134
Slovenske starine.
Dostavek
k razlagi imena: „Belestis."
V »Novicah" na strani 126. itd. razlagavši ime božanstva Bele s tis, sem rekel, da nam je ta suffix ohranila sorodna litevsčina, kakor pričajo imena litev-skih božanstev: Betustis, Grirristis itd. Rekel sem tudi, da se utegnejo odlomci tega suffixa najti v slovenskih suffixih: asti> in ist*.
Po globocejem pretehtovanji sem našel, da suffixoma: estis,  istis (= lat. estis,  na priliko:  agrestis?)
odgovarjata novoslovenska suffixa: ešči», išči«, ki sta nastala iz estis, istis; primeri cerkvenoslov.: MfcCTjb, ultio, gotovo v proetnični dobi: me s ti s, — novoslov.: mesci., mest, mscthtejs. ultor, novo-slov.: meščitelj, mešitel. St toraj prehaja v še, š, kar potrjuje obilo prikladov, na priliko: koščen, košen za kosten, prščen, prsen za prsten, irden, tašča, taša, tešča, teša, za tasta, testa, mascul.: tast, test, Sehwiegervater, vešča, veša cerkvenoslov. B&iirra, gradišče, gradiš e, cerkvenoslov. rpa^HiHTE, hrošč, hroš, Maikafer, cerkvenoslov. xp/t\iHTi», scarabaeus, klešč, kleš, Zecke, klešče, kleše, forceps, cerkvenoslov.: k.ieiut^ od korenike: k lest, klestiti, abzwicken: primeri dalje ogerskoslov.: milošč, polsk. milost' slov. milost, polski gošč, slov. gost.
Ker cerkvenoslov. rocrs se je v proetnični dobi glasilo: gostiš =: latinskemu: hostis, xp?ftiirri». scarabaeus, xp7RcTB, strepitus — pa hronstis, tbctj«, socer, *) kakor latinsko: testis; ter današnja oblika: Belešč, Beleš tudi nekdaj: Belestis, ko smo jo gori našli v litevski: Grirristis, Berggott od giri**) slov. gora, toraj Grirristis šz novoslov. Girišč, Gririjš, GoriŠB, Grorišt.
Živa priča za slovenščino imena Belestis***) je ime gore ne deleč od mesta, kjer je najden spomenik: „Belesti august", o kteri že dr. Peterman in Val-vazor pripovedujeta čudne reči, in ktera se veli v ustih naroda: Beušca, Beušica.
Ker Beušica išče pravilne oblike: Beleščica, in ta prvotne: Belestica, tedaj je dobila ime po častji božanstva: Belestis, kakor Triglav po Triglavu, Raduha po Raduhu, Radogostu, Radolica po Radolu, gornještajerski: Radmer po Radomaru, Radomeru, Radomiru.
Prepričavniših dokazov vendar ni treba! — Že Bopp je tožil zoper pokončanje suffixov v slovanščini; ime Belestis, cerkvenoslov.: BfeAEttT* nam vendar priča, da so Slovenci za Rimljanov, toraj od 1. do 4. stoletja po Krist. še imeli popolne oblike, kakor Goti, Rimljani, Grki in Indi, in kakor je še imajo Litevci dandanašnji, in da se, na priliko, beseda, ktera se je že v 10. stoletji glasila coubijb — sopecjb, Blaser, ti-bicen, nekdaj glasila sopakasalisopekis, in beseda: cfciirt (syn, filius) pa: soinos ali sunus, kakor v gotišČini in sanskritiščini.
Da bi nam Bog dal najti kakošen pismen spominek tako star, kakor Ilias ali Vede, brž bi se prepričali resnice moje trditve. Jezikoslovje bode sčasoma vse na gotovost povzdignilo, kar se še sedaj marsikteremu dozdeva — gola hipoteza.
Davorin Terstenjak.
*) V cerkvenoslov. pomenja Ti»CTf», socer in gener, TBHiTa, socrus. Kakor se socer, socrus ujemata s sansk. evaeru, gotsk. swaihr,   schwager,   s srbski  s vek ar,  in izvirno po-
menjata: cognatus, tako TfcCTfc z latinskim: testis, Zeuger, testiculus, Hode. Pomen testis, priča, je toraj že drugoten, ker za pričo so stari narodi le takošne osebe jemali, ktere so že zmožne bile za rojenje, primeri nemško: zeugen, v dvojnem pomenu pričanja in rojenja.                         Pis.
**) Sanskrit.   giri,   mons,   na  Pohorji:   zgir,   zgiri :zz zgor, zgori, supra.
***) Ker hrosc pomenja „der surrende, rausehende", kleač „der kreipende, zwickende", tedaj Belešč — Belestis — „der leuchtende", in je samo druga oblika božanstva soinčnega : Belina — Belboga. Ali ime jezera Bled — ni dialektično za: Beled, po obliki kakor le bed, in ali ni dobilo kakor B o h i n j, R a d o 1 j c a, Triglav, svoje poznamovanje po ca,stji Belboga?                                                                            Pis.