OBČINA LJUBLJANA-ŠIŠKA KOMITE ZA UREJANJE PROSTORA Trg prekomorskih brigad 1 I.jubljana, dne 18. 6. 1987 PROBLEMATIKA NEDOVOLJENIH GRADENJ 1. Uvodne ugotovitve Po zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor je potrebno za vsak poseg v prostor pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje oziroma potrdilo o priglasitvi del, da bi se na podlagi teh dovoljenj zagotovili pogoji za nadzor nad družbeno verificira-nimi posegi v prostor. Pogoj za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja je, da so za območja, kjer sc bo izvajala graditev, izdelani in sprejeti ustrezni prostorski izvedbeni akti, da so pridobljena zahtevana soglasja in da ima investitor urejene premoženjskopravne zadeve. Pred izdajo gradbenega dovoljenja mora investitor plačati prispe-vek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča, prispevek za gradnjo zaklonišča in stroške za urejanje stavbnega zemljišča. Občinski upravni organ skrbi za izdeiavo in sprejemanje prostor-skih izvedbenih aktov in izdaja dovoljenja za posege v prostor. Nadzor nad posegi v prostor pa izvaja Mestna uprava za inšpekcij-ske službe - urbanistična in gradbena inšpekcija. Večina investitor- 22 jev postopa v skladu s sprejeto zakonodajo in si za gradnjo pridobi potrebno dovoljenje, so pa posamezniki, ki ne spoštujejo dogovor-jenih postopkov in se lotevajo gradnje brez potrebnih dovoljenj. Posamezni investitor prične z nedovoljeno gradnjo, če ne more dobiti dovoljenja, ker se njegovo zemljišče nahaja v nezazidljivih površinah, ali v območju, za katero je zahtevana izdelava prostor-skega izvedbenega akta, pa le-ta še ni izdelan. Nekateri investitorji se odločajo za nedovoljeno gradnjo tudi zato, da se izognejo plačilu prispevkov, za kar si pridobijo le lokacijsko dovoljenje, ali pa še tega ne. Nekaj primerov je tudi, da si investitor, ki želi objekt nadzidati ali k objektu zgraditi prizidek, pridobi le potrdilo o priglasitvi del xa zamenjavo stiehe ali xa dozidavo pomoinega objekta. Na ta način se investitorji izognejo pridobitvi lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Vzpodbuda za odločanje posameznikov za nedovoljeno gradnjo je bilo v preteklem obdobju tudi dejstvo, da za rušenje nedovoljeno zgrajenih objektov ni bilo možno zago-toviti izvajalca, ki bi »črne« gradnje porušil. 2. Število in stmktura nedovoljenih gradenj v občini Ljubljana-Siška v letu 1986 a) Število nedovoljenih gradenj v obdobju 1980-1986 Leto Št. nedovoljenih gradenj 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 128 164 108 95 63 65 80 Skupaj 703 Iz tabele je razvidno, da je bilo y preteklih sedmih letih na območju občine Ljubljana-Šiška nedovoljeno zgrajenih skupno 703 objektov. Po podatkih urbanistične inšpekcije je bilo v preteklem letu na območju občine Ljubljana-Šiška registriranih 80 nedovoljenih gra-denj. Ocenjujemo, da je število nekoliko večje, saj verjetno obstaja tudi nekaj nedovoljenih gradenj, ki jih inšpekcijska služba ni evidentirala. b) Struktura nedovoljeno zgrajenih objektov v letu 1986: Vrsta objektov: Število garaže in lope dozidave in adaptacije stanovanjski objekti gospodarski objekti počitniški objekti družbene gradnje 45 16 8 1 1 9 Skupaj 80 Vzrok ponovnemu povečanju števila nedovoljenih gradenj v letu 1986 je verjetno pogojevalo tudi dejstvo, da so stari urbanistični dokumenti prenehali veljati z decembrom 1985, novi prostorsko izvedbeni akti pa še niso bili izdelani. Zato tudi ni bilo osnov za izdajo dovoljenj. 3. Povzetek postopkov pristojnih inšpekcijskih služb V primeru, ko Mestna uprava inšpekcijskih služb - urbanistična inšpekcija ugotovi, da nekdo gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja oz. brez pridobljenega potrdila o priglasitvi del, odredi, da se gradnja ustavi, dokler investitor ne pridobi lokacijskega dovoljenja oz. potrdila. Investitor mora za dovoljenje zaprositi v roku 1 meseca. Če investitor nadaljuje z deli kljub izdanemu ukrepu ali če upravni organ lokacijskega dovolje-nja oz. izdajo potrdila zavrne ali če investitor v postavljenem roku ne zaprosi za dovoljenje, odredi urbanistična inšpekcija, da se objekt, oz. del objekta odstrani na investitorjeve stroške ter vzpo-stavi v prejšnje stanje. Enak ukrep se odredi tudi v primerih, če se dela izvajajo v nasprotju s pogoji določenimi v izdanih dovoljenjih. Inšpekcijske službe so v letu 1986 izdale naslednje ukrepe: - 79 ustavitvenih in uskladitvenih odločb - 55 odločb o odstranitvi objektov - 62 predlogov sodniku za prekrške (individualni sektor) - 9 ovadb javnemu tožilcu Ker investitorji naložene obveznosti rušenja skoraj nikoli ne izpolnijo sami, je potrebno zagotoviti izvajalca rušenja. V letošnjem letu je Mestna uprava inšpekcijskih služb sklenila pogodbo s Komunalnim podjetjem Ljubljana in prvi rezultati so že vidni. Nekaj nedovoljenih gradenj v drugih občinah je bilo že porušenih, na območju naše občine pa je že pred prihodom ekipe v enem primeru investitor sam porušil objekt, v drugem primeru pa se je ob prihodu ekipe investitor obvezal, da sam odstrani nedovo-ljeno gradnjo. Iz prikazanih podatkov je razvidno, da je bolj kot število nedo-voljeno pričetih novogradenj problematično število manjših pose-gov v prostor brez ustreznega dovoljenja oz. priglasitve. Takih posegov je verjetno precej več kot prikazujejo številke, saj so ti posegi manj upadljivi in jih je, v kolikor ni prijav s strani sosedov, teže odkriti. 4. Predlogi Komiteja za urejanje prostora za preprečitev nedovoljenih gradenj: - dosledno rušiti vse nedovoljene gradnje za katere si investitor noče ali iz urbanistično urejevalskih vidikov ne more pridobiti dovoljenj - poostriti nadzor nad začetimi gradnjami in v primerih nedovo-ljenih gradenj takoj ukrepati - zagotoviti čimprejšnjo izdelavo vseh prostorsko, izvedbenih aktov, ki so osnova za izdajo dovoljenj - dosledno uveljavljati predkupno pravico nakupa kmetijskih zemljišč - izvajati komunalno urejanje območij, za katero investitorji pred izdajo gradbenega dovoljenja plačujejo prispevke - spremeniti določbe zakona glede kazenskih sankcij za investi-torje, ki gradijo brez potrebnih dovoljenj.