovna organizacija sindikata obvešča vse delavce, zaposlene pri obrtnikih celjske občine, da pripravlja sklad za dopolnilno izobraževanje 26. in 27. aprila 1981 obisk groba Josipa Broza Tita v Beogradu. Zaradi mnogokrat izra- žene želje, da bi se poklonili spo- minu na Tita, vabi osnovna orga- nizacija sindikata tudi vse celjske obrtnike, da se vključijo v obisk Titovega groba v Beogradu. Prija- ve sprejema Obrtno združenje Ce- lje, Gregorčičeva 6, kjer bodo do- bili vsi zainteresirani tudi dodat- ne informacije. Do Beograda je predviden letalski prevoz. KMALU BO SPREJETA NOVA KOLEKTIVNA POGODBA Vse kaže, da bo po treh letih temeljitih razprav nekje do meseca maja končno le sprejeta nova kolektivna pogodba o de- lovnih razmerjih delavcev, zaposlenih pri obrtnikih. O dokončnem besedilu pogodbe je 27. marca razpravljal tudi re- publiški odbor sindikata delavcev, zapo- slenih pri obrtnikih. ^ In kaj prinaša nova kolektivna pogod- ba? Bistveno je, da je nova kolektivna pogodba spremenjena ali dopolnjena v enainsedemdesetih členih, ki govorijo predvsem o pravicah in dolžnostih de- lavcev, zaposlenih pri obrtnikih. Ta ra- zmerja in določila so bila v sedaj veljavni pogodbi zelo površno obdelana ali pa jih sploh ni bilo v njej. Novost je tudi vtem, da nova kolektivna pogodba govori o delitvi čistega dohodka med vse delavce obrtne delavnice. Zaradi vseh teh novo- sti in z namenom, da bi z njimi seznanili najširši krog obrtnikov in pri njih zapo- slenih delavcev, bosta Obrtno združenje Celje in vodstvo osnovne organizacije sindikata delavcev, zaposlenih pri obrt- nikih, organizirala v mesecu aprilu skup- ni sestanek za vse člane. Na njem bodo torej govorili o novostih v kolektivni po- godbi, t)a tudi o tem, kako te novosti izvajati konkretno v praksi. ZARADI SKUPNIH INTERESOV USKLAJENO DELO Pred dnevi so predstavniki osnovne organizacije sindikata delavcev, zaposle- nih pri obrtnikih in Obrtno združenje v Celju sprejeli dogovor o bodočem sode- lovanju. Veliko je skupnih interesov in nalog, so menili na seji, ki jih je potrebno skupaj dogovarjati in usklajevati. Zato se bodo predstavniki združenja in osnovne organizacije sindikata v prihod- nje sestajali najmanj vsake tri mesece ter skupaj načrtovali n^oge prihodnjega če- trtletja in reševali probleme, ki zadevajo tako obrtnike, kot pri njih zaposlene de- lavce. Na sestankih so se pogovarjali tu- di o problemih, ki nastajajo v obratoval- nicah uslužnostne obrti zaradi grobe in nediferencirane davčne politike. Pred- stavniki sindikata in obrtnikov so bili mnenja, da bi bilo treba v celjski občini čimprej razmejiti davčno politiko do uslužnostne obrti, ki je deficitarna in ustvarja manjši dohodek od ostalih obrt- nih vej v občini. REGISTRACIJA DELOVNIH POGODB PO NOVEM V celjski občini teče registracija delov- nih pogodb med obrtnikom in pri njem zaposlenem delavcu po novem postop- ku. Celje je pravzaprav prva občina v Sloveniji, ki je ta nov postopek uvedla. Delovne pogodbe se poslej registrirajo na Komiteju za družbenoekonomski ra- zvoj na sedežu občine Celje in sicer v ponedeljkih od 9. do 11. ure in v sredah od 14. do 16. ure. Pri registraciji so pri- sotni obrtnik, delavec, ki se zaposluje pri obrtniku, predstavnik osnovne organiza- cije sindikata delavcev, zaposlenih pri obrtnikih in predstavnik Komiteja za družbenoekonomski razvoj. S takšno prisotnostjo bodo odpadle težave, ki so bile prej prisotne predvsem zaradi izgo- vorov pri obrtnikih zaposlenih delavcev, da so podpisovali tako imenovane bian- co pogodbe. Ob podpisu pogodbe bodo delavci tudi seznanjeni s svojimi pravi- cami in dolžnostmi, ki izhajajo iz kolek- tivne pogodbe, popravljene pa bodo tudi morebitne napake v pogodbi sami. Ob podpisu pogodbe bodo delavci seznanje- ni tudi z možnostjo včlanjenja v osnovno organizacijo sindikata delavcev, zaposle- nih pri obrtnikih. Spoznajte modne linije in barve. Spomladanski modeli ženske, moške in otroške konfekcije. Veleblagovnica T ALMA M. KARLIN SAmTNO pormNJE 53 bleščala se je tiho, kot se blešče samo plemenite stvari, 'oda celo v temi si jo opazil. Bila je skromna, vedno se je ^aknila, da bi druge pustila naprej, bila je vest hiše; zvečer je obračunavala z debelim, goljufivim kuharjem, in Počasi mi je prišlo v navado, da sem sedela poleg in poslu- In tako je bilo prav, ker sem na ta način dobila Pogled v kitajsko življenje in trgovanje in se izpopolnje- v^a v jeziku, in če so se Maryne oči srečale z mojimi, meje ODšei občutek pomembnosti. ^^kar sem poučevala Chortto, sem jedla spodaj. To mi ni . ^vzeio le pekočega občutka osammljenosti, ki me je obha- zlasti zvečer, ampak je dobro delo tudi mojemu telesu, se je sicer zadovoljevalo s kruhom, čajem in breskvami, ' Pa pridobivalo moči in okroglin. Od časa do časa so mi PosiaJi v sobo kak priboljšek, toda to, kar sem najbolj ^^'la, je bila ljubezen, ki so mi jo izkazovali. V njej sem j^^sedno vzcvetela. Pekinška mistika in življenje v Fu- ^ju sta vplivala name s tako privlačno silo, da sem bila na POJ odločena prebiti tu tudi zimo. Potres na Japonskem, ki .zaradi njega padla vrednost jena, in okoliščina, da bi se J^^ morala od glave do nog ustrezno obleči, kajti pekinška je baje zelo huda, - še bolj pa zavest, da moram to, Sar sem se lotila, izpeljati do konca - vse to me je nagnilo, sem se odločila odpotovati že v začetku novembra. jj ^oti polnoči so se gospod, gospa in gospodična L. odpe- ^^^ domov, najstarejša hči Mary, Tsinling - »zlati zvonček« u ^J^ bil pravi rjavi pekinški psiček z ljubkim privihanim Sicom, in moja malenkost pa smo ostali in po prstih odšli ^o sobe za goste v naše podstrešno kraljestvo. Tsinling •'az sva dobila še ostanek kolačkov od pojedine, Mary pa se je zaradi želodčnih krčev ulegla na posteljo in tako sva ob svetlobi sveče klepetali o življenju, kot znata klepetati samo dve mladi deklici, jaz z nekoliko grenkobe, ki so jo pustile v meni popotne izkušnje. Tsinling nama je ponižno sedel ob nogah in se od časa do časa delal, kot da lovi bolho - plebejska kretnja, ki sva jo pri priči zatrli. liidi ob popoldnevih sva hodili skupaj ven, vsaka v svoji riški in s toplo odejo okoli nog, kajti bilo je mrzlo. Mary je pri prijateljicah igrala klavir, jaz pa sem medtem popila požirek žganja (na Daljnem vzhodu se veliko pije) in se predajala umetniškim užitkom. Ali pa sva skupaj obiskali tržnico in bili veseli, če sva spet prišli ven, ne da bi se bili umazali. Obiskovali sva gledališke predstave in Mary je meni na ljubo poslušala hrupno godbo, in nekoč naju je popeljal gospod L. v kitajsko restavracijo, kjer smo se usedli za okroglo mizo, s paličicami iz vseh skledic nekaj polovili in vrgli v lastne skledice. Kosti so letele pod mizo, omaka pa na mizo. Ko sem skromno izrazila presenečenje nad običajem, ki ga imajo 1'Citajci pri jedi, sta mi pojasnila, da je v starih časih moral gostitelj vse jedi prvi poskusiti, da bi tako gostom dokazal, da nobena jed ni zastrupljena, in ta običaj se je ohranil do današnjih dni. Pri slavnostnih pojedinah zahteva običaj, da rigneš in-tako poveš, da si se do sitega najedel. Obed začnejo s