METEOROLOGIJA 
METEOROLOGY 
PODNEBNE RAZMERE V OKTOBRU 2018 
Climate in October 2018 
Tanja Cegnar 
ktober je osrednji jesenski mesec. Tokrat nas je razvajal z obilico sončnega in toplega vremena, 
ob koncu mesca pa je topel in vlažen jugozahodni veter iznad Sredozemlja prinesel predvsem 
na severozahod države obilne padavine.  
 
 
 
 
 
 
Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka oktobra 2018 od povprečja obdobja 1981–2010 
Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, October 2018 
Tokrat je bil v državnem povprečju 2,1 °C toplejši kot v povprečju obdobja 1981–2010 in bolj sončen 
kot običajno, v državnem povprečju kar za 20 %. Padavin je primanjkovalo, v državnem povprečju je 
O

Agencija Republike Slovenije za okolje 
4 
padlo le 82 % povprečnih padavin v obdobju 1981–2010. Izstopale so vremenske razmere v dneh od 
27. do 30. novembra. Neurja v obliki močnih nalivov in močnega vetra so v številnih občinah povzročila 
težave ali gmotno škodo. 
Oktober je bil nadpovprečno topel, z izjemo visokogorja (na Kredarici so dolgoletno povprečje presegli 
le za 0,8 °C) je odklon presegel 1 °C. Velika večina ozemlja je bila 1,5 do 2,5 °C toplejša kot običajno. 
Največji presežek nad dolgoletnim povprečjem je bil na Krasu in na skrajnem severovzhodu Slovenije, 
kjer je bilo do 3 °C topleje kot v povprečju obdobja 1981–2010.  
 
Slika 2. Pri Bohinj-
skem jezeru je zacve-
tela jablana, 19. okto-
ber 2018 (foto: Iztok 
Sinjur) 
Figure 2. The apple 
tree bloomed, Bohinj 
Lake, 19 October 2018 
(Photo: Iztok Sinjur) 
Padavine so bile porazdeljene zelo neenakomerno. Največ jih je bilo na severozahodu Slovenije, kjer so 
mestoma presegle 500 mm. K tako obilnim padavinam v gorskem svetu na severozahodu Slovenije so 
največ prispevali nalivi ob padavinskem obdobju ob koncu meseca. V Soči so namerili 536 mm padavin. 
Med bolj namočena spadajo tudi območje okoli Snežnika, zahodne in osrednje Karavanke. Najbolj 
skromne so bile padavine na severovzhodu Slovenije, kjer večinoma ni padlo niti 30 mm. 
Padavine so opazno presegle dolgoletno povprečje le na treh območjih. Največji so bili presežki na 
severozahodu države, v Ratečah je padlo 206 % toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju in v 
Kranjski Gori 187 %. Drugo območje s pomembnim presežkom padavin je bilo na jugozahodu Slovenije 
v Čičariji, Brkinih in povodju reke Reke, kjer so se padavine približale 180 % dolgoletnega povprečja. 
Tretje območje z opaznim presežkom je bilo na Jezerskem z okolico, kjer je padlo do 160 % toliko 
padavin kot v povprečju obdobja 1981–2010. Na večini ozemlja so padavine zaostajale za dolgoletnim 
povprečjem, na severovzhodu Slovenije padavine niso dosegle niti dveh petin dolgoletnega povprečja. 
V Velikih Dolencih in Martinju so padavine dosegle le četrtino dolgoletnega povprečja. 
Razen v visokogorju je bil oktober 2018 bolj sončen kot v dolgoletnem povprečju. Za 30 do 40 % so 
dolgoletno povprečje presegli v Sromljah, na Letališču ER Maribor, Murski Soboti in Lavrovcu. V 
pretežnem delu države je bil presežek od 10 do 30 %, najmanjši pa je bil na severozahodu države. V 
Ratečah je sonce sijalo toliko časa kot običajno, na Kredarici pa so za dolgoletnim povprečjem obdobja 
1981–2010 zaostali za 4 %. 
Po hladnem začetku mesca so močno prevladovali nadpovprečno topli dnevi, v gorah pa sta bili poleg 
začetnega hladnega obdobja še dve kratkotrajni ohladitvi, prva 21. in 22., druga pa zadnja dva dneva v 
mesecu. 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
5 
 
Slika 3. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani v mesecu oktobru 
Figure 3. Mean daily maximum and minimum air temperature in October 
 
Slika 4. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka na Kredarici v mesecu oktobru 
Figure 4.4 Mean daily maximum and minimum air temperature in October 
V Ljubljani je bila povprečna oktobrska temperatura 13,2 °C, kar je 1,9 °C nad dolgoletnim povprečjem 
in peta najvišja vrednost. K nadpovprečni mesečni temperaturi so bolj prispevali nadpovprečno topli 
popoldnevi kot jutra. Najtopleje je bilo v prestolnici v oktobrih 1966 in 2001 (14 °C), oktobra 2014 je 
bilo 13,6 °C, 2006 so izmerili 13,4 °C, leta 2013 in tokrat je bilo mesečno povprečje 13,2 °C, 2004 
13,0 °C in oktobra 2000 12,9 °C. Daleč najhladnejši je bil oktober 1974 s 6,5 °C, z 8,1 °C mu sledi 
oktober 1973, 8,8 °C je bila povprečna oktobrska temperatura v letih 1950 in 2003, v oktobru 1959 pa 
je temperaturno povprečje znašalo malenkost več, in sicer 8,9 °C. 
Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 9,2 °C, kar je 1,5 °C nad dolgoletnim povprečjem, ki je 
7,7 °C. Najhladnejša so bila jutra v oktobru 1971 z 2,8 °C, najtoplejša pa oktobra 1966 z 10,8 °C. 
Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 18,4 °C, kar je 2,5 °C nad dolgoletnim povprečjem. 
Oktobrski popoldnevi so bili najtoplejši v letih 2001 in 2014 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 
18,9 °C, najhladnejši pa oktobra 1974 z 10,4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad 
od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v 
okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. 
Tako kot v večjem delu države je bil oktober 2018 tudi v visokogorju toplejši od dolgoletnega povprečja. 
Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 1,8 °C, kar je 0,8 °C nad dolgoletnim povprečjem. 
Najtopleje je bilo oktobra leta 2001 (4,7 °C), sledijo mu leto 1995 s 4,6 °C, 1967 in 2006 s po 3,8 °C ter 
leta 1977, 2005 in 2012 z 2,7 °C. Od sredine minulega stoletja je bil najhladnejši oktober 1974 (−6,8 °C), 
sledil mu je oktober 2003 (−2,5 °C), za tri desetinke °C toplejši je bil drugi jesenski mesec leta 1972, 
leta 1964 pa je bila oktobrska povprečna temperatura −1,8 °C. Na sliki 4 sta prikazani povprečna 
najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna oktobrska temperatura zraka na Kredarici. 
2
5
8
11
14
17
20
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015
Temperatura (°C)
Ljubljana
-10
-7
-4
-1
2
5
8
1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015
Temperatura (°C)
Kredarica

