Psi kof nprega. Našim čitateljem je že znano, da odreče na sevemih krajih vsako moderno prevozno sredstvo in je prebivalec vednega snega navezan le na psa. V tadnjem č asu so sicer delali poskuse z avtomobilnimi sankami, a je tozadevno ©stalo le pri preizkušnji. Najboljži in danes še vedno moderni prevoznik mrzlega severa je pes, katerega nazivajo »malamut«. Na zunaj /zgledajo živali kakor naši volčji psi. So rumenkaste ali sivkaste barve, košatega repa in precej postavni. Ne lajajo po vzgledu drugih pasjih tovarišev, pač pa nekako javkajo. Glavno izhodišče severnih psov je mesto Fairbanks na severoameriškem polutoku Alask.a. V toplejših — poletnih mesecih se podijo živali proato okrog, da se zletijo in naberejo moči za težavno zimsko uprego. Si n« smemo predstavljatl, da je sankanje s pomočjo psov kaj posebno prijetno, ampak edina možnost, da prevaŽajo severni narodi tovore in izdelke iz enega kraja v drugega. Pes »malamut« je svoje vrste žival, ki bi spravila slovenskega voznika ob pamet, da o potrpežljivosti niti ne govorim. Predvsem se drži navade, da zgrize vse, kar more doseči z zobmi. Uniči prevozno opremo, da, celo kovinasto posodo, iz katere žre. Večina teh psov je lena, požrešna, rada popada, drugi pa so pridn!, kažejo veselje do dela in so z vsem eadovoljni. Ljubijo in so udani le oneniu, ki jih hrani in 1° ?nl-n dolgo, do- kler prejemajo iz njegovib rok vsakdanjo hrano. Ubogajo le enemu človeškemu glasu, ki jim je znan. Svoj tek uravnavajo le po eni roki, ki jih stalno vodi in maha nad njimi z bičem, katerega pa sicer videti ne morejo in ga razčesajo na drobne kose, ako ga pri počitku gospodar ni skrbno skril. Imajo to slabo lastnost, da se radi ustavljajo in se zagledajo v k^ak grm ali drevo. Ako je vodilni pes radovednež in se ustavi, postaja cela kolona in po dvajsetkrat v eni uri. Vodilni pes, ki vleče sani kot prvi, je 10 do 12 krat dražji od vseh drugih. — Na-*adno je starejša žival, ali pa manjša, prebrisana psica. Severni človek pozna tri vrste sani: Iauit, Hudson-Bay in indijanske. Najbolj praktične so Hudson Bay. So to sani iz 3 do 4 metre dolgih in na srednjem koncii zakrivljenih desek. Obe sančniei di"že skupaj povprečni biodi. Tovor zavijejo v kožo severnega jelena in ga pritrdijo t jermeni na sani. Pred sani pride eden za drugim vpreženih toliko psov, kolikor je naklade težka. Psi imajo majhne komate \z usnja. Inuit sani so iz mehkega smrekovega lesa, sančnice iz čeljusti od kita. S temi prevažajo le po onih pokrajinah, katere pokriva najbolj gladki led. Glede izdelave najlažje so indijanske sani. Napravljene so iz brezovega lesa, povprečne deske so pritrjene k sančni- cam z jermeni. Sančnice in jermenje prcd vporabo polijejo z vodo, da ta — zmrzne Ln drži led sanke bolj skupaj nego železje. Pred indijanske sani vprežejo dva psa vštric In enega vodnika naprej. Na ene sani naložijo po 300 do 400 kg. Psi tečejo na uro 6 km. Voznik, ki vodi prevoz, mora stopatl poleg vodilnega psa, ker sicer bi mu cela vprega takoj ušla. V prehrani je severni pes zelo skromen. Dobi enkrat na dan po eden in pol do dva funta (funt pol kg) posušenega ribjega mesa. (Rib je po severnih krajih zelo veliko.) Pse hranijo enkrat na dan in to še le tedaj, ko so prišli na za isti dan določeni cilj. Psi zgledajo na zunaj dobro rejeno, v resnici so suhi, da jim šklebetajo kostL Nikdar jih ni treba spraviti pod streho, ker prestojijo najhujše snežene burje ter meteže z lahkoto Cisto pod milim nebom. Žival se uleže pred človeški šotor in se puste zamesti od snega. Najhitrejše teče severni pes v mesečni noči, ko mu primrzne sneg na tace in ga podžiga mraz k urnejši hoji. Trgovina s pasjo vprego je po vedno zasneženih severnih pokrajlnah zelo razširjena. V omenjenem mestu Fairbanks na Alaski se vršijo vsako leto pasje tekme. Tekem s pasjo uprego se udeleži na tisoče lastnikov najboljših psov. Severni pes, ki je bil odlikovan na tekmi, je vreden do 140 tisoč Din.