kolačem, zaključijo pa z juho. Vse jedi so precej začinjene in okusne, in vse kar ješ, naj bi bila gos. Najbolje je, da ješ in ne vprašuješ veliko, kajti »kdor veliko vprašuje, dobi veliko odgovorov«, pravi angleški pregovor. O mnogočem bi še rada pripovedovala -o rutah v gledali- šču, ki si jih lahko kupiš za pet bakrenih novcev in ti jih vržejo čez glavo gledalcev z odra, kjer sede godci, z njimi si obrišeš obraz in roke (potegnili so jih namreč iz vroče vode); o s sladkorjem potresenih lotosovih rezinah, ki jih ponujajo, o težkem vonju po cvetlicah v laseh Kitajk, o posebnem lasnem nakitu, o simboliki na odru in o drugih nenavadnih stvareh. Ali pa bi opisovala veliko obzidje, ki se razteza od morskega obrežja pri Shankaikuanu do tibe- tanske meje in ki ima pri prelazu Nankon, nedaleč od Pekinga, najlepšo obliko; in o Ch in Lung Chiaoju (svetlem zmajevem mostu), kjer se ustavi vlak in odkoder imaš razgled na Chilijsko ravnino na s snegom pokrite hribe v daljavi. Dve stoletji pred našim štetjem je dal to obzidje postaviti neki vladar in še danes, po dva tisoč letih, komaj opaziš na njem kako spremembo. Rada in z navdušenjem bi pisala o poletni palači, o ogro- mnem kamnitem čolnu, o prekrasnih stebriščnih hodni- kih, o umetelno tolčenem bronu na vhodnih vratih. Pa o čaru pagode iz plemenitih kamnov in o tišini vasi, ki sem hodila skozi nje. In o prepovedanem mestu, ki si v njem smeš samo enkrat na leto ogledati določen del in kjer sem videla lepo, Budi posvečeno pagodo. Pa o razstavi krizan- tem, ki sicer še zdaleč ni bila tako lepa kot v moji preljubi Japonski, v Dai Nipponu, in o čudežih Kung F\i-tsejeve dvorane, kjer časte velikega starodavnega filozofa. Veliko bi rada pripovedovala o vražarstvu, o korakih lisičje vile, o Guju, ki jemlje življenje še nerojenim otro- kom, o zidu duhov... toda najlepše stvari sem vpletla v svoje kitajske novele. Tu pripovedujem samo o tem, kar se je - na neskončnem študijskem potovanju - najmočneje dotaknilo mojega srca, in kako se je življenje ljudi odvijalo pred mano. SLOVO Bilo je sredi novembra in modro jesensko nebo je bilo prepredeno z rahlo meglico, ki jo je tu sicer redko videti na nebu, in tega dne so me pospremili na postajo, kjer sem se še enkrat poslovila od vseh in še enkrat pogledala vMaryne dobre oči. Potem me je vlak peljal mimo revnih, iz ilovice zgrajenih vaških koč in me nazadnje pripeljal v Tientsin, v mesto, kjer naj bi živel »Moj mali Kitajec« (avtoričin ro- man. Opomba prevajalca). Ker pa nisem vedela, s kakšne vrste nožem mi bo ob nekem srečanju prerezal vrat, sem se zadovoljila s tem, da sem šla samo skozi evropsko četrt - dvomljivo zadovoljstvo s sibirskim vetrom v ušesih, ki je postalo še bolj vprašljivo, ko je začelo snežiti. Maru (neki maru, kajti vsak japonski čoln pripada družbi Maru) je odpeljal šele naslednji dan in mojo nejevoljo zaradi te okoliščine so lajšale, ko sem prezebajoč ležala v postelji, samo kletvice nekega Američana, mojega edinega sopotnika na ladji, ki je ob desetih zvečer dajal duška svojim občutkom tako na glas, da ni bilo treba še meni vsega poslati k vragu. Tientsin je tako tipično vzhodnjaško mesto kot Yoko- hama ali Šanghaj, ne prav evropsko, ne prav kitajsko, pač pa oboje in to z najslabše plati. Toda o tem raje molčim. Moj sopotnik mi je prvi večer zaupal vse svoje ljubezenske dogodivščine, jaz pa sem ga poslušala potrpežljivo, vendar hladno in z ribjimi očmi, kakršne imajo Japonci v tram- vaju, dokler ni bil do določene meje hipnotiziran in je potem v svojo blazino najbrž prisegel, da sem poleg njega sedela kot brezčuten duh utopljenke z astralnim telesom, ali pa da spadam v generacijo, ki šele prihaja in bo stvarna in torej strogo vzeto spolno ne bo štela. Kot je bilo pričakovati, je tolikšni erotični poeziji sledila vsakdanja proza; medtem ko sem na poezijo pozabila, pa mi je proza, morebiti zato, ker se je tako pogosto ponav- ljala, ostala dobro v spominu, saj je obstajala iz zdihljajev, ki so se komaj kdaj spremenili in ki so se glasili: »Ali bo jermen, ki sem z njim povezala svoj veliki kov- ček, vzdržal ali pa se bo strgal?« 18. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 13 - 2. april I98i okolje SMRTNO- NOSNI DEŽ Zdravstveni delavci in znanstveniki opozarjajo pred nevarnostjo, ki preti ljudem in živalim, izhaja pa iz uporabe sredstev za uniče- vanje zeli. To je strup TCDD. Mnoge dežele so uporabo te- ga izredno nevarnega strupa že prepovedale. Poglejmo, kakšne posledice pušča za seboj. Kerry Ryan je devetletna deklica, hči ameriškega voja- ka, ki se je bojeval v Vietna- mu. Na svet je prišla z ose- mnajstimi težkimi okvarami in je dosedanje otroštvo pre- živela v glavnem po bolni- cah. Danes životari na inva- lidskem vozičku. Njen oče je namreč med vojno v Vietna- mu prišel v stik z visoko do- ziranim strupom TCDD. Ameriško letalstvo je ta strup razpršilo nad večjo po- vršino Vietnama in na ta na- čin popolnoma uničilo goz- dove, riževa polja in okužilo zemljo in vodo. »Strupeni bombniki« so takrat razpršili nad deželo 45 milijonov li- trov te izredno strupene sno- vi. Seveda pa so pri tem po- tuširali tudi mnogo svojih lastnih vojakov, ki danes tr- pijo za rakom, nevrozami, impotenco in omrtvičenimi rokami in nogami. Njihova koža je prekrita z oteklinami. Njihove žene ne donosijo otrok, če pa jih, se rodijo iz- nakaženi. To je doletelo tudi devetletno Kerry. Veterani iz Vietnama sedaj tožijo proi- zvajalca tega bojnega strupa: ameriški kemijski koncem Dow Chemichal Company in še štiri druge. Proizvajali so ta strup, ki je sestavljen iz dveh sredstev za uničevanje zeli: 2, 4, 5-T (trikor - fenoxi - ocetna kislina) in 2, 4-D (di- klor - fenoxi - ocetna ki- slina). Ta življenjsko nevarnif" sredstva, pomešana z vodo, so še danefs v uporabi. To so namreč herbicidi, ki jih upo- rabljajo kmetje v razvitih de- želah na skoraj 80 odstotkih vseh žitnih polj, na 90 odstot- kih vseh plantaž sladkorne repe, koruze in na polovici vseh sadnih plantaž. S temi herbicidi tudi gozdarji od- stranjujejo podrast iz smre- kovih gozdov in škropijo robnike cest, in tudi železni- ških prog. Te herbicide upo- rabljajo tudi urejevalci par- kov in otroških igrišč, da jim travica ne bi zrasla tam, kjer ni bila strogo načrtovana. Tudi vrtičkarji se na ta način rešujejo nezaželenega regra- ta in marjetic na svojih skrbno negovanih tratah. 