Agencija Republike Slovenije za okolje 
6 
Za opis toplotnih razmer poleg povprečne temperature uporabljamo tudi število dni nad in pod izbranim 
temperaturnim pragom. 
Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C; taki dnevi so oktobra redki. Oktobra 2018 so 
ta pogoj izpolnili le po nižinah Primorske, v Biljah sta bila dva taka dneva, na Obali pa trije. Tudi v 
Ljubljani tokrat temperatura ni segla tako visoko, največ toplih dni je bilo oktobra 2011, ko so jih našteli 
6, v oktobrih 1970, 1985 in 2014 sta bila po dva, devet oktobrov pa je bilo s po enim takim dnevom. 
Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici je bilo 8 takih dni, 
v nižinskem svetu pa se temperatura ni spustila tako nizko. Tudi v Ljubljani je mesec minil brez takih 
dni (slika 4 spodaj). Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani največ hladnih dni v letih 1971 in 
1973, in sicer po 8. 
 
Slika 5. Število toplih dni v oktobru 
Figure 5. Number of days with maximum daily temperature at least 25 ° C in October 
 
Slika 6. Število hladnih dni v oktobru 
Figure 6. Number of days with minimum daily temperature below 0 ° C in October 
Najvišjo oktobrsko temperaturo so v visokogorju izmerili že 5. oktobra, na Kredarici se je temperatura 
povzpela na 9,1 °C. V preteklosti so oktobra že velikokrat izmerili višjo temperaturo. V nižinskem svetu 
se je povsod ogrelo nad 20 °C, le v Biljah (26,0 °C) in na Obali (26,2 °C ) se je temperatura povzpela 
nad 25 °C. Prvo toplo obdobje je bilo od 9. do 13. oktobra, drugo pa je bilo 24. oktobra, v Črnomlju je 
bilo najtopleje 27. oktobra. 
Oktobra 2018 je bila najnižja izmerjena temperatura višja kot v večini oktobrov od sredine minulega 
stoletja. Bili sta dve obdobji, ko se je temperatura spustila nizko. Prvo obdobje je bilo takoj na začetku 
meseca, in sicer od 1. do 3. oktobra, takrat so najnižjo temperaturo izmerili v večjem delu Slovenije. V 
Črnomlju in Kočevju se je temperatura spustila do ledišča, na Letališču Portorož so namerili 5,7 °C. V 
Ljubljani se je ohladilo na 3,7 °C. 
0
2
4
6
8
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015
Št. toplih dni
Ljubljana
0
2
4
6
8
10
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015
Št. hladnih dni
Ljubljana

Agencija Republike Slovenije za okolje 
7 
V gorskem svetu na severozahodu Slovenije, na severu Gorenjske in na Goriškem je bila najnižja 
temperatura izmerjena v dneh od 21. do 23. oktobra. Na Kredarici se je ohladilo na −6,9 °C. Pod ledišče 
(−1,1 °C) se je temperatura spustila tudi v Ratečah. Drugod po nižinah se oktobra 2018 temperatura ni 
spustila pod ledišče.  
 
 
 
Slika 7. Najvišja oktobrska temperatura 
Figure 7. Absolute maximum air temperature in October  
 
Slika 8. Ostanki megle nad Bo-
hinjskim jezerom, 19. oktober 
2018 (foto: Iztok Sinjur) 
Figure 8. Remains of mist above 
Lake Bohinj, 19 October 2018 
(Photo: Iztok Sinjur) 
 
15
17
19
21
23
25
27
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015
Temperatura (°C)
Ljubljana
14
16
18
20
22
24
26
28
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015
Temperatura (°C)
Murska Sobota
-1
2
5
8
11
14
17
1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015
Temperatura (°C)
Kredarica

Agencija Republike Slovenije za okolje 
8 
 
Slika 9. Najnižja oktobrska temperatura 
Figure 9. Absolute minimum air temperature in October 
Povprečna temperatura je oktobra povsod presegla poprečje obdobja 1981–2010. Državno povprečje je 
dolgoletno povprečje preseglo za 2,1 °C. Na Kredarici je bil odklon le 0,8 °C. Z izjemo visokogorja je 
odklon presegel 1 °C. Velika večina ozemlja je bila 1,5 do 2,5 °C toplejša kot običajno. Največji 
presežek nad dolgoletnim povprečjem je bil na Krasu in na skrajnem severovzhodu Slovenije, kjer je 
bilo do 3 °C topleje kot v povprečju obdobja 1981–2010.  
 
