Gospodarske stvari. Skrbimo živini za zdrave parklje in kopital Živali, ki na prostem žive in se morejo gibati, kolikor, kdaj in kje se hočejo, ne potrebujejo posebne skrbi za parklje in kopita. Tu je že po naraTi za Tse poskrbljeno, kar je zdraTju parkljeT in kopit potrebno. Drugače pa je to pri hlevni in delavni žiTini. Tu se mora na parklje in kopita gledati, gicer nastanejo škode in zgube. GlaTna načela, kterih se gre pri tem poslu dižati, se dajo ob kratkem t sledečem razložiti: PrTO je: ,,Parklji in kopita naj so snažni". Na podplatih kopit in parkljeT, če niso dobro iztrebljeni in porezani, se nabira uesnaga in blato Tseb sort. To začne tu trohneti in gnjiti in napraTlja pri konjib rožno gnjilobo (Hornfaule), pri OTcah pa gnjilo hromost (Moderliinke). Kakor hitio se kaj takega zapazi, gre parklje in kopita o praTein času do čistega iztrebiti in porezati in živini suho nastljati. Tako se ti bolezni najbolj t okom pride. PodkoTanim konjem ge morajo kopita Tgak dan iztrebiti. — Ker parklji in kopita od zgoraj naTzdol rastejo, postajajo pii živini, ktera t hleTU Tedno na enem mestu stoji, grdi in neukretni. Po straneb. prihajajo predolgi in se Tdirajo, pri prežTekoTalcib se začn^ naTzdol zavijati, palec pa zmiraj naprej raste. To dela, da žiTince slabo gtoji in gtopa, da santa, da se stanje Ticela (Fessel) menja in raTno tako tudi nastopanje. To je dostikrat Tzrok TaakoTistnim boleznim na parkljih in kopitih. Toraj Telja za drugo nacelo to: ,,Kopita in parklji se morajo od časa do časa porezati in na palcu prikrajšati". Da se kopita in parklji t dobrem stanu ohranijo, jim je posebnega namakanja treba. Ce hodi živina na pašo, ji takega namakanja parkljeT in kopit nikdar ne primanjkuje, naTadno tudi t hleTih ne, posebno živini s parklji in nepodkoTanim konjem. Podkovana kopita pa, po sebno na prednjih nogah, le prerada suha in krhka postanejo in tako trpijo. Taka kopita potiebujejo toraj od časa do časa namakanja, kar se najlože z okladki iz ila, kravjeka ali lanene moke doseže. Tretje praTilo toraj je: ,,Kopita inparklji se morajo od časa do časa n a m a k a t i". Pa Tedna in preTelika mokrota bi zopet na kopito in parklje slabo deloTala, posebno hleTna gnojnica kopito razjeda, zmebča in slednjič napraTi, da začnejo gnjiti. Dostikrat nastane med parklji zagnjida (Kiauenspaltentzlindung) in druge bolezni^ posebno pozimi. Toraj Telja za četrto ravnilo: ,,Skrbi za suho nasteljo in pri OTcah tudi za suho OTČje dTorišče". Kopita, a kterimi se na prej poTedani način ravna, se morajo potem od časa do časa mazati z maščobo ali kopitno mažo. Konjem se mažejo kopita z raznimi mažami, da se tako bolje ohranijo, vendar pa mazanje namakanja še ne stori nepotrebnega. Tudi tla, po kterih živina hodi in živi, imajo na parklje in kopita Teliko Teliko upliTa. Konji, ki t moSvirnatih nižaTah žiTe, imajo slabejaa, bolj grobovlaknata (grobfaserig) in nizka kopita ; oni pa, ki so po višavah na suhih in tidih pašah izrejeni, bolj trda, krepka in glasna kopita. PodkoTana kopita Tlaga manj premaka, ker se ali malo ali celo nič tal ne dotikajo; nasproti se pa zadnje noge bolj premakajo od prednjih. Angličani so potrebo kopita namakati najprej spoznali in obrajtali. Izmislili so zato tudi marsiktere napraTe, post. podplatne blazinice (Sohlenpolster), čreTlje