x5*ooo. •rc" izhaja vsaki i, datiran z dnevom lednje nedelje. ^nina velja za Av- za celo leto j, za Ogrsko |K 50 vin. za celo |r>; za Nemčijo stane _ i leto 6 kron, za jjeriko pa 8 kron; j inozemstvo se jmi naročnino z ozi- [ na visokost poSt- je. Naročnino je pla- I naprej. Posamezne jv.se prodajajo po 8 v. m» ..MaHjt^Brednišrvo in upravni »zlate&v,, se |,ahajal3 v pju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80 — za '/, strani K 40— za >U strani K 20— za V, strani K 10 — za '/« strani K 5 — za •/,, strani K 250 za '/« strani K 1.— Pri večkratnem oznanila se cena primerno zniža. it. 35. T Ptuju t nedeljo dne 29. avgusta 1915. XVI. letnik. vetovna vojska. zavzetju Nowo-Georgiewska 85.000 Rusov vjetih in 700 topov za- rajenih. — Kowel s 5 železnicami zavzet. — Obroč okoli Brest- itowska. — Vsi italijanski napadi zopet krvavo odbiti. — Italija wvedala Turčiji vojno. — Nemška pomorska zmaga pri Rigi. — Važni govor nemškega kanclerja. zetje velepomenabne trdnjave N o \v o- rgiewska pomeni velikanski polomruske ar- Več kot 85.000 Basov je padlo v nemške i njimi pa tadi okroglo 700 kanonov in vojni materijal za eno leto oblegovanja pri- Mjene trdnjave. S to je padla zadnja trd- ov na Poljskem. Zasledovanje in pro- avstro-ogrskih ter nemških čet se seseda zno doslednostjo nadaljnje. Pripravlja se I in bržkone odločilna bitka pri Brest- oivskem. Ta bode šele rnske armade zdrobila. hom opaznje dvor krvavega carja-batjaške, dji i Riga pred padcem ter da pripravljajo oiki pot v Petersburg . . . Celo najzagri- ijši sovražniki, ki so se preje nemško- avstrij- di zaničljivo posmehovali, čutijo zdaj pred prodiranjem teh junaških neprema- i armad. Italijanski izdajalci so zopet celo vrsto div-napadov z naravnost blazno porabo artilje-kega streliva na naše fronte poskušali. Do-niso ničesar, nego — krvave glave. Poročila kažejo, da je tudi na vseh ostalih tjiščlh položaj za naše orožje jako ugoden. Novo je tudi, da je efijaltska Italija napo-ala z izmišljenimi vzroki, zgolj vsled angle-i komanda in denarja, naši zaveznici Tur-vojno. Vojaškega pomena ta odločitev nima; bržkone bodejo laški parniki, ki doslej sicer niso pokazula posebne hrabrosti, poskusili pomagati pred Dardaneli. Upajmo, da bode tudi ta napad naših sovražnikov brezuspešen. Kar se Balkana tiče, je politični položaj tam popolnoma nejasen in vsako prorokovanje glede stališča posameznih balkanskih dežel bi bilo odteč. Gotovo je, da Anglija in Busija z vsemi silami, obljubami in zlatom pritiskajo na balkanske države, da bi jih spravile na svojo stran. Ali — kdo bi si želel usode Italije ali Busije ? Usode Italije, na katere moralo pluje pač sleheroi culukaferski ljudožerec, — usoda Busije, katere armade so hotele posetiti Dunaj in Berlin, medtem ko bežijo zdaj proti Pe-tersburgu in Moskvi . . . Naš ponos, našo samozavest, našo železno voljo za zmago ne premaga nikdo. Zmagali bo-demo, ker moramo in hočemo zmagati! Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.B. D u n a j, 21. avgusta. Uradno se danes opoldne razglaša: Busko bojišče. Sovražnik se je včeraj na spodnji P u 1 w i in zapadno Wysoko-Li-t o w s k a zopet krepko upiral proti napredujočim avstro-ogrskim četam. Na mnogih krajih prišlo je do bajonetnih naskokov, tako pri obrambi vasi T o k a r y, ki smo jo po težkem boju vzeli, pri boju za postojanko pri K1 u-k o w i c z y, katere se je siebenburška infante-rija ob polnoči polastila. Večkrat predrti in od nemških čet tudi pri T y m i a n k i vrženi, izpraznili so Busi danes zjutraj P u 1 w a-posto-janko in se umikajo proti L e s n a-oddelku. Pred Breat-Litowskem postalo je obkoljevanje zopet tesneje. Medtem ko so zavezniki silili ob izlivu K r z n e naprej, vrgel je fml. A r z sovražnika na obeh straneh od B i a 1 e vodeče ceste proti pasu nazaj. Našo postojanko severno Wladimir-Wolinskija smo razširili, pri čemur so prepodili močnejše sovražne oddelke. Italijansko bojišče. Na Tirolskem stal je del naše Tonal e-postojanke in utrdbe na visočinskih planotah pri Tiovarone-P u 1 g a r i a tudi včeraj pod težkim artiljerijskim ognjem. Neki italijanski infant, regiment, okrepčan z bersaglieri, napadal je dvakrat brezuspešno Monte Coston. Istotako se je zavrnil v pokrajini Schlnderbacha poskus alpin-skega oddelka, vsiliti na „Fozame- Scharte". V koroški obmejni pokrajini trajajo navadni topovski boji naprej. Ponovni napadi močnih italijanskih sil proti primorskemu oddelku Flitsch-Tolmin ostali so zopet brezuspešni. Neki napad na našo prednjo postojanko na Vršiču izjalovil se je nad ne-omahljivem izdržanjem deželne brambe iz St. Poltena in naših baterij. Pred Mrzlim vrhom izgubil je sovražnik najmanje 800 mož. Mostičje v Tolminu stalo je do danes opolnoči pod ljutim topovskim ognjem; potem so sledili pri Kozarsce štiri, proti visočinam južno tega kraja trije nasprotniški napadi, ki so se vsi na trdni hrabrosti naših čet razbili. Tudi proti našim postojankam ob robu dober-d o b s k e planote napravili so Italijani posamezni brezuspešni napad. Drugače je tam in pri g o-r i š k e m mostičju samo artiljerijski boj naprej trajal. — 2 — StrMohill'ova gren&ioa l* »slanj« ▼* je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših ■Kril« Si Vil V« ill VAlAnl&V ,n »iM »pesnih korenin. StrsMhffl'OTft fr«i5lM **** **W*MMI» aatViy«h¥ nied tega primano najbolj« iolodeo okrop6njo61 prebi Edennašihletalnih oddelkov obmetaval je TJ d i n e z bombami. Vsa letela vrnila bo se nepoškodovana. Namestnik generalštabnega šefa: pi. Hofer, fool. Nemško uradno poročilo od sobote. K.B. Berlin, 21. avguste (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Armada Hindenburga. Pri bojih vzhodno K o w n a vjeli smo 450 R n s o v in zaplenili 5 kanonov. Južno Kowna opnetil je sovražnik tudi svojo postojanko ob J e s i j i in se je umaknil proti vzhodu nazaj. Pri G u d e 1 e in S e j n y vzeli smo v naskoku ruske postojanke. V bojih zapadno T y k o c i n a izgubili so Busi 610 vjetih, med njimi 5 oficirjev in 4 strojne puške. Armada generala G a 11 w i t z vzela je B i e 1 s k in je vrgla južno od tega Ruse čez B i a 1 o. Armada princa Leopolda bavarskega. Zopetni sovražni odpor bil je včeraj zvečer in ponoči zlomljen. Nasprotnik je od danes zjutraj v nadaljnem nazadovanju. Vjeli smo Čez 1000 Rusov. Armada Mackensen. Ko je levo krilo čez K o t e r k o-oddelek in B n g pri izlivu P u 1 \v e vsililo, nadaljeval je sovražnik tudi na tej fronti svoje nazadovanje. Pred B r e s t - L i-towskem in vzhodno W1 o d a w e napredovali smo nadalje. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 22. avgusta. Uradno se danes razglaša: Rusko bojišče, čete generala Kovessa so zapodile sovražnika vnovič iz več postojank in so ga tirale čez železnico, ki vodi izBrest-Litowska proti Bjelsku. Armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda je v zopetnih bojih pri Wisoko-Litowsku pridobila ozemlja. Tukaj kakor tudi zapadno odBrest-Litowska in zahodno od W1 o d a w e bo je sovražnik močno upiral prodiranju zavezniških čet. Na črti Wladimir- Wolinsk ij in Cernovice je položaj nespremenjen. Italijansko boj išče.Doberdopsko gorsko planoto je sovražnik včeraj dne 21. avgusta zopet živahneje obstreljeval. Napad bersaglierev na M o n t e d e i s e i Busi je bil tik pred našo postojanko odbit. Severno-zapadni del gorske planote so napadli Italijani v široki čolni črti, ali bili deloma v boju moža proti možu, deloma vsled našega artilerijskega ognja odhiti. Popoldne je sovražnik preko naših postojank obstreljeval iz poljskih in težkih topov posamezne dele mesta Gorice. Ponovni sovražni sunek na naše postojanke severno od S e 1 a in ponočni napad na mostičju o Soči zahodno od T o 1 m i n a je bil odbit, pri čemur je imel sovražnik težke izgube. Na ozemlju Krna, v prostoru Flitsch a in ob Koroški meji so se vršili mestoma topovski boji. Na tirolski bojni fronti napadla sta dva italijanska batajlona po artilerijskem obstreljevanju, ki je trajalo 20 ur, dvakrat gorske prehode vzhodno od Tre Sassi. Napada sta bila odbite, sovražnik je imel 300 mrtvih in^zelo veliko število ranjenih vojakov. Sovražni ogenj na naše utrdbe pri Folgariji, Lavarone in pri gorski skupini T o n a 1 e se nadaljnje s spreminjajočo se ljutostjo. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 22. avguBte (W.-B.). Iz velikega glavnega stena se poroča: Armada Hindenburga. Armada generala pl. E i c h h o r n napravila je vzhodno in južno Kowna še nadaljna napredovanja. Pri naskoku neke postojanke severno Juwinti-jezera vjeli smo 760 R n s o v. Število rnskih vjetnikov iz bojev zapadno T y k o c i n a povišalo se je na več kot 1.100 mož. Armada generala pl. G a 11 w i t z sili naprej južno od Narewa čez železnico Bialystok-Brest-Litowsk. Vjela je v zadnjih dveh dneh 13 oficirjev in Čež 3 550 mož. Armada princa Leopolda bavarskega. Pod zmagovitimi boji prekoračila je armada včeraj železnico Kleezcele-Wy-soko-Litowsk. Zopet se upirajočega nasprotnika vrgle so nemške čete danes zjutraj iz njegovih postojank. Vjeli smo čez 3000 Rusov in zaplenili nekaj strojnih pušk. Armada Mackensen. Napadi nemških in avstro-ogrskih čet na oddelku K u d e r-k e, P u 1 w e, B u g a ter K r s n e se nadaljujejo. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 23. avgusta. Uradno se raz- Rusko bojišče. Vzhodno spodnje P u 1-w e in od Riacna proti severu vodeče železnice je pričel boj velike ljntosti. Sovražnik brani vsako ped zemlje najhujše; bil je pa na celi fronti na raznih točkah vržen; pri temu padlo je mnogo vjetih v naše roke. Posebno vroče se borijo naši izkušeni siebenburški regimenti pri severno od Riacna ležečih vaseh Gola in Suchodol. Infanterijski regiment št. 64 je naskočil neko od ruskih grenadirjev hranjeno šanco in vjel iz 