vanje medicinske fakultete glavnico 129.974 gld. Za vzdrževanje vseučilišča se je izdalo 
104 455 gld. — Humanitarnih zavodov je IO, kulturnih 5, in sicer narodni muzej (troški 
zdnj so znašali letnih 15.989 gld.), pedagoško-književni zbor, društvo sv. Jeronima, Matica 
Hrvaška in jugoslovanska akademija. Pedagoško-književni zbor je izdal od leta 1886. vsega 
Skupaj 52 knjig v 131.000 izvodih, društvo sv. Jeronima 283.600 izvodov raznih knjig. 
Matica Hrvaška je izdala v poslednjih petih letih 41 knjig v 301.000 izvodih, jugoslo-
vanska akademija pa 22 zvezkov „Rada", 6 knjig „Starin", 5 zvezkov „Monumente 
spectantia historiam Slavorum meridionalium", i zvezek „Monumenta historico-juridica" 
in še več posebnih del. Knjižnica akademije šteje danes preko 25.000 knjig, 1800 roko-
pisov in do 25.000 različnih listin. 
Skupno število vseh Slovencev. Pri zadnjem številjenji so našteli po slovenskih 
deželah 1,176.535 Slovencev, in sicer 466.257 na Kranjskem, 400.367 na Štajerskem, 
135.036 11a Goriškem, 101.030 na Koroškem, 44.390 v Istri in 26.639 v Trstu z okolico. 
Ostalih 2816 pa je raztresenih po raznih deželah. Poleg tega izkazuje uradna statistika 
70.658 Slovencev na Ogerskem in 20.987 na Hrvaškem. Takd bi bilo vseh Slovencev 
v naši državi 1,268.180, ali če prištejemo še kakih 2000 v Bosni in Hercegovini živečih 
Slovencev, v okroglem številu 1,270.000. Prištejemo li tudi 33.000 beneških Slovencev, 
to vidimo, da je vseh Slovencev (brez amerikanskih) nad 1,300.000. — 
Te Številke pa se ne ujemajo z resnično vsoto Slovencev. Razven morda na 
Kranjskem. Slovenci na Hrvaškem in v Istri nikjer niso šteti natanko. Največ so jih 
zamolčali v Trstu in okolici, kjer jih je izvestno 50.000 (20.000 v mestu, 30.000 pa v 
predmestjih in okolici). Na Koroškem in Štajerskem so jih zatajili v vsaki deželi po 
20.000, a na Goriškem 15.000. Nasproti so pa menda 11a Ogerskem tudi kajkovske 
Hrvate Šteli za Slovence in našli dno nenavadno visoko število. V resnici menda ne 
bode nad 50.000 Slovencev 11a Ogerskem. Če te številke zravnamo, privzeti moramo 
številu 1,300.000 še kakih 60.000, in tedaj se nam pokaže, da živi sedaj v Evropi okolo 
1,360.000 Slovencev, torej ravno toliko, kolikor šteje prebivalcev ves Včliki Dunaj. 
Da se v Istri niso Slovenci od leta 1880. pomnožili skoro nič, to prihaja odtod, 
ker se tam ne dd lahko določiti, kdo je Slovenec, kdo Hrvat. Leta 1880. so našteli 
n. pr. v buzetski občini 3626 Slovencev, a lani le 1801. Prej so zapisali mnogo Slo-
vencev tudi v vasčh Vrh, So vinjak, Draguč in v mestu Buzetu, ker so tam 
Kajkavci. AH koncem leta 1890. so vzprejeli za Slovence le prebivalce vasij Movraža, 
Sočerga in po nekoliko dne v Črnici. S. A\ 
»Istorija srpskoga naroda«. Kralj, srpska državna štamparija v Belem Gradu 
je začela izdajati lani srbsko zgodovino za srednje šole v Srbiji. Spisujeta jo Lj. Kova-
čevih in Lj. Jovanovič. Prvi del (64 stranij) obseza najstarejšo döbo do Stevana Nemanje 
(leta 1168.), drugi del (100 stranij) pa do smrti Stevaua Tvrdka {leta 1391.). Oba dela 
se nam podajata kot prva knjiga, (stojita i dinar in 80 par), in pridejane so jima 
štiri lično izdelane zgodovinske karte, ki pojasnjujejo obseg in razdelitev srbske zemlje 
v raznih döbah. Pripovedovanje v tej knjigi je zelo zanimljivo. jezik lep in jedernat. Pri-
poročamo torej knjigo prav živo izobraženim Slovencem, ki bi se radi poučili o starejši 
zgodovini srbski, ne da bi zajemali svojega znanja iz kalnih tujih virov. 
Bronislava Wolska, koncertna pevka z Dunaja, in čelist I^on Jujfč sta pri-
redila dne 25. svečana v dvorani ljubljanske čitalnice koncert, ki je zanimljiv v mnogem 
oziru. Vzpored se je odlikoval |>o raznovrstnosti slovanskih pesmij, katere je pevka 
umetnica pela večinoma v svojem materinem poljskem jeziku; poleg teh smo čuli pesmi 
v češčini, ruščini, in dve v slovenščini. Našemu občinstvu sta pač najbolje ugajali slo-
venski pesmi Gerbičevi: »Skupaj sva pri oknu stala« in »Želel bi, da bil bi ptica«, ker