2e pred sedmimi leti je tri- deset nemških univerzitet- nih profesorjev protestiralo proti uporabi nevarnih her- bicidov, kajti postalo je zna- no tudi to, da substanca 2,4- D uničuje in zastruplja tudi zarodek. To so ugotovili na poskusih na kurjih jajcih in na piščančkih. Poleg tega ta substanca deluje tudi na ce- lično jedro in povzroča mu- tacije (dedne spremembe). Te motnje pa lahko privede- jo celo do raka. Substanca TCDD pa velja za najboj strupeno, kar so jih kdajkoli odkrili: je 67 000 krat bolj strupena kot ciankalij. To dokazuje tudi nekaj nesreč v tovarnah, ki to snov izdeluje- jo, bodisi v Združenih drža- vah Amerike, Nemčiji ali Ita- liji (Saveso 1969). Seveda ne morejo strahotne posledice in poškodbe nekaterih tam zaposlenih delavcev ostati prikrite. Seveda pa ne gre vsega metati v en koš. Ko smo pov- prašali pri nas na nekem in- štitutu, kako je z uporabo herbicidov v Jugoslaviji, so nam dejali, da je njihova uporaba strogo določena in z zakonskimi predpisi točno opredeljena. Tu gre seveda za mnogo manjše koncentra- cije, ker naj bi ta uporaba koristila za razvoj kmetijske proizvodnje ne pa za načrtno uničevanje vsega živega, ka- kor to počno takšni ali dru- gačni okupatorji v tujih de- želah. kaj beremo z ulice? NASPROTJA V KIOSKIH Ko hodimo po mestnih ulicah, hodimo mimo trgovin, uradov, obrtniških delavnic in podobnega, kar je značilno za mesta. Ho- dimo pa tudi mimo majhnih največkrat ko- vinskih hišic, kjer kupujemo časopise, ciga- rete in slično. Za te hišice, ki so največkrat postavljene na najbolj prometrah mestih, se je udomačilo ime kiosk. Njihove stene so prekrite z najrazličnejšimi revijami, Ici imajo na svojih naslovnih straneh bolj ali manj slečena deldeta. Tako postajajo kioski ne le prodajalne časopisov ampak tudi brezplač- ne »izložbe« prsatih lepotic, kjer si naš mla- di rod lahko brezplačno pridobi prve pred- stave o lepoti ženske in njenega telesa. To seveda ni nič narobe, saj je že zelo star pre- govor, ki pravi, da je prepovedano jabolko najslajše. Erotične literature je torej v naših kioskih precej. Namenjena je predvsem moškim bržilcem, predvsem pa gledalcem, saj v njej prevladujejo slike. Če primerjamo to litera- turo z emancipacijo žensk seveda ugotovi- mo, da sta pornografija in emancipacija dva popolnoma različna pojma ter da je do prave emancipacije žensk še zelo daleč, saj je v pornografski literaturi ženska še vedno pri- kazana kot nič-/redna cipa, ki se valja po debelih preprogah oziroma kavčih ter je pri- pravljena na brezpogojno »kapitulacijo« pred moškim. Če smo rekli, da po pornografiji najraje segajo moški, pa je med ženskami prav tako ali pa še bolj popularen tako imenovani ro- mantični roman, katerega predstavnik je »Doktor roman«, Herz in Amor, če našteje- mo imena le najpopularnejših. So pravo na- sprotje moški literaturi saj je pri njih pouda- , rek bolj na čustveni ljubezni med partnerje- ma. Vsebina ljubezenskih ali ženskih roma- nov je največkrat takale: Mlado, lepo, privl- čano, zdravo, ne preveč izobraženo in ambi- ciozno dekle brez staršev, odraslo v sirotiš- nici ali pa pri kakšni stari teti se odloči, da bo zaživelo svoje življenje. Da bi zares pretr- gala vezi z-mračno preteklostjo, se preseli v drug kraj (največkrat na Havaje, v Južno Ameriko ali pa celo čez Ocean), kjer se ra- zmeroma kmalu in brez večjih težav privadi novemu okolju. Tam takoj (največkrat že na letališču ali v pristanišču oziroma na želez- niški postaji), spozna dva »prijatelja«, ki jo, ker sta sinova premožnih staršev prevažata v dragih Cadilacih na večerje v luksuzne lokale. To čudovito idiliko eksotičnih dežel nato prekine kak dramatičen dogodek - prometna nesreča in podobno. Sledi nekaj dramatičnih dni, nazadnje pa se vse skupaj srečno konča. Dekle, ki ji je največkrat in Alice, se srečno poroči. Celotna vsebina p je začinjena z mnogo romantike in kar pii polna neverjetnih situacij, ki želijo ustvari vzdušje idealne a nemogoče ljubezni. Romani te VTSte so tiskani v roto tehnil (na 60-70-tih straneh). Opremljeni so z ban no sliko na prvi strani, ki je skrbno izbran in se odlično podaja naslovu. Na primer: i je naslov »Ti si moje življenje« kaže slii mlad par na klopici. Dekle sedi na sedišft fant pa na hrbtišču klopi. Ona se hrepenei vzpenja k njemu, on se sklanja k njej. 2 slika nam torej pove, kdo je čigavo življenj In kdo si krajša čas z branjem teh »srčnih romanov, ki so še najbolj podobni pravlj cam kot je tjsta o Pepelki in jih v celo uvažamo? (Zanje odštevamo tudi precejšni vsoto deviz) - Ženske. Po izobrazb^ i starostni strukturi pa je takole: Skoraj poli vica (45%) jih je starih manj kot 24 let, nek( liko manj (41%) pa je tistih od 25 do 50 le 56% jih ima srednjo izobrazbo, 32% nižji Po poklicu pa je 28% uslužbenk, 21% šolar oz. študentk, 20% delavk in 18% gospodin Zanimiv je tudi podatek, da 24% bralk Iji bezenskih romanov sploh ne bere drugi knjig (leposlovna dela), 37% pa le redko. MATJAŽ GALJO AMADEUS POROČA Človekov razum in njega roka sta povzročitelja vsega dobrega in tudi slabega na tem ljubem svetu. Vsekakor pa bi morali ob- soditi razum, pa čeprav je tudi roka sodelovala v tejle malce smešni zadevi. Kmalu bomo na- mreč začeli sejati širom države, pa čeprav so velike površine še neobrane. Ker imamo torej na njivah še precej lanskih pridel- kov, bi bilo mogoče najbolje, da nekaj površin pogozdimo, saj gozdovi postajajo vse bolj »ple- šasti«. 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK-stran 19 ]f PETEK TKS IN PARTIZAN gaberje V petek, 3. aprila bo ob 12. uri v dvorani Regionalne zdravstvene skupnosti Celje 12. seja Telesnokulturne jjupnosti Celje. Kompleten program za to sejo je bil objavljen v šesti številki Delegatovega poročevedca in jjicatelji upajo, da so tekst o TKS delegati dobro fgbrali in pripravili svoje predloge. Upajo tudi, da bodo delegati čutili polno odgovornost do svojega dela in se bodo seje udeležili ter da se ne bo ponovilo, da geja ne bi bila slučajno nesklepčna. Na dnevnem redu gre izdvojiti predvsem naslednje točke: poročilo o opravljenem delu in zaključni račun za lansko leto ter sprejem plana razvoja telesne kulture v občini Celje za obdobje 1981-85. Podan bo tudi predlog samouprav- nega sporazuma o ustanovitvi Telesnokulturne skup- nosti občine Celje in SR Slovenije. Ne nazadnje bodo delegati sprejeli tudi podrobnejši program dela TKS za letošnje leto. popoldne istega dne (ob 18. uri) bo v telovadnici partizan Gaberje redna letna konferenca. Na tem dnevnem redu gre izdvojiti razpravo in sprejem spre- jnemb društvenih pravil, nekatere kadrovske spre- membe in podelitev priznanj. Vabitelji na to redno letno konferenco so z ustreznim gradivom poslali tudi prvo številko obsežnih INFORMACIJ, ki jih namera- vajo odslej dalje izdajati občasno, najmanj pa vsaj Štirikrat na leto. To glasilo je primer, kako bi za to področje morali skrbeti tudi po drugih športnih in rekreativnih društvih. V vsebini najdemo: Novemu glasilu na pot. Partizan Gaberje danes. Devetdeset let telesne kulture v Celju, Koledar akcij in prireditev v letu 1981, Kako postanem član Partizana Gaberje, Srednjeročni program dejavnosti društva za športno rekreacijo in telesno vzgojo Partizana Gaberje in Ur- nik redne vadbe. Informacije je izdala Komisija za informativno - propagandno dejavnost, glavni ure- dnik je Jana Pertinač, odgovorni urednik Karel Jug, sodelovali pa so Metod Trebičnik, Karel Jug, Ciril Trebičnik in Ivanka Pajk. T. VRABL rokomet premalo dobre igre Šoštanj zmagal v Trbovljah Celjski Aero se je predsta- vil v otvoritveni tekmi spo- mladanskega dela prvenstva v poprečni igri. Resda ni bila ekipa Jadrana iz Kozine moštvo, ki bi zahtevalo bolj aktivno igro, toda kljub te- mu smo pričakovali več od celjskih rokometašev, med katerimi so z nekoliko boljšo igro izstopali le vratar To- mič, Anderluh, Kalin