Slika 10. Retje v Loškem potoku, 23. oktober 
2018 (foto: Iztok Sinjur) 
Figure 10. Retje, Loški potok, 23 October 
2018 (Photo: Iztok Sinjur) 
 
  
-6
-4
-2
0
2
4
6
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015
Temperatura (°C)
Ljubljana
-10
-8
-6
-4
-2
0
2
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015
Temperatura (°C)
Murska Sobota
-18
-15
-12
-9
-6
-3
1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015
Temperatura (°C)
Kredarica

Agencija Republike Slovenije za okolje 
9 
Slika 11. Potek povprečne temperature zraka v oktobru 
Figure 11. Mean air temperature in October 
5
7
9
11
13
15
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015
Temperatura (°C)
Celje
5
7
9
11
13
15
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015
Temperatura (°C)
Novo mesto
5
7
9
11
13
15
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015
Temperatura (°C)
Murska Sobota
5
7
9
11
13
15
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015
Temperatura (°C)
Ljubljana
9
11
13
15
17
19
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015
Temperatura (°C)
Portorož

Agencija Republike Slovenije za okolje 
10 
 
Slika 12. Potek povprečne temperature zraka v oktobru 
Figure 12. Mean air temperature in October 
Od sredine minulega stoletja je bil daleč najhladnejši oktober 1974. Najtoplejši oktober v tem obdobju 
je bil v pretežnem delu države leta 2001, na severovzhodu države pa leta 1966. Na Obali je bil enako 
topel kot leta 2001 tudi oktober 2004, tokrat se je oktober uvrstil na tretje mesto med najtoplejšimi 
doslej.  
Slika 13. Odklon povprečne tem-
perature zraka oktobra 2018 od 
povprečja obdobja 1981–2010 
Figure 13. Mean air temperature 
anomaly, October 2018 
 
V nadaljevanju so za nekaj merilnih postaj prikazani poteki najnižje, povprečne in najvišje dnevne tem-
perature. 
 
Slika 14. Od jesenskega sonca obarvana jabol-
ka, Vrenska Gorca, 11. oktober 2018 (foto: Iztok 
Sinjur) 
Figure 14. Apples, Vrenska Gorca, 11 October 
2018 (Photo: Iztok Sinjur) 
 
 
-7
-5
-3
-1
1
3
5
1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015
Temperatura (°C)
Kredarica

Agencija Republike Slovenije za okolje 
11 
  
  
  
  
Slika 15. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, oktober 2018 
Figure 15. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue), October 2018 
0
5
10
15
20
25
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
Temperatura (°C)
Ljubljana
-10
-5
0
5
10
15
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
Temperatura (°C)
Kredarica
0
5
10
15
20
25
30
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
Temperatura (°C)
Bilje
0
5
10
15
20
25
30
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
Temperatura (°C)
Portorož
0
5
10
15
20
25
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
Temperatura (°C)
Celje
0
5
10
15
20
25
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
Temperatura (°C)
Let. Maribor
0
5
10
15
20
25
30
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
Temperatura (°C)
Murska Sobota
-5
0
5
10
15
20
25
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
Temperatura (°C)
Rateče

Agencija Republike Slovenije za okolje 
12 
 
Slika 16. Prikaz porazdelitve padavin okto-
bra 2018 
Figure 16. Precipitation amount, October 
2018 
Slika 17. Višina padavin oktobra 2018 v 
primerjavi s povprečjem obdobja 1981–
2010 
Figure 17. Precipitation in October 2018 
compared with the 1981–2010 normals 
Oktobrske padavine so prikazane na sliki 16. Padavine so bile porazdeljene zelo neenakomerno. Največ 
jih je bilo na severozahodu Slovenije, kjer so mestoma presegle 500 mm. K tako obilnim padavinam v 
gorskem svetu na severozahodu Slovenije so največ prispevali nalivi ob padavinskem obdobju ob koncu 
meseca. V Soči so namerili 536 mm padavin, v Breginju 402 mm, v Trenti 372 mm in v Kranjski Gori 
349 mm. Med bolj namočena spadajo tudi območje okoli Snežnika, zahodne in osrednje Karavanke. 
Najbolj skromne so bile padavine na severovzhodu Slovenije, kjer večinoma ni padlo niti 30 mm. V 
Velikih Dolencih so namerili 14 mm, v Martinjem 15 mm, v Murski Soboti 19 mm in v Cankovi 20 mm. 
V državnem povprečju je oktobra 2018 padlo le 82 % dolgoletnega oktobrskega povprečja padavin. Na 
treh območjih so padavine izrazito presegle dolgoletno povprečje. Največji presežki so bili na 
severozahodu države. V Ratečah je padlo 206 % toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju in v 
Kranjski Gori 187 %. Drugo območje s pomembnim presežkom padavin je bilo na jugozahodu Slovenije 
v Čičariji, Brkinih in povodju reke Reke, kjer so se padavine približale 180 % dolgoletnega povprečja. 
Tretje območje z opaznim presežkom je bilo na Jezerskem z okolico, kjer je padlo do 160 % toliko 
padavin kot v povprečju obdobja 1981–2010. Na večini ozemlja so padavine zaostajale za dolgoletnim 
povprečjem, na severovzhodu Slovenije padavine niso dosegle niti dveh petin dolgoletnega povprečja. 
V Velikih Dolencih in Martinju je padla le četrtina dolgoletnega povprečja. 
Oktobra je v Ljubljani padlo 125 mm padavin, kar je 85 % dolgoletnega povprečja, ki znaša 147 mm. 
Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin oktobra 1965, namerili 
so le 2 mm, sledijo oktobri 1968 (16 mm), 1995 (17 mm) ter 2006 in 1969 (po 19 mm). Izjemno obilne 
so bile padavine oktobra 1992 (505 mm), 328 mm je padlo oktobra 1964, 287 mm so namerili oktobra 
2004, oktobra 1974 pa 283 mm.  

