126
Politični pregled.
Deželni zbori so se zaključili skoro vsi so minoti teden zborovanje, le dolenje-avstrijski in češki sta se zborovala, tudi prve dui tega tedna. Bukovinski, ki je bil razpušeen, in je na novo voljen, snide se pa po veliki noči v kratko zasedanje, da dovoli začasni budget. Redno zborovanje bode pa imel še le po letu.
Delegaciji. — Skupna ministerstva že pripravljajo proračun za bodoče leto, kateri se predloži delegacijama. Konec tega meseca bodo ministerska posvetovanja o tem proračunu. Delegaciji se snideta koncem maja in bodeta zborovali skoro ves junij  in sicer v Budimpešti.
Tirolsko. — Italijanska pasivna opozicija baje ne bode ostala brez vspeha. Kakor se od vladne strani zagotavlja, bodo se v prihodnjem zasedanju tirolskemu deželnemu zboru predložile nekatere predloge v prid Italijanov. Deželni zbor se ne bode razdelil, ali deželni šolski svet, deželni odbor in politična oblastva se bodo tako prestrojila, da bode ustreženo vsaj nekaterim željam Italijanov. Kdaj pač pridejo štajerski in koroški Slovenci na vrsto, da se bode tudi zanje kaj  storilo?
Francija. — Preiskava proti priprtim anarhistom je že končana. Glavna obravnava prične se dne 25. t. m. Ravachol ki je rodom Prus in je njegovo pravo ime Konigstein, je nasproti preiskovalnemu sodniku naglašal, da se nobenega djanja ne kesa, pač pa da mu je žal, da se je dal tako neumno policiji vjeti. Pri atentatu v Rue de Cliehv je rekel, da je bil celo navzoč, ko so že ljudje vkup hiteli in se je celo pohvalil, da je rešilni družbi pomagal pri delu, pa da je vsled velikega vpitja in strahu ponesrečenih odšel, ker ga je silil smeh. —¦ Mathieu-a še niso dobili. — V Toulon-u je bilo zadnje štiri noči več požarov in pogoreli sta tudi dve hiši, v katerih so stanovali sodnijski uradniki. Sumi se, da so anarhisti zanetili ogenj. — V Parizu sešel se je te dni posebni odsek za demonstracije v dan 1. maja in je ukrenil, da se oblastva ne bodo prosila za dovoljenje za shode, da bode ta dan v Parizu eden edin mejnarodni shod, zvečer pa samo korporativni sestanki. Po ulicah se ne bode demonstrovalo.
Srbija. — Srbska skupščina vsprejela je predlog, da se trgovinska pogodba z Avstro-Ogersko podaljša do 1. janu-varija 1893. Pri tej priliki naglašal je posl. Gjurič, da je ta trgovinska pogodba za Srbijo škodljiva. Srbija bila je vedno dobra soseda Avstrije, ta ima sedaj priložnost, da Srbiji izkaže svojo hvaležnost in ž njo sklene take pogodbe, ki bodo pospeševale blagostanje dežele. Ko bi se pa Avstrija ne hotela odzvati in Srbiji nič na ljubo storiti, tedaj naj se pogodbe ne sklenejo, kajti srbski narod je pripravljen za vsako žrtev v prid narodno-gospodarskega obstanka.
Rusija. — O ministru vnanjih reči pl. Giers-u, kateri že dlje časa boleha se poroča, da se mu stanje vedno slabša. — Finančni minister Višnegradski je tudi nevarno zbolel. Pravi se, da je njegovo stanje jako opasno in da skoraj ni upanja, da še okreva. Smrt njegova bi bila velika zguba za Rusijo posebno v sedanjem Jkritičnem položaju. Pa tudi druge velevlasti bi Višnegradskega močno pogrešale. Neki nemški list pravi, da je izmej vseh ruskih državnikov Višnegradski najprevidneji in najpravičneji, tudi ni tako tesnosrčen, da bi se ne moglo z njim resno obravnavati v kaki svetovni stvari. Isti list pravi, da ravno zdaj, ko so se baje jeia pogajanja za trgovinsko zvezo mej Rusijo in Nemčijo bi bilo Višnegradskega jako škoda, kajti smelo se trdi, da bi ta pogajanja z njegovo smrtjo bila takoj zopet pokopana. — Te dni se je objavil carski ukaz, da se izda za I6x/a milijona rubljev novih državnih bankovcev.
Španija. — Anarhisti so ministerskemu predsedniku Canovas-u in mnogim konser ativnim poslancem zapretili s smrtjo,   ako   bodo   kazenski   zakon   glede   atentatov   poostrili.
127
Strah pred anarhisti je velik; poslancev se komaj polovica vdeležuje sei, nekateri so kar Madrid zapustili. Policija dela pridno, toda brez pravega vspeha. V Barceloni hoteli so jih 117 zapreti, toda ticki so zvedeli prej, kaj jih čaka, in odknrili so se o pravem času. Javna poslopja v Madridu so vsa s stražami obdana.