7 o f i c i r j e v ter 900 mož obstoječo posadko ter zaplenil 7 strojnih pušk. Pred B r e b t-Lito wsko m nič novega. Vzhodno W1 o d a w e vsilil? so nemške čete čez pokrajino jezerov. V prostora Wladimir-Wo-1 y n s k a potisnili smo svoje straže do proti Turyska in v pokrajino vzhodno L n b o m a naprej. Rusi bo bili nazaj pognani. V vzhodni Galiciji vlada mir. Italijansko bojišče. Tudi včeraj so odbile naše čete več napadov Italijanov proti doberdobski planoti. Mestoma prišlo je do boja moža proti možu. Opetovano poskusil je sovražnik, približati se še bolj metodično našim obrambenim linijam. Tolminsko mo-stičje stalo je popoldne pod hitrim artiljerijskim ognjem. Potem je sovražna infanterija do noči opetovano brezuspešno napadala. Imela je težke izgube. Na ostalih frontah se ni zgodilo ni- janke meje. Namestnik generalštabnega I pl. H 6-f e r, fml. U Mlw^everno-vzho _P^b^a_Uker; iki naaprot česar bistvenega. Ogenj italijanske težke iiP,torn Prid rije na naše tirolske utrdbe je deloma po*01 armad( Danes je minulo četrt 1 e t .ledovanJa 8 vojne napovedi našega nekda^rao naPreJ ga zaveznika. Nešteti napadi italiju' _ 11 a J i J armade niso nikjer svoj cilj dos eP a P r l m pač pa so stale sovražnika ogromne ž rt* težka čete držijo kakor jpreje vedno svoje fl° a" ' ob ali blizo meje* aAo obre: ,np razvalin i se je vs sočini vzhc Nemško uradno poročilo od pondeljka.'0^ jarke O I n 7 7 n K,B. B e r 1 i n, 23. avgusta (W,B ) 1,^:^ likega glavnega stana se poroča: ■ . , Zapadno bojišče. Danes zjotrajH je sovražna mornarica pred SeebriiggeH6 lzJaI°v ko jo je naša artiljerija obstreljevala, odj Proti mo je zopet v severno-zapadni smeri. fc štoru od Vzhodno bojišče. Armada Hinlgdaj sovi bur g a. Čete generalobersta pl. Eichho1,^ ntr,jbe napredujejo nadalje izhodno in jnžno od Ko« , Na Bobru zasedli amo odRusol praznjeno trdnjavo 0ssowiecz.Pl)0T8'c,m c jnžno Tykocina vršili so se uspešni *ti 1 fe r; Vzeli Brno T y k o c i n. Pri temu smo 'j|a streljati 1200 Rusov, med njimi 11 oficirj»B zaplenili 7 strojnih pušk Severno BielBJ izjalovili so se obupani ruski protinapadi J jako težkimi izgubami zi Južno tega mesta šlo je naprej. Armada princa Leopolda s k eg a. Ta armadna skupina je pod trdo4©ga glavi nimi boji črto Kleszczec-Rocna p^ raČila in je v nadaljnem ugodnem n Vjeli smo 3050 Rusov in zaplenili 1 nih pnšk. Armada Mackensen. Prehod Puhva-oddelek je na fronti med Račn izlivom po ljutem odporu izsiljeu. Napai Bug zgoraj P u 1 w a-oddelka napreduje. Brest-Lito w s ko m nespremenjl| Na obeh straneh jezera Switjac sovražnik včeraj poražen in proti vzhodu pognan. Nemi K.-B. b Boji na italijanski meji. Kako krasna in slikovita je pokrajina, ki je pozorišče ljutih bojev med avstro-ogrskimi in italijanskimi četami, kaže današnja slika. Ta je bila napravljena v živ-ljenski nevarnosti slikarja. xxxtoaocK Ali si se na ,Štajerca' že naročil? Ako ne, stori to takoj! »OGOOOOOf Arms emeu; adne io in v2 9 ofi 8 stroj r m j a. e s z c z odno te od naš Jraje B i je nad Arm K.-B. Dunaj, 24. avgusta. Uradno secT reJa;0v aznil je" bojišče. Severno-zapadnt^je je ^ Brest-Litowska upirajoči se aovr* e s t - L bil je včeraj v pokrajini W ier chowiM® P" R i a s n o zopet v r ž e n in k umikanju n^1^.0 ljen. število od armade nadvojvode Joi^ -. Ferdinanda v zadnjih bojih pripel vjetnikov znaša 4 oficirje in 1.300 i V Avsti Avstrijsko uradno poročilo od torka. razglaša: Rusko Q?. i&816 K.