Agencija Republike Slovenije za okolje 
13 
Slika 18. Oktobrske padavine 
Figure 18. Precipitation in October 
0
100
200
300
400
500
600
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015
Padavine (mm)
Ljubljana
0
100
200
300
400
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015
Padavine (mm)
Murska Sobota
0
100
200
300
400
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015
Padavine (mm)
Novo mesto
0
100
200
300
400
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015
Padavine (mm)
Portorož
0
100
200
300
400
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015
Padavine (mm)
Celje

Agencija Republike Slovenije za okolje 
14 
 
Slika 19. Oktobrske padavine 
Figure 19. Precipitation in October 
V Novem mestu je padlo 54 mm, kar je 46 % dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja je 
bil na tem merilnem mestu povsem suh oktober 1965, osrednji jesenski mesec pa je bil najbolj namočen 
leta 1992, ko je padlo 347 mm. Na Kredarici so tokrat zabeležili 270 mm, kar je 13 % nad dolgoletnim 
povprečjem. Najbolj namočen je bil oktober 1993 (548 mm), brez padavin pa sta bila oktobra 1965 in 
1995. Na Obali so namerili 106 mm, kar je 94 % dolgoletnega povprečja. Najbolj obilen s padavinami 
je bil oktober 1980 (284 mm), suha pa sta bila dva oktobra, in sicer v letih 1965 in 1969. V Murski 
Soboti sta bila suha oktobra 1965 in 1995, najbolj namočen pa je bil oktober 1992 (194 mm). Tokrat je 
padlo le 19 mm, kar je 29 % dolgoletnega povprečja. 
Dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo oktobra 2018 malo na severovzhodu Slovenije, v Murski Soboti in 
Lendavi so bili taki le 3 dnevi. Na Kredarici je bilo 12 takih dni, po 11 so jih našteli v Kočevju in 
Zgornjem Jezerskem. 
Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, oktober 2018 
Table 1. Monthly meteorological data, October 2018 
 
Postaja Padavine in pojavi 
 NV RR RP SD 
Letališče JP 362 150 110 9 
Zgornje Jezersko 876 247 133 11 
Trenta 622 372 149 10 
Soča 487 536 171 10 
Krn 910 305 112 10 
Kobarid 240 334 297 9 
Kneške Ravne 739 321 99 10 
Nova vas 720 144 88 10 
Sevno 545 52 39 7 
Lendava 190 26 39 3 
Veliki Dolenci 308 14 24 4 
LEGENDA      LEGEND: 
NV − nadmorska višina (m) − altitude 
RR − višina padavin (mm) − precipitation (mm)  
RP − višina padavin v % od povprečja − % of the normal amount of precipitation  
SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm  − number of days with precipitation ≥ 1mm 
Izstopale so vremenske razmere v dneh od 27. do 30. novembra. Neurja v obliki močnih nalivov in 
močnega vetra so v številnih občinah povzročila težave ali gmotno škodo. V višinah je iznad 
Sredozemlja dotekal vlažen in topel zrak. K obilnim padavinam in močnemu vetru sta prispevala tudi 
ciklon nad severnim Sredozemljem in vremenska fronta. Prve tri dni je jugozahodni do južni veter 
prinašal neobičajno topel zrak, zadnji dan obdobja, po prehodu hladne fronte, se je izrazito ohladilo v 
0
100
200
300
400
500
600
1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015
Padavine (mm)
Kredarica

Agencija Republike Slovenije za okolje 
15 
gorah, v nižini je bila ohladitev manj izrazita. Sprva so bile padavine ob gorskih pregradah, meja 
sneženja pa visoko v gorah. 29. oktobra je bilo vremensko dogajanje najbolj burno. Pihal je zmeren do 
močan veter, ponekod z viharnimi, v visokogorju tudi orkanskimi sunki. Od sredine dneva do sredine 
noči na 30. oktober so bili ponekod tudi dolgotrajni nalivi. Največ jih je bilo ob prehodu hladne fronte. 
V drugem delu noči na 30. oktober se je v gorah meja sneženja spustila do nadmorske višine okoli 
1500 m. Ponekod je še pihal okrepljen jugozahodni veter, ki pa večjih nevšečnosti ni povzročal. 
 
Slika 20. Mesečna višina padavin v mm v oktobru 2018 in povprečje obdobja 1981–2010 
Figure 20. Monthly precipitation amount in October 2018 and the 1981–2010 normals 
V obravnavanem obdobju je v večjem delu Slovenije padlo med 40 mm in 150 mm padavin; manj jih je 
bilo v pasu od Suhe krajine do Prekmurja, več pa v Alpah in delu dinarske gorske pregrade. Krajevno 
je ponekod v Julijskih Alpah padlo celo več kot 500 mm padavin. V najbolj namočenih območjih so bile 
padavine časovno dokaj enakomerno razporejene, drugod so bile med dnevi velike razlike. V noči na 
0 100 200 300 400 500 600
Krvavec
Brnik
Žiri
Zg. Jezersko
Kredarica
Rateče
Trenta
Soča
Breginj
Kobarid
Krn
Kn. Ravne
Vojsko
Vedrijan
Nova Gorica
Bilje
Godnje
Portorož
Postojna
Logatec
Nova vas
Babno Polje
Kočevje
Ljubljana
Sevno
Podčetrtek
Bizeljsko
Sevnica
Novo mesto
Celje
Solčava
Logarska D.
Maribor
Let. Maribor
Slovenj Gr.
Ptuj
Lendava
Murska Sobota
Kančevci
Vel. Dolenci
povprečje obdobja 
1981–2010
oktobra 2018

Agencija Republike Slovenije za okolje 
16 
30. oktober je nad okoli 2000 m na skrajnem severozahodu države zapadlo precej snega. Na Kredarici 
so ga 31. oktobra zjutraj izmerili 22 cm, samodejna merilna postaja na Kaninu pa zvečer dan prej kar 
79 cm. 
Sunki vetra so v tem obdobju dosegli ali presegli viharno jakost 8 boforjev skoraj povsod na zahodu 
države, v višinah, osrednji Sloveniji, na Koroškem in v delih Štajerske. Na Kredarici je sunek dosegel 
44,7 m/s, na Ratitovcu 38,3 m/s, na Slavniku 36,5 m/s, sunek vetra je presegel hitrost 30 m/s še na nekaj 
gorskih merilnih postajah. 
Obširnejše poročilo o obilnih padavinah in močnem vetru v dneh od 27. do 30. oktobra je objavljeno na 
spletnem naslovu 
http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events
/padavine-veter_27–30okt2018.pdf 
Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke 
nekaterih merilnih postaj, ki niso vključene v preglednici 2, a je tam padavin običajno veliko ali malo. 
 