in Raz- gor v napadu. Celjani so večkrat povedli s šestimi zadetki, toda potem močno popustili. Tako so gostje z borbeno in srčno igro uspeli ob koncu celo ogroziti vodstvo Celjanov. S takšno igro si Celjani v sobo- to v srečanju proti Borcu v Zagrebu ne morejo nadejati večjega uspeha. Zadetke za celjsko moštvo so dosegli Anderluh 8, Raz- gor 5, Kalin 4, Kleč 3, Božič 2, Selčan in Manček po enega. V ženski II. zvezni ligi so Velenjčanke izgubile v Labi- nu proti Rudarju 19:22. Na lestvici so sedme in imajo trinajst točk. S prvenstvom so pričeli tu- di v republiški ligi. Vodeči Šoštanj je prikazal v Trbov- ljah izredno igro in je zmagal z rezultatom 29:16 (11:7). Igralci trenerja Bojana Lev- stika so torej startali z dobro igro in imajo realne možno- sti, da dosežejo najvišjo uvr- stitev. Manj uspeha je imela Minerva, ki je na težkem igri- šču v Prulah izgubila proti domačinorh z rezultatom 22:25 (9:12). Mlada ekipa Ae- ra je gostovala« v Veliki Ne- delji in srečanje pričakovano izgubila z rezultatom 16:23, čeravno so Celjani v prvem polčasu vodili 7:5. Na lestvici je Šoštanj prvi, Minerva peta in Aero Celje enajsti. V prihodnjem kolu igrajo Šoštanj doma proti Li- pi, Minerva proti Slo\enj Gradcu in Aero Celje proti Rudarju iz Trbovelj. V ženski republiški roko- metni ligi je uspelo ekipi Šmartnega v gosteh igrati neodločeno 14:14 proti Pred- dvoru. To je vsekakor uspeh. Igralke Šmartnega so na le- stvici pete in se bodo v pri- hodnjem kolu pomerile do- ma proti Eti iz Cerkna. J. KUZMA MODELARJI ŽE TEKMUJEJO Kljub neugodnemu vremenu (pihal je močan veter) so člani Aero kluba Celje pripravili klubsko tekmovanje v kategorijah jadralnih modelov A 1 in A 2. Rezultati A 1: 1. Peter Schmit (lanskoletni republiški prvak), 2. Andrej Gor- nik in 3. Edi Trobiš. A 2: 1. Iztok Pere, 2. Srečko Gornik in 3. Niko Petelin. Tekmovanje v A 1 je bilo izbirno za nastop na Medžimurskem pokalu, ki bo v nedeljo, 5. aprila v Čakovcu in kjer bo nastopila tudi celjska ekipa. Zaradi neugodnega vremena so celjski modelarji med tekmovanjem veliko letal razbili, zdaj pa jih bo treba seveda popraviti. Žal pa je nekaj letal zaradi vetra »ušlo« tudi proti Savinjski dolini in celjski modelarji prosijo poštene najdite- lje, da jim letala, v katera je treba vložiti veliko osebnega truda, vrnejo v prostorih Aero kluba Celje. TV HOKEJISTI ODSLEJ POD OZNAKO CINKARNE Hokejsko drsalni klub Ce- lje, ki se je v zadnjem obdob- ju zlasti izkazal s kvaliteto hokeju na ledu in umetnost- nimi drsalci, je končno dobil svojega »patrona«. To je de- lovna organizacija CIN- KARNA, ki je z vsem razu- mevanjem sprejela odloči- tev, da bo v bodoče podpira- la in skrbela za nadaljnji ra- zvoj tega športnega kolekti- va v našem mestu. Res je, da je kolektiv Cinkarne že do- slej pokazal vse razumeva- nje za sodelovanje s HDK Celje, zdaj pa so ta dogovor samo še poglobili in okrepi- li. Hokejisti, ki so v zadnjih treh letih trikrat osvojili tretje mesto v I. zvezni ligi, bodo tako v novi sezoni na- stopali po jugoslovanskih drsališčih z oznako Cin- karne. Brez dvoma pa je zadnja odločitev celjskega kolekti- va nov dokaz, kako si naše delovne organizacije z razu- mevanjem njihovih delav- cev zavestno prizadevajo, da bi pomagali pri razvoju celjskega športa v celoti ali pri eni sami športni panogi. Libeli pri košarkarjih, Aeru pri rokometaših, Merxu pri kolesarjih in še nekaterim. kegljanje povedle so ceuanke ^brna In Prebold novi središči v teh dneh je postalo keg- Uanje v Celju in okolici zelo nzffibano in zanimivo. Nov utem tekmovanja v enotni ^i in drugi republiški ligi Omogoča vsem ekipam real- ^ borbo za najboljša me- ^ Tekmovanje v regional- U ligi pa je postalo množič- M in stalno. V republiški ženski keglja- ški ligi smo dosegli nov luspeh. Celjska ženska ekipa |e po treh kolih v vodstvu, laj je trikrat zmagala. V 3. kolu so v Ljubljani na keglji- Gradisa celjske tekmo- valke premagale Gradiš z re- ^tatom 2350:2308. Lesjako- ya je porušila 417 kegljev, Cobec 398, Marine 400, Se- iko 371, Bajde 379 in Urh 385 fegljev. V četrtem kolu se celjske kegljavke po- merile v soboto ob 15. uri v Celju proti Tekstini iz Ajdov- ščine. Moški so v 3. kolu gostova- li v Kranju proti Triglavu. Znano je, da vodeči Triglav ne bo doma izbubil srečanja. Toda le malo je manjkalo, da Celjani niso presenetili. Keg- ljali so zelo dobro in na lah- kem kegljišču izgubili samo za 130 kegljev. Za celjsko moštvo, ki je porušilo 5690 kegljev, so ta rezultat dosegli naslednji tekmovalci, Kačič 1000, Sivka 980, Tomažič 896, Kompan - Tisovec 912, Nareks 945 in Urh 957 keg- ljev. V soboto gostijo na keg- ljišču Ingrada ob 17. uri eki- po Tekstila iz Ljubljane. Kar 79 kegljačev iz celjske regije se je pomerilo v prvem kolu občinskega prvenstva. ki je bilo na Dobrni. Najbolj- ših 36 se je uvrstilo v dnjgo kolo, ki bo na kegljišču v Storah. Najboljši uspeh so seveda dosegli celjski keglja- či in Viki Vanovšek iz ekipe Ingrada. Vrstni red po prvem kolu: Tomažič (Celje) 937, V. Va- novšek (Ingrad) 920, Sivka (Celje) 916, Urh 912, Nareks (oba Celje) 893, Dobovičnik (Dobrna) 890, D. Vanovšek (Ingrad) 885, Cagalj (Kovi- nar) 885, Buser (Moste-Pro- žinska vas) 881, Kompan (Celje) 877 kegljev itd. Medobčinsko mladinsko prvenstvo je pokazalo, da postajata Dobrna in Prebold pri nas novi kegljaški sredi- šči. Zlasti mladinci Prebolda so dosegli lep uspeh in so premočno osvojili naslov pr- vaka. Med dekleti so mladin- ke Celja sicer še boljše, toda mladi rod na Dobrni lepo na- preduje. Rezultati teh dveh prvenstev: Mladinke na kegljišču v Dobrni: m(J6tvi - KK Celje 2341, Dobrna 2066; posamez- no: Belak (Celje) 839, Požgaj- ner (Celje) 791, Robič (Šent- jur) 760, Sopotnik (Prebold) 750, Petak (Celje) 711 keg- ljev. Mladinci na kegljišču v Preboldu: moštva - Prebold I. 4969, Prebold II. 4574, Do- brna 3991; Posamezno: Ci- lenšek 1715, Jakopič 1640, Hlade 1614, Razpotnik (vsi Prebold) 1606, Žutič (Ingrad) 1603 keglje. J. KUZMA STRELCI KUJEJO OROŽJE V VEČ OGNJIH * Strelska sezona z zračno puško je v polnem razmahu. Na občin- 1 litem prvenstvu na strelišču v Celju je bilo doseženih veliko dobrih ' ^zultatov. Vrstni red mladinke: Alenka Jager 366, Barbara Jager ' Ingrid Vreček 351 krogov itd. Najboljši mladinci: Jože Cesnik ■ " krogov, kar je nov celjski rekord za mladince, Branko Malec 366, ^ian Petek 343 itd. Članice: HUda Slogar 344, Reda Dobovičnik 336, ' ^olina Fajs 318 itd. Člani: Marjan Dobovičnik 371, Jože Jeram 370, ^one Jager 367 in drugi. • Ljutomeru je bilo finalno tekmovanje republiške dopisne lige z puško za mladinke in mladince. Na tem tekmovanju so lep * j^speh dosegle mladinke SD »CELJE«, ki so zmagale v ekipni kon- ^^enci. Celjsko ekipo so sestavljjde Vesna Cuček 334, Alenka Jager ^ in Ingrid Vreček 355 krogov, ki je med posameznicjimi osvojila "onasto medaljo. Uspeh celjskih mladink je še toliko pomembnejši, ker so nastopile odlične strelke Barbare Jager. Med ekipami mladincev so zma- strelci SD »KOVINAR« - Store v postavi: Bojan Petek 349, L ""^ko Malec 363 in Jože Cesnik 367 krogov, ki je osvojil srebrno '"edaljo. ^®dosljah