-B. čerJc/iat/p/ate derKJ/T?_pfc m der /Jd/.ureni^fa . Rus: tlanjav Severao-vzhodno od W1 o d a w e bo naši zavez-icer- ' liki nasprotnika zopet nazaj potisnili in na i .■!• nostoru pridobili. Avstro-ogrska in nemška ko- Donehi $a arma(^e ^cm- P i h a 11 o prišla je v za-I . i _ dedovanja sovražnika v K o \v e 1 in je šla se-Ttriio naprej. V vzhodni Galiciji vlada mir. Italijansko bojišče. Na južnem trila primorske fronte premagala je včeraj težka artiljerija sovražile topove ob lobba-izlivu. Nadalje se je neko itali-insko obrežno baterijo pri Golanettuv up razvalin spremenilo. Nasprotniška infanterija, i se je vstavila nasproti naši postojanki na čini vzhodno Monfalcona, izpraznila je roje jarke v begu pred našimi kanoni. Vzhodno 'olazza zavrnile so naše čete krvavo dva apada, pri S a n Martinu pa tri do bojne fronte došle napade. Istotako I je izjalovil zvečer sunek močnih sovražnih *odphiBl Pron močvirju pri T o 1 m i n n. V utrjenem Kstoru od Flitscha in Raibla približuje iaj sovražna infanterija blizo našim črtam. utrdbe na visoki planoti Lovarone-;aria stale so včeraj zopet pod živahnim ognjem. Tudi na naše postojanke na tilferjochu' pričela je sovražna artilje-streljati. Namestnik generalštaboega šefa: pl. H 6 f e r, fool. eljka. B)ll ■ .Jilizo naš itraj pra Ni a ba vi trdo v« aa pi n nap li 16 lapadno sovrs ho vri] anja pl 3 Jo ž| pripelji .300 Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 24. avgusta (W.-B.). Iz ve-. glavnega stana ae poroča: Irmada Hindenburga. Severno len a nobene izpremembe. Na ostali fronti nadne skupine smo napredovali. Pri bojih j iio in vzhodoo od K o w n a vjele so naše 9oficirjevin 2.600 mož ter zaple 8 strojnih pušk. irmada princa Leopolda bavar-Na visočinah severno-vzhodno od Jeszczele in v gozdni pokrajini južno-pdno tega kraja bil je nasprotnik včeraj zo-cd naših čet vržen. Zasledovanje se pri-[nje B i a 1 o w i c z k a- gozdu. Sovražnik izgu-nad 4.500 vjetih in 9 strojnih pušk. Armada Mackensen. Pred napadom i P u 1 w o in Bug vzhodno Pulwinega izliva ■prednjočih nemških in avstro-ogrskih čet iz-1 je sovražnik svoje postojanke. Zasledo-je v teku. Na južno-zapadni fronti od jst-Litowska vzeli smo v naskoku vine pri K o t y 1 o \v u. Naše skozi močvirnato ijino severno-vzhodno od W1 o d a w e na-njoče čete zasledujejo včeraj vrženega so- $m ■ ■■ ■ ■ Vrhovno armudno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 25. avgusta. Uradno se danes Rusko bojišče. Čete nadvojvode Jo- f» Ferdinanda in generala pl. KoveB združeno z zavezniki sovražnika pod ne- rtanimi boji nazaj proti Lesni. Tudi odpor no-zapadno od Brest-Litowska se bo- čih Rnsov je zlomljen. Bili so po divizijah i r z a in nemških četah na pas utrdb nazaj vr- Severno-vzhodno Wlodawe podijo nem- sile sovražnika vedno globlje v gozdne in ne pokrajine. Konjiča fcm. P n h a 11 o na obeh straneh od Kobela v Kowrin če ceste naprej. Honved-huzarji vzeli so v oku neko utrjeno vas ob železniški črti lel-Brest-Litovvsk. Italijansko bojišče. V oddelku d o- rdobske planote bila je včeraj sovražna