Slika 21. Trajanje sončnega ob-
sevanja oktobra 2018 v primerjavi 
s povprečjem obdobja 1981–
2010 
Figure 21. Bright sunshine dura-
tion in October 2018 compared 
with the 1981–2010 normals 
 
Razen v visokogorju je bil oktober 2018 bolj sončen kot v dolgoletnem povprečju. Za 30 do 40 % so 
dolgoletno povprečje presegli v Sromljah, na Letališču ER Maribor, Murski Soboti in Lavrovcu. V 
pretežnem delu države je bil presežek od 10 do 30 %, najmanjši presežek pa je bil na severozahodu 
države. V Ratečah je sonce sijalo toliko časa kot običajno, na Kredarici pa so za dolgoletnim povprečjem 
obdobja 1981–2010 zaostajali za 4 %. V Sromljah je sonce sijalo 182 ur, v Murski Soboti pa 180 ur. Po 
177 ur sončnega vremena so imeli v Vedrijanu in na Letališču ER Maribor, v Portorožu je sonce sijalo 
176 ur. Na Kredarici je bilo 134 ur sončnega vremena, še nekoliko manj pa v Bohinjski Češnjici. 
Sonce je v Ljubljani sijalo 137 ur, kar je 19 % nad dolgoletnim povprečjem. Najbolj sončen oktober v 
prestolnici doslej je bil leta 1971 (204 ure), sledi oktober 2017 (183 ur), nato pa oktobri 1983 in 1989 
(po 162 ur) ter 1965 (158 ur), le uro manj sončnega vremena je bilo leta 2006. Najmanj sončnega 
vremena je bilo oktobra 1964 (61 ur). Med bolj sive spadajo še oktobri 1987 (65 ur), 1974 (72 ur) in 
1961 (74 ur). 
Na sliki 23 so prikazane dnevne višine padavin in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po 
Sloveniji. 
Jasni so dnevi s povprečno oblačnostjo pod petino. Na Obali je bilo 8 jasnih dni, na Kredarici 7, v 
Postojni 6. Marsikje pa zaradi jutranje megle ali nizke oblačnosti ves mesec ni bilo niti enega jasnega 
dneva. Tudi v Ljubljani je tokrat oktober minil brez jasnega dneva. Oktobra 2017 jih je bilo kar 6, pred 
tem pa je pet oktobrov minilo brez jasnega dneva. Največ, in sicer 8, jih je bilo oktobra 2011. 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
17 
Slika 22. Trajanje sončnega obsevanja v oktobru 
Figure 22. Sunshine duration in October 
0
50
100
150
200
250
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015
Sončno obsevanje (ura)
Murska Sobota
0
50
100
150
200
250
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015
Sončno obsevanje (ura)
Ljubljana
0
50
100
150
200
250
1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015
Sončno obsevanje (ura)
Portorož
0
50
100
150
200
250
1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016
Sončno obsevanje (ura)
Kredarica
0
50
100
150
200
250
1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017
Sončno obsevanje (ura)
Novo mesto

Agencija Republike Slovenije za okolje 
18 
  
 
 
  
  
Slika 23. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) oktobra 2018 (opomba: 24-urno 
višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) 
Figure 23. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, October 
2018 
0
2
4
6
8
10
0
20
40
60
80
100
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
Osončenost (ura)
Padavine (mm)
Kredarica
0
2
4
6
8
10
0
5
10
15
20
25
30
35
40
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
Osončenost (ura)
Padavine (mm)
Ljubljana
0
2
4
6
8
10
12
0
5
10
15
20
25
30
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
Osončenost (ura)
Padavine (mm)
Portorož
0
2
4
6
8
10
12
0
3
6
9
12
15
18
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
Osončenost (ura)
Padavine (mm)
Let. Maribor
0
2
4
6
8
10
12
0
3
6
9
12
15
18
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
Osončenost (ura)
Padavine (mm)
Celje
0
2
4
6
8
10
0
4
8
12
16
20
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
Osončenost (ura)
Padavine (mm)
Novo mesto
0
3
6
9
12
0
5
10
15
20
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
Osončenost (ura)
Padavine (mm)
Bilje
0
3
6
9
12
0
2
4
6
8
10
12
14
16
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
Osončenost (ura)
Padavine (mm)
Murska Sobota

Agencija Republike Slovenije za okolje 
19 
 
 
Slika 24. Število jasnih (zgoraj) in oblačnih (spodaj) dni v oktobru 
Figure 24. Number of clear and cludy days in October  
 
Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri 
petine. Oblačni dnevi so bili oktobra 2018 kar po-
gosti, v Kočevju jih je bilo 15, po 10 so jih našteli 
na Kredarici in Bizeljskem, 9 jih je bilo na Obali, 
8 pa v Postojni. V Ljubljani je bilo 11 takih dni. 
Največ oblačnih dni je bilo v prestolnici v oktobru 
1987, in sicer 20, le dva pa sta bila oktobra 1971. 
Povprečna oblačnost je bila na Obali 4,7 desetin, 
na Kredarici 5,4 desetin, v Postojni 5,7 desetin. 
Drugod po državi je bila povprečna oblačnost 
večja, v Kočevju so oblaki v povprečju prekrivali 
7,1 desetin neba. 
Slika 25. Begunjščica 2060 m iznad doline Završnice. 
21. oktober 2018 (foto: Aleksander Marinšek) 
Figure 25. Begunjščica 2060 m above the Završnica 
valley, 21 October 2018 (Photo: Aleksander Marinšek) 
 
0
2
4
6
8
10
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015
Št. jasnih dni
Ljubljana
0
5
10
15
20
25
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015
Št. oblačnih dni
Ljubljana

Agencija Republike Slovenije za okolje 
20 
Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki – oktober 2018 
Table 2. Monthly meteorological data – October 2018 
Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Tlak 
 NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP 
Lesce 506 11,4 2,3 17,0 7,1 21,8 24 1,6 22 0 0       164 105         
Kredarica 2513 1,8 0,8 4,7 −0,1 9,1 5 −6,9 21 8 0 563 134 96 5,4 10 7 270 113 12 4 16 7 22 31 751,9 5,5 
Rateče–Planica 864 8,7 1,4 15,8 4,4 20,2 12 −1,1 23 1 0  146 101    336 206 8        
Bilje  55 15,1 2,2 21,5 9,6 26,0 11 3,0 22 0 2       68 44 7        
Letališče Portorož 2 15,8 1,8 21,9 11,5 26,2 13 5,7 3 0 3 0 176 109 4,7 9 8 106 94 8 4 0 0 0 0 1016,9 13,4 
Godnje 320 14,6 3,0 20,3 10,7 24,9 11 6,3 3 0 0  136     131 85         
Postojna 533 12,6 2,5 17,7 8,5 21,8 24 0,5 1 0 0 109 165 123 5,7 8 6 213 129 8 3 1 0 0 0   
Kočevje 467 11,0 1,6 17,7 6,8 20,8 10 0,0 1 0 0    7,1 15 1 122 78 11 2 16 0 0 0   
Ljubljana 299 13,2 1,9 18,4 9,2 23,1 24 3,7 1 0 0 94 137 119 6,5 11 0 125 85 8 0 18 0 0 0 984,2 12,6 
Bizeljsko 175 12,9 2,1 19,9 7,0 24,0 24 0,9 2 0 0 103   6,0 10 0 53 53 8 1 21 0 0 0   
Novo mesto 220 12,9 2,2 18,7 8,7 22,4 24 3,3 3 0 0  150 127    54 46 6        
Črnomelj 157 12,5 1,7 18,8 7,5 23,2 27 0,0 1 0 0 164      90 64 8 2 17 0 0 0   
Celje 242 11,6 1,5 18,9 6,7 22,4 24 0,9 1 0 0  164 127    60 52 8        
Let. Maribor ER 264 12,2 1,9 18,6 7,4 21,9 10 2,4 1 0 0  177 130    53 60 6        
Slovenj Gradec 444 10,9 1,8 17,7 6,2 21,1 11 0,2 1 0 0  147 114    93 81 9        
Murska Sobota 187 12,3 2,2 19,6 6,8 24,4 9 0,6 1 0 0  180 134    19 29 3        
 
LEGENDA: 
 
NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 ° C SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm  
TS − povprečna temperatura zraka (° C) TD − temperaturni primanjkljaj SN − število dni z nevihtami 
TOD − temperaturni odklon od povprečja (° C) OBS − število ur sončnega obsevanja SG − število dni z meglo 
TX − povprečni temperaturni maksimum (° C) RO − sončno obsevanje v % od povprečja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) 
TM − povprečni temperaturni minimum (° C) PO − povprečna oblačnost (v desetinah) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) 
TAX − absolutni temperaturni maksimum (° C) SO − število oblačnih dni P − povprečni zračni tlak (hPa) 
DT − dan v mesecu SJ − število jasnih dni PP − povprečni tlak vodne pare (hPa) 
TAM − absolutni temperaturni minimum (° C) RR − višina padavin (mm)   
SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 ° C RP − višina padavin v % od povprečja   
 
Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C). 

=
− ° =
n
i
i
TS C TD
1
) 20 (
 če je 
C
i
TS ° ≤ 12
 
  