pri Kranju pa je bil republiški finale dopisne lige za Celjski seniorji so se po izredno izenačeni in ostri borbi uvrstili fcel "^^sto med desetimi najboljšimi ekipami iz vse Slovenije. [Ha "nekoliko izgubljajo primat v tej disciplini, saj so izredno „ Predovede ekipe Postojne, Hrastnika, Škofje Loke in Kranja pa L ' '^^katere druge. Med posamezruki je zmagal Jože Jeram z odlič- L ""^zultatom 376 krogov, preostali celjski strelci so dosegli tele hj^^te: Ervin Seršen 364, Marjan Dobovičnik 360 in Tone Jager L '^'"ogov. V finalu so nastopili tudi strelci SD »Kovinar« - Store, ki Uvrstili na 6. mesto, nastopili so v sestavu: Vili Dečmcin 358, S v Rezar 363 in Ivan Kočevar 372 krogov. L Zidanem mostu je bilo izvedeno prvenstvo Laške občine z puško. Zmagovalci v posameznih kategorijah: Mladinke - 297 kr. - Mala Breza. Mladinci - Drago Ajdič 322 - Zidani ^^ce - Jožica Kožar 339 - Radeče. Člani - Bojan Gričar 351 rtjrf., ^ ~ Zidani most. Vsi, ki so izpolnili predpisane norme, se bodo ®iili še bližajočega se prvenstva Slovenije v Novi Gorici. ' T. J. NA KRATKO KOVINAR ŠTORE VSE BLIŽJE CIUU Košarkarji Kovinarja Store so tudi v tem kolu uspeli zmagati in sicer na neugodnem terenu v No- vem mestu, kjer so premagali Stražo 94:81 (50:47). Strelci: Met- ličar 5, Kitanovski 13, Džuričič 19, Planko 8, M. Mackovšek 12, B. Mackovšek 6, Slatau 12 in Er- javec 19. Kovinar je vso tekmo vodil in dobro igral, kar daje upa- nje, da bo uspešen tudi v zadnjih dveh kolih, ko bo igral »doma« oz. v telovadnici v Šentjurju. Naj- prej se bo srečal s Pomurjem iz Murske Sobote, nato pa v zad- njem kolu še z domačim Šentjur- jem. Ker ima Kovinar Store dve koli pred koncem prvenstva v II. republiški ligi - vzhod že štiri točke prednosti, to pomeni, da jim v naslednjih dveh kolih za osvojitev prvaka zadoščata že dve točki. Osvojitev prvega me- sta in uvrstitev v enotno republi- ško ligo bi bil vsekakor doslej njihov največji uspeh. V tem kolu je Šentjur doma premagal Pomurje 71:69, Zlato- rog pa je izgubil v Litiji 81:57. Vodi Kovinar, na drugem do tret- jem mestu sta Zlatorog Laško in Litija, Šentjur pa je osmi. V pri- hodnjem kolu gostuje Šentjur v Litiji, Zlatorog pa igra doma s Podbočjem, ki je šesto do sedmo. T. VRABL NOVA ZMAGA ODBOJ KARIC Igralke Golovca so ponovno presenetile z dobro igro, ko so v gosteh premagale izvrstno ekipo Mežice s 3:2. Trener celjske ekipe Hinko Jager nam je ves zadovo- ljen povedal, da so celjske igral- ke, posebno pa Tatjeina Kranjc in Natalija Leban, zaigrale dobro in zasluženo osvojile nov par točk. V soboto celjske igralke gostuje- jo v Ljubljani pri Partizanu Vič. DRUGI PAR TOČK LIBELI Košarkašice Libele so nepriča- kovano premagale v nedeljo do- ma visoko in zelo dobro ekipo Drave iz Ptuja. Celjske igralke pa so višino in premoč gostij pod koši nadomestile z izredno bor- beno in disciplinirano igro. 2e v prvem polčasu so si priborile prednost šestih košev, katero so obdržale do konca. Končni rezul- tat 71:63 (36:30). Koše za celjsko moštvo so dosegle: Koželj 5, Bo- žič 8, Jančar 6, Cerjak 8, Benko- vič 14, Aleksič 12, Hribernik 2, Knez 14, Cencelj 2. V prihodnjem kolu gostujejo celjske igralke v Rogaški Slatini. J. KUZMA VUTS CEUE DRUGI Na smučiščih v Podkorenu ter v Ratečah je bilo 3. republiško prvenstvo v veleslalomu in tekih za vaditelje, učitelje in trenerje smučanja v Sloveniji. V velesla- lomu je nastopilo 34 tekmovalk in 99 tekmovalcev. Kljub slabe- mu vremenu so bile proge dobro pripravljene. Ekipni vrstni red: 1. Področni zbor VUTS Idrija, 3,34.09, 2. Področni zbor VUTS Celje 3,34.31 itd. Četrto mesto so osvojili člani Področnega zbora VUTS Slovenske Konjice, Posa- mezniki ( rezultati Celjanov): ženske do 25 let 4. Andreja Jovan in nad 25 let 2. Lenka Kristan. Moški do 25 let 19. Robert Polo- vič, od 25 do 35 let 19. Vinko Jovan, od 35 do 45 let 10. Niko Rožič in nad 45 let 5. Slavko Zgoznik. V tekih sta nastopila sa- mo dva tekmovalca iz Celja. Ni- ko Rožič je v svoji skupini osvojil 6. mesto. Andrej Czifuta pa v svo- ji četrto. T. VRABL ŠAHOVSKE VESTI PEŠEC IN ŠTUCL PRED OSTALIMI Kar 31 najboljših šahistov iz Velenja, Žalca, Griž, Šempetra, Celja in ostalih krajev celjske re- gije je sodelovalo na odprtem pr- venstvu Celja v hitropoteznem šahu. Po predtekmovanjih so se v finalu pomerili najboljši. Borbe so bile zelo zanimive in ob koncu je zmagal s pol točke prednosti Franc Pešec pred mladim Bo- žom Studom, oba pa sta člana Celja. Končni vrstni red: Pešec 8 točk od 11 možnih, Stud (oba Celje) 7,5, Kristan (Velenje), Brinovec in Crepan (oba Žalec) po 6,5, Ber- var (Celje) 6, Gorišek (Velenje) 5,5, Bogadi (Celje) 5 točk itd. V tolažilni skupini je zmagal Brino- vec mlajši 10 pred Ranzingerjem 8. Pertinačem 7,5 točke itd. J. KUZMA NOVO V ŽALSKI OBČINI V 1. kolu sindikalnega ekipne- ga šahovskega prvenstva občine Žalec so med devetimi ekipami bili najuspešnejši predstavniki Obrtnikov pred Občino in Hme- zadom. V celjski šahovski podzvezi je SD Griže s težavo premagalo Šentjur 3,5:2,5. SK Savinjčan v Šempetru je organiziral redni mesečni brzo- turnir, kjer je nastopilo 22 šahi- stov, zmagal pa je Storman pred Skokom in Culkom. Na brzotumirju v 2alcu je zma- gal Turk pred Crepanom in Ran- zingerjem. Najmlajši mojstrski kandidat Marjan Crepan je oddigral z de- lavci Keramične industrije Libo- je simultanko na 17 deskah. Pet- najst partij je dobil, remiziral z Videčem in izgubil s Skodičem. J02E GROBELNIK STREICHER PRVAK INGRADA Najboljši šahisti SK Ingrad iz Celja so tudi letos izvedli svoje prvenstvo. Prvo mesto je osvojil Zvonko Streicher, ki je zbral 8 in pol točke, sledijo Brinovec sta- rejši 8, Ojstrež 8, Krk 7, Studnič- ka 6, Harinski 5 in Brinovec mlaj- ši 5 točk. V hitropoteznem turnirju, ki je bil po končanem prvenstvu, je bil najboljši Franc Brinovec, ki je zmagal pred Oj strežem in osta- limi. TRETJI TURNIR PEŠCU Na rednem marčevskem hitro- poteznem turnirju SK Celje je nastopilo 16 najboljših šahistov Celja in 2alca. Tokrat je nastopil tudi Franc Pešec, ki je s svojo sigurno igro zlahka osvojil prvo mesto. Vrstni red: F. Pešec 14, Bervar 13, Stud 12, Mikac 11, Bo- gadi 9,5, CT-epan, Pertinač in J. Pešec 7,5, Mavčič 6,5 in Prislan 6 točk itd. Po treh turnirjih je stanje za pokal najboljšega hitropotezne- ga šahista sezone naslednje: Ber- var 16, Stud 15, Pertinač 8, Cre- pan 7, F. Pešec, Bogadi in Mikac 6, Streicher 5 in J. Pešec 4 točke. NOV USPEH MLADIH V Tolminu je bilo republiško srednješolsko prvenstvo v šahu. Tudi letos je najboljše mesto in naslov prvaka osvojila ekipa celj- ske gimnazije, za katero so igrali Božo Stud, Matjaž Mikac, Franci Brinovec in Tine Prislan. NASTOP EKIP Najboljše šahovske ekipe osnovnih šol so nastopile v Celju na medobčinskem prvenstvu. Med starejšimi pionirji je zmaga- la Osnovna šola Store, ki je zbra- la 22 točk. Sledijo I. celjska četa 20, IKE 17, Veljko Vlahovič 14 in Vojnik ter Dobrna 10,5 točke. Mlajše pionirke: Strmec 14, Store 11,5, Šmartno 10, Vojnik 9,5 in Veljko Vlahovič 8,5; Starejše pionirke: Store 11,5, Hudinja 9,5, OS I. celjske čete 9, Vojnik 5,5 in Frankolovo 3,5 toč- ke. Iz vseh teh rezultatov lahko vidimo, da najbolj načrtno gojijo šahovsko igro v osnovni šoli Sto- re, ki je osvojila dve prvi in eno drugo mesto. Uspešne so bile tu- di igralke Strmca. 20. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 13 - 2. april I98i partizan gaberje odgovorna tudi szdl še tesnejše sodelovanje vseh v KS Pretekli četrtek je to nad- vse aktivno društvo bilo skli- catelj in nosilec razprave o materialu SZDL »aktualne naloge na področju nadalj- njega razvoja prostovoljnega združevanja delovnih ljudi in občanov v društvih in družbenih organizacijah v SR Sloveniji«. Aktivni Gaberčani so žele- li ob tej razpravi najti tudi poti in rešitve za boljše delo- vanje partizanskih društev na splošno ter za boljše delo- vanje DO-D na terenu Ga- berje. Vendar pa žal od vab- ljenih ni bilo niti enega pred- stavnika drugih Partizanov in tudi ne predstavnika OK SZDL. Zato pa so bili mnogo bolj resni predstavniki TKS in ZTKO ter KPO in DO-D KS Gaberje, ki so skupno z izvršnim odborom Partizana Gaberje v dveurni zanimivi razpravi spet našli nekaj do- brih izhodišč za svoje bodo- če delo. Osnovna misel, ki je bila prisotna je brez dvoma ta, da je za celotno delovanje DO- D, s tem pa tudi SO ter za delovanje na področju šport- ne rekreacije na sploh ustav- no odgovorna krajevna skupnost in znotraj nje KK SZDL kot frontna organiza- cija. Čeprav zlasti Partizan Gaberje in KS beležita v zad- njih dveh letih močan porast sodelovanja in koordinirane- ga dela, vendar je odgovor- nih pobud in zahtev s strani KS še vedno premalo. Indi- vidualnega povezovanja Par- tizana Gaberje z DPO Svo- boda, Gasilci, društvom upo- kojencev in drugimi je bilo sicer že doslej precej, za na- daljnji razvoj tega pa se je KK SZDL zavezala ustano- viti poseben koordinacijski odbor. Enotna ocena vseh prisot- nih je veljala tudi kadrovski problematiki sedanje KS Gaberje. V tej KS je namreč iz dneva v dan manj mladih ljudi oziroma občanov sploh, vedno več pa gospodarskih in industrijskih objektov brez organiziranih stano- vanjskih naselij. Zato so se vsi zavzeli, da se urbanistič- no poskrbi za naseljevanje tudi te krajevne skupnosti. To bi bilo nujno, če hočemo KS Gaberje razvijati še na- prej. Ta problem se je izkri- staliziral tudi pri dejanski aktivnosti Partizana Gaberje in ostalih DO-D, saj večina njih pokriva s svojim delova- njem celotno Celje, v vsa- kem primeru pa več kot sa- mo lastno KS. Tako je v strukturi članstva in udele- žencev v akcijah v bistvu najmanj krajanov lastne KS. Da bi pa vendarle dosegli večjo udeležbo domačinov v aktivnostih Partizana in ostalih DO-D so se dogovori- li, da bodo skušali s skupni- mi močmi narediti korak na- prej pri informiranju. U ospredju je bila ideja o izdaji občasnih informacij, ki bi jih dobila vsaka družina ter o večjem izkoriščanju obstoje- čih INDOK informacij. Sklepni del razprave je iz- zvenel v nadaljnjo pobudo za nadomestno gradnjo novega doma Partizan, v ugotovitev, da bi bila razprava mnogo boljša, če bi material vsebo- val tudi predlog zaključkov in v misel, da bi za konkret- ne razmere v KS bilo bolje, da bi se manj pogovarjali na relaciji »mi-vi«, več pa zdru- žili svoje moči znotraj front- ne SZDL. Le tako si lahko obetamo novih rezultatov tu- di na področju športne re- kreacije, zlasti še v tem sred- njeročnem obdobju, ko tudi v Sloveniji pristopamo k ak- ciji »Iščemo najboljšo kra- jevno skupnost v športni re- kreaciji«. METOD TREBICNIK NOVI PODČASTNIKI v soboto se je v Žalcu končal podčastniški te- čaj, ki ga je pripravila Ob- činska gasilska zveza Ža- lec. Tečaj je trajal tri me- sece, 35 gasilcev in gasilk pa ga je uspešno zaključi- lo. Vzpodbudno je tudi to, da je bilo med tečajni- ki kar devet žensk, kar je največ doslej. Tečaj je bil ena izmed akcij za stro- kovno izpopolnjevanje gasilcev v žalski občini. T. TAVCAR PREMIŠLJENO NA LETNI DOPUST Morda se bo komu zdelo, da še prekmalu povprašuje kam se bodo ljudje odpravljali letos na letni dopust, tako. Naša meda anketa je pokazala, da so skoraj vsi a^t ranči že razmišljali o svojem dopustu, zlasti pa so se odlo! zelo premišljeno in vsak po svoje, glede na materialne nj nosti. Vsi pa so si bili edini v tem, da se bo moralo z^. morebitnega dopusta sicer malo zategniti pas ali pa se cioj stu v celoti odpovedati. Ker pa se je slednjemu izr^^ težko, zlasti če si že leta in leta navajen nanj, je bolje pf malo varčevati, potem pa se sprostiti ali na morju, v g^^ ali pa samo doma. Pa poglejmo kaj so izjavili naši anketiranci! STANA MILUTINOV kmetica, stanuje v Cej doma pa je iz Bosne: »p, zagotovo še ne vem l{. bom šla na dopust, verjet pa za nekaj dni domov v \ sno. Dopusti so sredi sezoi pri nas pa je takrat najv dela. Obdelujem posestvo prodajam na trgu. Ce si v mem dopust pomeni to, takrat nič ne zaslužim, i pa mi ni vseeno. Tistim, v službi, je veliko lažje. Vle pa me domov.« MARIJA KASESNIK, upokojenka iz Celja: »Z mo- žem sva letos že bila na do- pustu v Portorožu. Greva ta- krat, ko ni sezone in tudi ne velike vročine. Predvsem pa zato, ker so izvensezonske cene veliko bolj ugodne kot v sezoni. Pa bi še ostala, a je zbolel mož in sva morala od- potovati domov. Razmišlja- va, da bi letos šla še enkrat in to v jeseni. Na morje, ker se tam odlično počutiva. Var- čujeva, potem pa greva.« ROMAN BERGLEZ, i dent iz Celja: »O letošnj dopustu še nisem razmik Sem študent in saj veste S ko je potem. Vedno zman denarja, včasih ga za najn nejše stvari ni. Z avtostopfl bom poskusil priti na mo^ kar ne bi bilo prvič. Ce mil uspelo ne vem, kajti tudii morju moraš živeti, kifli hrano. Avtostop ni vse, trd je nekaj imeti tudi v žqi Študentski žep pa je iz leta leto plitkejši.« FRANC PILIH, mehanik iz Celja: »Lani sem bil na morju, letos pa bo morje pre- drago. Organiziranega leto- vanja v podjetju nimamo, za- to je samostojni dopust za mojo družino na morju pre- drag. Letos razmišljam, da bi odšli v planine. Malo spre- memb>e bo in upam, da bo tudi ceneje. Iz leta v leto je dopust dražji, težko pa se mu človek odpove. Mislim, da je dopust potreba, ki je daleč od baharije.« OLGA BORŠIČ iz Atoi skih toplic: »Na dopust g' mo letos premišljeno. Vsa ta nazaj nismo šli, ker sf gradili hišo. Lani pa smo prvič na morje in sklenili.' bomo šli tudi letos, pa če pri den^u še tako škripa Sinček je bil očaran, mid^j možem pa tudi. Vem, da' letos vse dražje, skušali! bomo živeti skromno. Tal" da bomo kuhali sami, ' možnosti najeli sobo ali j kend hišico, vsekakor tis* kar bo ceneje.