nterija, ki se je bila na južnem delu M o n t e lei Bus i vgnezdila, z našim topovskim em k hitremu zapuščenju svojih postojank Naša fronta južno-zapadno od S a n I r t i n o stala je zopet pod ognjem težke artilje- rije. Opoldne so pričeli Italijani tukaj z novim napadom, ki je bil kakor predvčerajšnji napadi blizo naše obrambene #črte odbit. Pri goriškem in tolminskem mostičju ter na Krnu vlada razmeroma mir. Pač pa deluje sovražnik živahno pri Flitschu in Raihln. V tirolskem obmejnem okolišu razvili so se razni boji. Včeraj pozno zvečer pričela je sovražna infanterija proti severnemu oddelku planote Lavarone napredovati. Danes zjutraj bil je ta napad odbit. Na obeh straneh Toledo-oddelka napadajo od jutranjega mraka sem veči italijanski batajloni. Tukaj boj še ni končan. Artiljerijski boji trajajo skoraj na vsej fronti naprej. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 25. avgusta (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Armada Hindenburga. Severno N j e m e n a smo pri uspešnih bojih v pokrajini Pirschi760 Rusov vjeli. Armada generalobersta pl. E i c h h o r n vsilila je z boji zmagovito naprej. Vjelaje 1.850 Rusov; več strojnih pušk bilo je zaplenjenih. Armada S c h o 11 z dosegla je B e. r o z o w s k o, vzela K n y s z y n in prešla N a r e w južno od Tyko-cina. Armada G a 11 w i t z izsilila je ob cesti Sokoli-Bialistok prehod čez Narew. Njeno desno krilo dospelo je, ko je bil nasprotnik nazaj vržen, do A r 1 a n k e. Ta armada vjela je več kot 4.700 Rusov, med njimi 18 oficirjev ter zaplenila več strojnih pušk. Armada princa Leopolda bavarskega. Sovražnik skušal je včeraj zaman, vstaviti naše zasledovanje. Bil je napaden in v Bialowska-gozd vržen. Južno gozda dosegle so naše čete pokrajino južno od Wier chowize. Vjele so čez 1.700 Rusov. Armada Mačke n s e n. Armadna skupina bliža se, sledeč premaganemu sovražniku, visočinam na zapadnem bregu Lesne. Na južno-zapadni fronti od Brest-Litowska pri D o b r i n k i predrle so včeraj avstro ogrske in nemške čete prednjo postojanko trdnjave. Na vzhodnem bregu B u g a silijo deli armade L i n-s i n g e n pod boji proti severu. Padec trdnjave Nowo-Georgiewsk. 85.000 Rusov vjetih, 700 topov zaplenjenih. V delu naše naklade zadnje številke zamogli smo že objaviti brzojav, da so hrabre nemške čete zavzele veliko rusko trdnjavo Nowo-Georgiewsk, ki je obenem zadnja trdnjava na Rusko Poljskem. Poročali smo tudi, da se je ob tej priliki vjelo 20 000 Rusov. To poročilo je treba s pozneje došlimi brzojavkami izpopolniti. Najprve treba omeniti, da so pri zavzetju trdnjave krepko sodelovali tudi avstro-ogrski 355 cm možna rji. Skupni plen pri zavzetju velevažne te ruske trdnjave pa znaša razven doslej nepreštetega vojnega mate-rijala: 6 generalov, 85.000 mož in več kot 700 kanonov. Ze v teh številkah se kaže velikost in pomen te zmage. V strategičnem ozirn je treba omeniti, da je zdaj cela vrsta zvez odprtih, katere je ta trdnjava zapirala. Zlasti velja to za zadajšnje zveze nemške armade. K temu šteje v prvi vrsti važna železniška zveza Danzig-Soldau-Mlawa-Varšava-Iwangorod, nadalje posebna železniška zveza v Varšavo. Vse te zveze so zdaj za nas odprte. Še večji je seveda moralični in politični nspeh tega zavzetja. Z a d-nja utrdba Rusov na Poljskem je izgubljena. Vsa Poljska je v zavezniških rokah. S tem je napravljen zopetni velevažni korak v konečni poraz ruskih armad, obenem pa v srečni izid svetovne vojne sploh. Izpraznenje Petersburga? K.