Agencija Republike Slovenije za okolje 
21 
Ljubljana Murska Sobota Kredarica 
   
Novo mesto Portorož – letališče Bilje 
   
       Slika 26. Vetrne rože, oktober 2018    Figure 26. Wind roses, October 2018 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
22 
Vetrne rože za šest krajev (slika 26), ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane na osnovi 
polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili na samodejnih meteoroloških 
postajah. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja in objekti v okolici, zato se 
razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. 
Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature, padavin in trajanja sonč-
nega obsevanja od povprečja 1981–2010, oktober 2018 
Table 3. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from 
the average values 1981–2010, October 2018 
Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje 
 I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M 
Portorož −0,5 1,7 2,8 1,8 
97 4 182 94 119 106 100 109 
Bilje 1,1 2,7 2,9 2,2 42  72 44     
Postojna 0.6 3.7 3.6 2.5 113 1 230 129 144 131 98 124 
Kočevje −1,1 1,7 3,5 1,6 87 4 132 78     
Rateče  2,0 2,7 1,4 36 2 548 206 
107 106 90 101 
Lesce  3,2 3,6 2,3 48 4 256 105     
Slovenj Gradec  2,0 3,4 1,8 41 6 184 206 123 96 124 114 
Brnik −0,6 2,0 2,7 1,5 54 2 258 110 123 133 105  
Ljubljana −0,1 3,0 3,3 1,9 71 1 173 85 
122 117 126 122 
Novo mesto  2,3 4,1 2,2 49 4 76 46 119 124 124 122 
Črnomelj −1,0 1,5 3,5 1,7 70 3 111 64     
Bizeljsko −0,4 2,8 4,2 2,2 34 2 110 53     
Celje  1,7 2,8 1,5 40 2 110 52 117 118 114 116 
Maribor −0,2 2,8 2,7 1,9 22 0 133 52 
130 129 131 130 
Murska Sobota 0,0 2,5 3,9 2,2 12 1 69 30 
138 126 138 134 
Veliki Dolenci 1,2 3,4 3,5 2,7 0 0 71 24     
LEGENDA:         
Temperatura zraka − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981–2010 (° C) 
Padavine − padavine v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) 
Sončne ure − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) 
I., II., III., M − tretjine in mesec 
LEGEND:         
Temperatura zraka − mean temperature anomaly (° C) 
Padavine − precipitation compared to the 1981–2010 normals(%) 
Sončne ure − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) 
I., II., III., M − thirds and month 
V prvi tretjini oktobra je bila povprečna temperatura blizu dolgoletnega povprečja, odkloni so bili tako 
navzgor kot tudi navzdol, večinoma so bili v mejah ±1,1 °C. Razen v Postojni je bilo padavin manj kot 
v dolgoletnem povprečju, najbolj skromne so bile na severovzhodu države. Sončnega vremena je bilo 
povsod več kot običajno, v Ratečah so dolgoletno povprečje presegli za 7 %, v Postojni pa kar za 44 %. 
Osrednja tretjina meseca je bila v pretežnem delu države 1,5 do 3,7 °C toplejša kot običajno. Druga 
tretjina oktobra je minila brez omembe vrednih padavin. Sončnega vremena je v primerjavi z 
dolgoletnim povprečjem nekoliko primanjkovalo v Slovenj Gradcu, drugod je bilo bolj sončno kot 
običajno. V Postojni, na Brniku in Mariboru je bilo 30 % več sončnega vremena kot običajno. 
Zadnja tretjina oktobra je bila občutno toplejša kot običajno, odkloni so bili med 2,5 in 4 °C. Padavine 
so bile razporejene zelo neenakomerno. Ponekod je bilo manj dežja kot v dolgoletnem povprečju, 
večinoma pa so ga presegli, ponekod tudi večkratno; v Ratečah je padlo petkrat toliko dežja kot v 
dolgoletnem povprečju. V Ratečah je bilo sončnega vremena za desetino manj kot običajno, na Obali in 
Postojni je bilo sončnega vremena toliko kot običajno, drugod so dolgoletno povprečje opazno presegli, 
v Prekmurju skoraj za dve petini. 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
23 
 
Slika 27. Število dni s snežno odejo v oktobru na Kredarici 
Figure 27. Number of days with snow cover in October 
Na Kredarici je debelina snežne odeje 31. oktobra 2018 dosegla 22 cm. Od sredine minulega stoletja so 
bili brez snega v oktobru 1965, po 5 cm so namerili v oktobrih 1963, 1988 in 1997, 6 cm oktobra 2014, 
8 cm oktobra 1995, 11 cm pa oktobra 2006. Največ snega je bilo oktobra 1964, namerili so ga 198 cm, 
sledijo mu oktobri 1974 (197 cm), 1956 (127 cm) in 1993 (100 cm). 
 
Slika 28. Jesen v 
gorah, nad Plani-
no Konjščica, 18. 
oktober 2018 (fo-
to: Iztok Sinjur) 
Figure 28. Autumn 
in mountains, abo-
ve Planina Konj-
ščica, 18 October 
2018 (Photo: Iztok 
Sinjur) 
Tokrat je oktobra sneg Kredarico prekrival 7 dni. Po ves mesec je sneg obležal v letih 1972, 1974, 1978, 
1989, 1996, 2002 in 2007, dan manj v oktobrih 1973 in 1992, 29 dni leta 1960. Niti en dan ni snežna 
odeja prekrivala tal oktobra leta 1965, le en dan leta 1985, po dva dneva v oktobrih 1958, 1977, 1995 in 
1997, po 3 dni pa v letih 1962 in 2014. Po nižinah oktobra 2018 ni bilo snega. 
Število dni z nevihto doseže vrh junija in julija; avgusta se običajno ozračje že nekoliko umirja, septem-
bra in oktobra pa so nevihte že redke. Na postajah v državni meteorološki mreži so poročali o največ 4 
dnevih z nevihto ali grmenjem, precej pa je bilo tudi postaj, kjer tega pojava niso opazili. 
0
5
10
15
20
25
30
35
1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016
Št. dni s snežno odejo
Kredarica

Agencija Republike Slovenije za okolje 
24 
 
Slika 29. Najvišja oktobrska snežna odeja 
Figure 29. Maximum snow cover depth in October 
 
Slika 30. Višina snežne odeje v oktobru 2018 
Figure 30. Snow cover depth in October 2018 
V Novem mestu in Ljubljani je bilo od sredine minulega stoletja največ nevihtnih dni v oktobru 1992, 
in sicer v Ljubljani 11, v Novem mestu pa 13. V Murski Soboti so imeli največ takih dni, in sicer 6, v 
oktobru 1982. V Ratečah so jih največ zabeležili leta 1993 (7). 
 
Slika 31. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v oktobru 
Figure 31. Number of days with thunderstorms in October 
Na Kredarici so zabeležili 16 dni z meglo, tudi po nekaterih kotlinah je bil pojav megle pogost. Na 
Bizeljskem so poročali kar o 21 takih dnevih, v Kočevju so jih našteli 16, v Črnomlju 17. 
Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali 
opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, spremembami v izrabi zemljišč, spremenljivi 
zastopanosti različnih vremenskih tipov in spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu 
številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bilo oktobra 2018 opaženih 18 dni z meglo, kar več od 
0
50
100
150
200
1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016
Največja višina snega (cm) 
Kredarica
0
5
10
15
20
25
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31
Višina snežne odeje (cm) 
Kredarica
0
2
4
6
8
10
12
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015
Št. nevihtnih dni
Ljubljana

Agencija Republike Slovenije za okolje 
25 
povprečja obdobja 1981–2010, ki je 11 dni. Od sredine minulega stoletja ni bilo oktobra brez megle, 5 
dni z meglo je bilo oktobra 2011, po 6 dni z meglo pa so zabeležili v oktobrih 1987 in 1993, največ, kar 
30, pa oktobra 1969. 
 