« 2' LAŠKI RIBIČI BOGATEJŠI ZA DVA RIBNIKA stanje Savinje nizvodno od Celja se izboljšuje in po- časi prehaja iz četrte v tre^o stopnjo onesnciženosti. Se bolje pa bo, ko bo v Celju zgrajena čistilna naprava, kar je načrtovano v srednje- ročnem načrtu. Ta vesela novica je bila po- dana pretekli petek na let- nem občnem zboru Ribiške družine Laško, ki ima v svo- jih vrstah 140 članov, od tega 20 mladincev. V preteklem letu so ulovili 3322 rib, ki so tehtale 1370 kilogramov. To so bile predvsem podusti, kleni, postrvi in mrene. Toda laški ribiči ne lovijo samo, ampak so v enakem obdobju vložili v svoje vode 30.000 postrvjega zaroda, končali gradbena dela na dveh ribnikih na Marofu, izvedli številne delovne in očiščevalne akcije ter redno izvajali čuvajsko službo. Ugotovili so 13 primerov kri- volova, nobenega prekrška pa niso zabeležili s strani čla- nov družine, kar pomeni da je disciplina dobra. Te ugo- tovitve je podal predsednik RD Laško Albin Panjek. Sprejeli so Statut družine in izvolili 36 delegatov. Po- dana je bila tudi informacija o letnem načrtu, kakor tudi predlog o gradnji poslovne- ga objekta, kjer bi imeli laški ribiči svoje prostore, garažo in skladišče, katere nujno potrebujejo za nadaljnje delo. V imenu RD Celje je zbor pozdravil Tone Bukovec in poudaril dobro sodelovanje v preteklem letu, ki naj bi se tudi letos nadaljevalo. F. BOGADI §t. 13 - 2. april 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 21 ZGODILO SEJE... PROMETNE NESREČE nenadoma v levo Skozi Stopče je vozil z osebnim avtomobilom STANISLAV PETEK, 53, iz Šentjurja in v ostrem desnem ovinku zapeljal ria levi vozni pas ter tu oplazil osebni avtomobil, s katerim je nasproti pri- peljal BOJAN HERMAN, 29, iz Tratne, po 21 metrih pa je Petek čelno trčil v sredo, na levi strani cesti- Voznik Petek ima hude poškodbe, škode pa je za 120.000 dinarjev. Prehitro v ovinek Iz smeri Velenja je pri- peljal v Studence pri Zal- voznik tovornjaka VE- f^lMlR KLAJIČ, 27, iz ^elja in ko je že speljal Ostri levi ovinek, ga je za- •"adi neprimerne hitrosti Naneslo z vozišča, po 20 l^etrih pa je zapeljal v po- |ok Pirešico in s spred- njim delom trčil v beton- nasip potoka. Voznik je težje poškodoval, ^Kode pa je za 100.000 di- narjev. ZAKAJ V LEVO? Iz Donačke gore proti Rogatcu se je peljal pra- vilno po svoji desni strani voznik kolesa na pomož- ni motor. STANKO PLAVCAK, 25, iz Rogat- ca. Pod Donačko goro je nasproti pripeljal z nere- gistriranim mopedom ANTON BUKSEK, 27, iz Jurija, ki je tik pred sre- čanjem iz neznanega vzroka zapeljal v levo in trčil v Plavčka, ki se je pri tem lažje ranil, Anton Bukšek pa ima težje po- škodbe. ZA 200.000 DINARJEV ŠKODE Iz smeri Stor proti Ce- lju je vozil s tovornjakom FRANC TINGL, 35, iz Ljubečne. Ko je pripeljal v Teharjih po klancu navzdol proti železniške- mu prehodu, ga je zaradi prehitre vožnje, zaneslo v levo.. Vozilo je nekaj časa drselo, nato pa se je pre- vrnilo na levi bok. Pri ne- sreči se ni nihče poškodo- val, škode pa je za 200.000 dinarjev. TRAKTOR SE JE PREVRNIL V bližini farme v Podlo- gu je na ravnem delu ce- stišča zapeljal s ceste voz- nik neregistriranega trak- torja PETER ZAGORIC- NIK, 46, iz Zaloga pri Žal- cu. Traktor se je prevrnil v 65 cm globok obcestni jarek in obstal na travni- ku. Voznik Zagoričnik se je pri tem smrtno poško- doval. KRONIKA KRAJA BENCINA Iz rezervoarjev avtomo- bilov, parkiranih pred ho- telom na Dobrni so tatovi v eni noči iztočili za 6000 dinarjev bencina. Vlomili so v rezervoarje osmih vozil, njihovo dejanje pa je najverjetneje pogojeva- la visoka cena goriva. DO TAL POGORELA HIŠA Najverjetneje zaradi kratkega stika na elek- tričnem drogu na strehi, je izbruhnil požar na sta- novanjski hiši, last IVA- NA KUMRA v Dobletini pri Laškem. Hiša je pogo- rela do tal, z njo pa tudi večji del pohištva in opre- me, tako da znaša škoda po prvih ocenah okrog 800.000 dinarjev. ZADUŠITEV MED POŽIGANJEM TRAVE Na travniku v Oleščah pri Laškem je požigal su- ho travo, ki je ostala še od lani, 78-letni FRANC ZORKO iz Olešč. Ogenj f)a se je hitro širil po po- bočju travnika navzgor in Zorko se je nekaj časa še umikal gostemu dimu in ognju, žal pa je na kraju nesreče obležal mrtev za- radi zadušitve. 22. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 13 - 2. april I98i - 2. april 1981 NOVI TEDNIK - stran 23 kairo Sedem milijonski Kairo, je glavno mesto Egipta, hkrati pa tudi največje mesto na afriški celini. Pretežni del mesta leži na desni obali ve- letoka Nila, ki se približno 20 km proti jugu razveji v dva rokava in s tem že začenja svojo velikansko delto, ki se končuje v Sredozemskem morju. Kjer se mesto na vzhodni strani Nila končuje, se pričenja Arabska puščava z Mokatanskimi gorami. V zadnjih desetletjih se mesto vztrajno širi proti zahodu na levi breg reke, kjer so v Gi- zeh znamenite piramide in mogočna sfinga. Tam se tudi pričenja Libijska puščava, ki se razteza daleč proti zahodu v smeri Sahare. Središča mesta je izredno lepo in moderno. V njem je nešteto bogatih trgovin, ta- ko, da človek nima občutka, da je v Afriki. Vodič Ahmet nas je zapeljal v veliko trgo- vino z raznimi parfumi. Ta- koj ob našem prihodu so nam postregli z ohlajeno co- ca colo, sadnimi skovi, kavo itd. Sedli smo na nizke obla- zinjene stolčke, prodajalci pa so vsakemu posamezniku kanili na hrbtno stran dlani drobno kapljico parfuma naj plemenitejših vonjav. Se- veda so imeli na voljo nič ko- liko sort teh parfumov, ki so jih potem naši turisti na veli- ko kupovali. Pogostitev in prijaznost sta se dobro obre- *stovali - seveda tudi vodič Ahmet se ni slabo odrezal, saj je od vsote prodanih par- fumov tudi on dobil svoj de- lež. Kakor večina velemest ima tudi Kairo dva obraza - tisti lepi, bahavi, mogočni, mondeni, kulturni in razkoš- ni v nasprotju z zanemarje- nim, revnim, neurejenim, umazanim predmestjem, kjer je pribežališče siroma- kov, ki prihajajo iz prenase- ljenih revnih vasi v mesto. Ti siromaki si tu iščejo zaslužka in kruha ter prebivajo v naj- siromašnejših bivališčih. To so barake iz lesa, lepenke, pločevine, bambusovega tr- stičja, palmovih listov in še raznega drugega odpadnega materiala. Pred temi bivali- šči na ulicah mrgoli umaza- nih, raztrganih otrok, ki ne- nehno dobesedno napadajo mimoidoče za »bakšiš«. Na vzhodnem koncu pred- mestja pod samimi Moka- tanskimi gorami je mogočna trdnjava - citadela s prostra- no in izredno razkošno dža- mijo, zgrajeno iz alabastra; to je dal zgraditi Mohamed Ali, tvorec moderne egiptov- ske države v drugi polovici prejšnjega stoletja. Trdnjava je na vzvišenem mestu, zato je iz njenih zidov prekrasen pogled na veliki Kairo ter dolino Nila. Zdi se mi, da bi ne bili v Egiptu, če si ne bi ogledali svetovenoznanega Egiptov- skega muzeja, ki hrani nad 100.000 eksponatov in je na- večja umetniška zbirka za- kladov faroaonske dobe. Najstarejši razstavljeni pred- meti segajo v leto 3.000 pred našin štetjem. Velik prostor v muzeju zavzemajo izkopa- nine po faraonu Tutankamo- nu, ki so jih izkopali šele pred slabimi šestdesetimi le- tu v Dolini kraljev v gornjem Egiptu. Mumificirano truplo faraona je bilo shranjeno v več sarkofagih. Največja ra- kev je bila iz kamna, v njej pa je bila lesena rakev pre- vlečena s tanko plastjo zlata, pravzaprav iz zlate pločevi- ne, ki je bila okrašena z dra- gimi kamni. V tej je bila 110 kilogramov težka zlata rakev s faraonovim truplom. Ob balzamiranju trupel so iz njih odstranili drobovje - to so shranili v posebno poso- do. Truplo so preparirali z di- šečimi smolami. V izredno suhem egipčanskem zraku in solidnem mumificiranju, so se trupla brez bistvenih sprememb ohranila do da- našnjih dni. Nočno življenje v Kairu je