-B. London, 23. avgusta. „Daily Chronicle" poroča iz Petersburga: Možnost izprazne-nja Petersburga se javno priznava. Vznemirljivo je vprašanje, kaj se naj prične z begunci. Napredovanje nemških armad je imelo kot posle-dicu, da prihaja prebivalstvo zapadnih provinc vedno večjem toku v notranje dežele. Pomožni viri podpornih odborov so do skrajnosti izčrpani. Begunce se skuša kolikor mogoče po celi deželi iazdeliti. Zavzetje ruskih trdnjav. Zgodovina kaže malo slučajev, da bi se v razmeroma tako kratkem času zavzel skozi desetletja zgrajeni zistem trdnjav. V zadnjih tednih so zavezanci zavzeli sledeče ruske trdnjave: Ostrolenka. . . dne 11. julija Pultu s k.....„23. „ Rozan......»23. „ Varšava.....B 4. avgusta Iwangorod... B 4. „ Serok......„ 8. „ Zegrze.....B 8. „ L o m z a.....„ 9. „ W isz na.....„ 11. „ K o w n o.....n 14. „ Nowo-Georgiewsk „ 19. „ Nemške pomorske sile pri Rigi. Tri ruski bojni parniki uničeni,več t o r p ed n i h č o 1 n o v in ena večja ladja težko poškodovana. K.-B. Berlin, 21. avgusta (W.-B.) Naše (nemške) pomorske vojne sile v vzhodnem morju vsilile so v morsko pristanišče R i g e, ko so Bi vstvarile vozne ceste skozi mnogoštevilna spretno narejena polja min in mrežno zatvorbe po večdnevnem težkem delu. Pri tukaj razvijajočih se bojih predBtraž bil je neki ruski torpedni čoln „Emir-Bucharski"-razreda uničen. Drugi torpedni čolni, med njimi „N o v i k" in neka večja ladja bili so težko poškodovani. Pri nazadovanju Rusov na večeru dne 19. t. m. v „Moon8und", bila sta ruska kanonska čolna „Sf i wuč* in BKo r e j ec" po hrabrem boju Brest-Litowsk. Z ozirom na velikanske boje, ki se bijejo zdaj okoli ruske trdnjave Brest-Litcwsk, prinašamo mali ali natančni zemljevid teh krajev, ki bode cenjenim čitateljem pri natančnem zasledovanju vojnih dogodkov gotovo koristil. Zahtevajte povsod »Štajerca" lum farmarje*': ouf £*..-; uito?/s!i. — 4 z artilerijskim ognjem in z napadi po torpednih čolnih potopljena. 40 mož posatke, med njimi 2 oficirja, zamoglo se je, deloma težko ranjene, po naših torpednih čolnih rešiti. Trije naših torpednih čolnov bili bo po minah poškodovani. Od njih se je en čoln potopil, enega spravili smo na suho, ODega pa v pristan. Naše izgube na človeškem življenja so majhne. Namestnik šefa admiralnega štaba: pl. Behnke. (Nemška mornarica izsilila si je torej vhcd v pristanišče Rige. Splošno se sodi, da mislijo Nemci na obrežja Vzhodnega morja naprej priti in najprve Riga-Diinamiinde od suhega in morja napasti. Zanimivo je, da Angleži vkljub vsem svojim obljubam ne morejo rešiti Rige pred njeno usodo. Op. ured.) Italijani so zapustili Pelagruž. K.