itd., kar pa je Tse Teč ali manj bolj nepotrebno. HleTna gnojnica je neTarnejaa od druge Tlage, ker po sTojih obstankih do razkrojitTe in gnjilobe kopit pelje. Premočena kopita se morajo vsakokrat z mažo namazati. Kakor prcmočeno usnje posušeno praT prhko postane in se lomi, raTno tako tudi kopita. Navadno črnjeuje kopit, če niso bila poprej lepo čisto iztrebljena, nima dosti Tiednosti na sebi. S tem se dostikrat le po nesnagi maže, kajti maža deluje le po Trhu, kopita pa ne zmehča kakor se naTadno misli. To stori le Toda, maža pa brani, da se kopita tako naglo ne izsušijo, ker izhlapljenje vlage zadržuje, kakor firnež. Mast in loj sama na sebi ali pa pomešana po primeri z toskom, smoloTcem (Theer) ali terpentinoTcem je dobra maža za kopita. Nekteii imajo rajši navadni firnež. Tudi podplata se morajo včasih s terpen- tinoTcem namazati. Toraj Telja za peto raTnilo: nSkrbi za primerno mažo za kopita". Vsaka podkev tudi najboljša z časom kopito pokTari. Najbolje bi seTeda bilo, ako bi se žiTali mogle brez podkeT puščati, ali to je po mnogih naših krajih nemogoče, toraj mora gospodarju za poglaTitno raTnilo Teljati: nSkrbi konjem za izTrstno podkeT". PodkTe brez bradke (štole) so Tgakako najboljae, pa se ne dajo poTsodi rabiti. *) Cel6 napol podkeT, ki le palec Taruje, bi lahko zadostoTala. Ce je pa kopito pokTarjeno, se pa najbolje in najprej popraTi, ako se konj nepodkoran na mokrotno pašo spu.šča. Občni zbor banke ,,SloTenije", dne 28. maja t Ljubljani. Nazočih je bilo 30 delničarjeT, zagtopajočih 884 delnic. Podpredsednik, g. dr. Costa, pozdraTi nazoče z nagoTorotn, t kterem omeni velikih težaT, s kterimi se je banka ,,SloTenija" t prvi dobi STOjega obstanka borila, ter je imela soTražnikoT ne le t nasprotnem, timveč tudi t domačem taboru; morala je prestati čas dunajskega borznega poloma in splošnega denarnega pomanjkanja, Tih tega pa je imela t SToji sredi še črTe, ki so jo najbolj spodjedali. Vsled tega se ni čuditi, da kaže današnja bilanca 61.799 gld. (po odbitih 17.185 gld. dobička pri oddelku za žrvljenje) le 44.614 gld. zgube. A tega se ne smemo ustrašiti, kajti zdaj so premagane glaTne težave, osebe, ki so bile banki na kTar, so odpraTljene in posrečilo se je dobiti noTega Todjo t osebi g. Blašketa, moža čistega imena in sijajnih zmožnosti, o kterem se smemo po praTici nadjati, da bo banko kmalu zopet spravil ua pravo pot ter se bo škoda brž popraTila, da bo bilanca koncem drugega leta Taa druga, poToljna. — Potem se je potrdila bilanca, spremenil neki paragraf, Trednost znamek nazočnosti (Prasenzmarken) stalno določila na 5 gld., ter se tudi doTolila remuneracija podpredsedniku s tem, da mu jo ima odmeriti opravilni STet. Dr. Bleiweis priporoča prihodnjemu opravilnemu STetu Tarčnost in preTidnost, dozdanjemu pa izreka zahTalo, kteri pritrdi zbor enoglasno. Gospod Bezenšek se spominja marljiTega, nesebičnega in društTU na T8e strani koristnega deloTanja podpredsednika, g. dr. Coste, in predlaga, da mu zbor izreče zahTalo za to, kar se tudi zgodi. — Za tem je ToliteT opraTilnih STetOTalcev, pregledoTalceT računoT in namestnikoT. OpraTilni STetoTalci so izToljeni: Za predsednika gosp. Leopoldknez Salm Reiferscheid, za podpredsednika g. Jože DebeTec, trgOTec t Ljubljani, za STetOTalce gospodje: Jurij Bezenšek, dr. Karol