zelo razgibano, raznih barov, kabaretov in drugih zabavišč je na pretek - za dober denar se lahko prav vse kupi. Cene nočnih zabavišč so razmero- ma visoke - to je pač odvisno od kategorije lokala, stripti- zet, pa do starosti in kvalite- te »lahkih deklet«, katerih zastopnice so raznih barv in narodnosti. PIŠE: 2 ERNEST REČNIK AKCIJA POŽARNE VARNOSTI V KOVINOTEHNI Da bi bili kar najbolj pripravljeni na morebitno nesrečo, so delavci Kovinotehne v sodelovanju s poklicnimi gasilci pripravili akcijo gašenja ha novem skladiščnem objektu za gradbene materiale na Zg. Hudinji. Izkazali so se predvsem poklicni gasilci, ki so potebovali samo tri minute, da so prišli na kraj »požara«. J. K. FREIENBERG (Frelenberg), dvor Pobrežje Nepreverjena lokacij? .lad desnim bregom Savinje, na guču »Freiberg« nad Petričkom, v naselju Lisce pri Celju. Občina Celje. Dvor, ki se je sprva imenoval Po- brežje, se prvič omenja 1451 kot Po- bersniz in nato 1458 kot Pabernikh. Pozneje je dobil ime Freienberg in ga štejejo za pravnega prednika Kri- stininega dvora, današnje vrtnarske šole v Medlogu. Freienberg se 1634 imenuje Guet oder Edelmanss Sicz Freyenberg negst Zily. 26. oktobra 1664 je dvorec Freienberg, ki je bil tedaj v posesti Hansa Gašperja pl. Sirskega, zajel požar: in... Gesc- hloss Freyenberg... Feuersbrunst ausskhomben, solliches nit allein in Grundt verprunen, Podefi und Gewelber eingefallen, sondern (auch sein) vollig gefexentes Ge- draidt und ander fahrende Haab in Rauch aufgangen... V poznejših li- stinah se po doslej znanih podatkih dvor več ne omenja. Ostanke dvora opisuje Jože Curk: Razvaline dokazujejo, da je bil dvor utrjen. Ostanki močno preperelega zidovja kažejo manjšo uporabo ope- ke. Ker je hrbet griča ozek, je bil dvor podolžne romboidne oblike. Ob glavni poti, ki je držala iz zaselka Križa pri Levcu, sta stala najprej stražni stolp in močna, peterokotna stavba, nato pa sam dvor, ki sta ga sestavljala dvorišče z vodnjakom v zahodni in stanovanjski del v vzho- dni polovici stavbnega kompleksa. FREUDENBERG (Freudenberg), grad Zreški grad Na strmem grebenu Brinjeve gore v naselju Zgornje Zreče, severoza- hodno od romarske cerkve Matere, božje. Občina«Slovenske Konjice. Ime Freudenberg izvira iz napač- nega prevoda imena Zreče, ki pome- ni obrečje, porečje - z besedo reka pa je na južnem Štajerskem vselej mišljen navaden potok. Zreče so te- daj tolmačili kot sreča, nem. Freude (besede Gliick za srečo srednjeveška nemščina ne pozna), odtod nemško ime gradu Freudenberg. 1224 se kot priča omenja Ortolfus de Vreudenberch, 1229 pa že grad Frevdenberch, ki naj bi ga bil pozi- dal Ortolfov oče. 1281 je beseda o gozdovih in sadovnjakih (sub)castro Vrevdenberch. Grad je stal na krški zemlji in je bil potemtakem krški fevd. V naslednjih letih se 1336 ome- nja kot vest Frewdenberg,1360 Vrawdenwerg, 1364 vest Vreuden- berch, 1374 castrum Fraewden- berg. Zadnji freudenberški vitez Perchtolt - Bertold se poslednjič imenuje v listini iz 1306 kot priča pri določitvi'meje med žičko kartuzijo in konjiškim ozemljem. Zdi se, da so freudenberški vitezi svoj grad zapra- vili, zakaj od druge polovice 14. stol. dalje prehaja iz rok v roke. Na gradu nastopajo samo še kastelani. Med fevdniki se omenjajo Soteški pa tudi Viltuški in Devinski gospodje, 1401 Walseejevci, 1466 pa deželni glavar, cesar FViderik III, podobno kot na gradu Konjice. Grad se poslednjič omenja 1497 kot Freydenberg, po- slej pa o njem ni več glasu in je nemara že pred tem letom propadel. V urbarjih 1556-1594 je govor samo še o freudenberškem uradu. Ohranjene so le skromne razvaline nekdanje utrdbe, ki jih je Stegenšek v svoji topografiji situacijsko skici- ral. Pri preverjanju na terenu vsega narisanega zidovja ni bilo več videti, možno pa je tudi, da je Stegenšek nekatere črte potegnil bolj po občut- ku. Jedro gradu je bilo na severo- vzhodni strani vrh razpotegnjene kope. Bilo je obzidano, o notranji organizaciji talne ploskve grajskega platoja pa brez izkopavanj ni mogo- če ničesar reči. Vsekakor se zdi ob- stoj okroglega stolpa na vzhodni strani platoja, ki ga domneva Ste- genšek, sporen. Zasnova prej kaže na razpotegnjeni tip gradu s kastel- nim jedrom. Zahodno od grajske ko- pe, kjer je teren najbolj strm, varuje jedro še en pas zidovja, obenem pa teče od tu v smeri grebena samosto- jen prečni zaporni zid, ki je verjetno varoval dostop. Zid je ohranjen le fragmentarno. Ponekod je še visok okoli 2 m, ohranjeno pa je tudi nje- govo lice, ki kaže neurejeno gotsko zidavo. Sredi strmine se zid ravno konča. Vzhodno od grajske kope sta v konfiguraciji zemljišča razvidna dva jarka. V notranjem, tik pod skalnimi stenami ob grajskem jedru, je še ohranjen prečni zid, ki je morda ra- bil kot mostovž ali njegova opora. Zunanji jarek, vzhodno od prvega, je bil nekdaj nedvomno posebej zava- rovan, o drugih fortifikacijskih ob- jektih pa na površju ni sledu. FREUDENECK (Freudenegg), grad Na kopastem griču nad Hrastni- kom, na Dolinškovi skali nad ka- mnolomom ob cesti, ki drži prot: Dolu. Občina Hrastnik. Deželni glavar Bruno, olomuški škof, je 1267 oddal v najem Theode ricu Stange-ju za dobo enega letj poleg drugih deželnoknežjih posesti tudi castrum frevdenekk. 1270 je kralj Otokar, 1279 pa cesar Rudolf podelil vovbrškemu grofu Ulriku in njegovi ženi Neži gradove Saksen- vart, Klausenštajn, Laško, Vreude- nekk in druge. 1336 je grad kot vest Vrevdenek prišel v posest svobo- dnih žovneških gospodov. 1444 so celjski grofje dali Petru Obračunu v zakup štiri kmetije pri sv. Jakobu pod Freudeneckom. Kronika grofov Celjskih poroča, da so Celjani razva- lili več svojih gradov, med njimi Freidenberg, Bei Tifer ein Thurn. Gradišče je na grebenu, ki poteka v smeri vzhod zahod. Jedro gradu je bilo na vzhodni strani, kjer je na naj- višjem delu vrh hriba v tleh ohranje- na vdolbina, ki utegne biti ostanek zasutega vodnjaka ali sesutega stol- pa. V smeri proti zahodu, kjer se začne teren položno spuščati, sledi najprej približno tri metre globok, raven, prečni notranji jarek, nekaj metrov naprej pa je v konfiguraciji terena lepo razločen podkvasto izo- blikovani zunanji obrambni jarek, ki je še približno 7 m globok. Ob jedru zasnove poteka vzporedno z grebe- nom na severni strani grajskega pla- toja sled približno meter debelega in okoli 10 m dolgega zidu. Ker je vi- den samo njegov vrhnji del, ni bilo mogoče ugotoviti, ali gre za suhozid ali je kamenje vezano z malto. Zid je grajen iz apnenca in kosov lehnjaka. Ponekod so na lehnjaku opazni sle- dovi kamnoseške obdelave. Gradi- šče je zaradi rudniških izkopov pre- cej deformirano. NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in ZaleC Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika i" Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamej^i^' Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopa''' Mitja Umnik. Janez Vedenik. Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo. Ljubljana Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din! polletna 190 din. Za tujino je cena dvojna. Ste^ žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.