Slika 32. Število dni z meglo v oktobru 
Figure 32. Number of foggy days in October 
Na sliki 33 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Dnevno povprečje 
prvi dan meseca je bilo 977,1 mb. Sledilo je hitro naraščanje in 4. oktobra je bila dosežena najvišja 
povprečna dneva vrednost 992,9 mb. V nadaljevanju je bil zračni tlak do 23. oktobra vsaj oz. večinoma 
nad 980 mb. 24. oktobra je bilo dnevno povprečje 976,9 mb. Najnižji zračni tlak je bil med 27. in 29. ok-
tobrom, najnižja vrednost pa je bila 29. oktobra z 968,6 mb. Sledil je hiter porast in zadnji dan meseca 
je bilo dnevno povprečje 987,2 mb.  
  
Slika 33. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare oktobra 2018 
Figure 33. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in October 2018 
Na sliki 33 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Prvih 
pet dni v oktobru je bilo v zraku malo vlage, delni tlak vodne pare je bil okoli 10 mb. Nato se je vsebnost 
vlage hitro zvišala in 8. oktobra je bila s 16,8 mb dosežena najvišja vrednost meseca. Do vključno 20. 
oktobra je bil dnevni tlak vodne pare nad 12 mb. Od 21. do 23. oktobra je bilo dnevno povprečje pod 
10 mb, 22. dne je bila z 8,7 mb zabeležena najnižja vrednost v oktobru 2018. Sledil je porast na 16.3 mb 
28. oktobra, tudi naslednji dan je bilo v zraku podobno veliko vlage, zadnja dva dneva meseca pa se je 
dnevno povprečje delnega tlaka vodne pare gibalo okoli 11 mb. 
0
5
10
15
20
25
30
35
1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015
Št. dni z meglo
Ljubljana
965
970
975
980
985
990
995
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
Zračni tlak (mb)
Ljubljana
8
10
12
14
16
18
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
Delni tlak vodne pare (mb)
Ljubljana

Agencija Republike Slovenije za okolje 
26 
SUMMARY 
October was warmer than normal, in the national average the deviation reached 2.1 ° C. With the 
exception of high mountains (on Kredarica, the anomaly was 0.8 ° C), the deviation exceeded 1 ° C. The 
vast majority of the territory was 1.5 to 2.5 ° C warmer than usual. The largest surplus over the long-term 
average was in the Karst and the extreme north-eastern part of Slovenia, where it was 3 ° C warmer 
than normal. 
Precipitation was distributed very unevenly. Precipitation was abundant in the northwest of Slovenia, 
where on some measuring sites precipitation exceeded 500 mm. The most modest was the precipitation 
in the north-eastern part of Slovenia, where less than 30 mm fell. 
In the national average, only 82 % of the long-term average precipitation fell in October 2018. There 
were few areas where precipitation exceeded the long-term average. The highest surplus was reported 
in the north-west of the country. In Rateče 206 % as much as in the long-term average fell and in 
Kranjska Gora 187 %. The second area with a significant surplus of precipitation was in the south-west 
of Slovenia in Čičarija, Brkini and the watershed of Reka river, where up to 180 % of the long-term 
average fell. The third area with a noticeable surplus was in Jezersko with its surroundings where up to 
160 % of the normals fell. Over most of Slovenia precipitation was below the normals; in the north-
eastern part of Slovenia precipitation was below two fifths of the normals. 
Except for high mountains, in October 2018 was reported more sunny weather than in the long-term 
average. The long-term average was exceeded in Sromlje, at Airport Maribor, Murska Sobota and 
Lavrovac for 30 to 40 %. In the majority of the country, the surplus was from 10 to 30 %, while the 
smallest surplus was in the northwest of the country. In Rateče the sun shone as much as usual, while 
on Kredarica sunny weather was 4 % less than in the long-term average of the period 1981–2010. 
During the period from 27 to 30 November abundant rainfall and strong wind have caused problems 
and damage in many municipalities. 
 
Slika 34. V gozdu, Koprivna (foto: Aljoša 
Beloševič) 
Figure 34. Squirrel, Koprivna (Photo: 
Aljoša Beloševič) 
 
Abbreviations in the Table 2:  
NV  − altitude above the mean sea level (m) PO  − mean cloud amount (in tenth) 
TS  − mean monthly air temperature (° C) SO  − number of cloudy days 
TOD  − temperature anomaly (° C) SJ  − number of clear days 
TX  − mean daily temperature maximum for a month (° C) RR  − total amount of precipitation (mm) 
TM  − mean daily temperature minimum for a month (° C) RP  − % of the normal amount of precipitation 
TAX  − absolute monthly temperature maximum (° C) SD  − number of days with precipitation ≥ 1 mm  
DT  − day in the month SN  − number of days with thunderstorm and thunder 
TAM  − absolute monthly temperature minimum (° C) SG  − number of days with fog 
SM  − number of days with min. air temperature < 0 ° C SS  − number of days with snow cover at 7 a. m. 
SX  − number of days with max. air temperature ≥ 25 ° C SSX  − maximum snow cover depth (cm) 
TD  − number of heating degree days  P  − average pressure (hPa) 
OBS  − bright sunshine duration in hours  PP  − average vapor pressure (hPa) 
RO  − % of the normal bright sunshine duration