B1 eiweis, Andrej Brus, dr. GustaT I p a t i c, France M i k u a, Miha P a k i 6, *) Za težko vožnjo in po klancih ali pozimi celo no; le pri konjih za jozdarjenje so take podkve najbolje, ker 80 kopitu najbolj prilegajo. Vredn. Andrej Pirnat, Franjo RaTnikar, France Scbollmayer, dr. Fr. Sterger, Matej ŽTanut, Peter Urh; namestniki: Andiej Jeglič, Šimen Obilčnik, Miha Stare, Jurij Tutek. Pregledovalci računoT: Andrej Kremžar, Jan. Več, Hugon Tur\k; namestnika: Janez Fabijan, Fr. Potočnik. — H koncu obljubi dr. Costa, kteri se je bil zarad preTelikih drugih opraTkoT že prej odpoTedal podpredsedništvu, banki še dalje svojo pomoč, kedarkoli je bo potreboTala, — obljuba, ktero sprejme zbor z Telikim Teaeljem. — Vladni komisar pri zboru je bil gosp. Fr. Paller, c. k. namestnije STetOTalec, zapisnikar gosp. dr. Munda. — Zbor 8e je po tem razšel z nado boljae prihodnosti. To smo posneli iz nSloTenca" v Ljubljani; pristaTljamo še, da so se odpravile podružnice na Dunaji, t Peatu in Pragi, ki ao največ primanjkljeja kriTe, ter bodo t teh mest-h le agenture, ki dobiTajo le proTizije. Podružnica t Trstu pa, ki jeT praT dobrih rokah, ostane. Oospodarske sknšnje. Kedar se tele odstaTlja, je neumno raTnanje, če se pusti starki spred oči gnati, kajti skušnja uči, da krava tjeden do 14 dni potem rada ne je in tudi mleka le malo ali pa nič ne da. Od tega pa prihaja slabost na žiTotu, Tnetje Timena itd. — Kako tedaj storiti? Kdor le more, naj kravo dene v diug hleT in jej 3 dni dobro polaga; kdor pa le eden sam hleT ima, naj kraTO t stran postaTi, v jaslih ji pa dobre krme pripraTi, potem kraTa popolnoma na tele pozabi. Rudeča deteljca, ki se t ajdo, najbolj pa t repo seje, preden se odnaša za STinje, je prekoristna klaja za gOTedo, ker goTejega žiTinčeta nikdar ne napne. V Teliko korist služi tudi bučelarjem, ker daje bučelicam obilne hrane. Skrbeti je toraj že zdaj pri setTi, da se doTolj semena dobi in sploh bi bilo želeti, da se bolj t našem kmetijstvu udomači. J. F. Še enkrat zapriseženi Tinski mesetariji. Na Tprašanje deželne Tlade : ali bi se t pospeh ložje in boljše Vinske prodaje po Tažnejših Tinakih krajih za poskušnjo postavili zapriseženi Tinski mešetarji, pritrdila je temu trgoTinska in obrtnijska kamora t Gradci t seji dne 5. marcija t. 1. Vinorejcem bi pa bilo na prosto toIjo dano, ali želijo posredovanja po mešetarjih ali ne. Kot mesta za mešetarje so se predložile: Maribor, Ptuj, Radgona, Ljutomer, Ormuž, Brežce, itd. — Bolj ko o tej stvari premialjujemo, bolj se nam tudi — nepraktična dozdeva. DTomiti namreč ni, da bi se mnogo kupceT iz tujih krajeT obračalo do mešetarjev. Ti bodo nasTetoTali posestnike, ktere imajo vpisane. Kdo daje poroatvo, da ne bodo rarao večji in premožniši Tinorejci tudi pri mešetarjih t prTi Trsti? Manjši Tinorejci se ne morejo z unimi meriti in siliti naprej. Če bi pa rendar skušali po tem potu svojemu pridelku Teljave pridobiti, bo moral mešetar naravnoč pisarnico z uradniki imeti, kar stane Teliko stroškoT. Kdo jih bo trpel ? Le Tpisani Tinorejci, ki dobodo s tem n o t davek. Nova telegrafgka napeljaTa. Graška trgOTinska in obrtnijska kamora priporoča pii ministerstvu trgoTine napeljaTo telegrafa iz Celja čez Žalec, Vransko in Podpeč t Ljubljano, in od sv. Lenarta t Sl. gor. do južne železnice.