-B. D u n a j, 22. avgusta. Uradno se razglaša : Po poizvedovanju se je dne 21. avgusta zjutraj dognalo, da so Italijani otok Pelagruž popolnoma izpraznili in zapustili vse tamošnje stavbe ter obrambene naprave. Otok, na katerem so stanovale samo družine svetilnikovih stražnikov, so Italijani v noči 11. julija zasedli in ga potem opremili z brezžično brzojavno postajo ter obrambnimi napravami. Tudi italijanski podmorski čoln je bil pri otoka na straži. Poleti naših zrakoplovcev in trikratno temeljito obstreljevanje po našem brodovju je prizadjalo sovražniku vedno zelo težke izgube na ljudeh in vojnem materijalu. Naši so uničili tudi italijanski podmorski čoln „Nereide". Vse to je privedlo Italijane do uverjenja, da vrednost tega otoka ni tako velike vojaške važnosti, kakor so mislili tedaj, ko so otok zasedli. Mornarsko poveljništvo. Pred Dardanelami. K.-B. Konstantinopel, 19. avgusta. Po verojetnih, tukajšnjim merodajnim krogom došlih poročilih trpi armada aliiranih (Francozov in Angležev) hudo bedo in pomanjkanje, zlasti vsied vročine in pomanjkanja vode ter nezadostne bolnišnične preskrbe. Morala čet aliirancev je jako nizka, zaupanje v zmago pa je pri njih popolnoma izginilo. Italija je Turčiji vojno napovedala. K.-B. Berlin, 21. avgusta. Wolffova pisarna poroča iz Konstantinopla dne 20. t. m.: Italija je Turčiji vojno napovedala. Italijanski poslanik je odpotoval. Spor v sovražnem taboru. Holandski list „LaHave" poroča o skupnem vojnem posvetovanju aliirancev, ki se je vršil dne 17. avgusta v Calais a. List pravi, da je prišlo tam do burnih razgovorov. Joffre je izjavil, da je skapno delovanje z Angleži skoraj nemogoče. Francija je svoje obveznosti v vsakem ozira izpolnila, A n-glija pa niti najvažnejše točke pogodbe ni držala. Angleško armadno vodstvo se je obvezalo, da pošlje vsak dan po 5.000 mož na kontinent. Že zaietkom vojne tega ni v polni meri storilo. V zadnjem času pa so transporti popolnoma izostali. — Na dragi strani so ruski zastopniki sprožili hnda očitanja proti Angliji in Franciji. Zahtevali so energično nujni začetek angleško-francoske ofenzive. Posvetovanje je končalo, brez da bi prišli do kakšnjih trdnih sklepov. (Poka, poka v tabora sovražnikov, katerih nenaravna zveza je hotela nas in Nemčijo uničiti! Op. ur.). Grki proti Angležem. Saloniki, 22. avgusta. Grški napol ofi-cijelni list vlade BNeri" poroča, dasosese-vernood Salonika angleške Čete izkrcale. Kmalu nato se je odposlalo grške čete, ki so Angleže razorožile in jih v Saloniki spravile. Angleško-francoske čete ho- { čejo baje tudi v kratkem otok Kreto zasesti. To se iz tega sklepa, da so došli predvčerajšnem pri Suda-pristana trije fraucoBki tor-pedni lovci. V prihodnjih dneh pričakuje se še prihod večih angleških in francoskih par-nikov. Mnogo prebivalcev Salonikija je iz straha pred angleško invazijo zbežalo v Atene. Dognalo se je, da je mnogo angleških oficirjev pri nakupovanju vSaloniku prebivalstvo na angleško okupacijo pripravljalo; pravili soljudem, kako dobro se bodejo imeli pod angleško vlado. V Saloniku štacijonirani tuji konzulati so protestirali proti tema nastopanju Angležev in so dali svoja opazovanja na zapisnik. Razpoloženje na Grškem postaja proti Angliji vedno bolj razburjeno. (Kar torej Angleži pri Grkih z medenimi obljubami niso mogli doseči, to hočejo zdaj ednostavno a silo iztisniti. In ti ljudje govorijo o svobodi in pravici malih narodov! Op. ur.) K doberdobskim in goriškim bojem. Najhujše napade izvršile so italijanske čete doslej v okolici Gorice ter na doberdobski pla- OieKampFe bai Dober do und Gor-z. noti. Ker se bodejo tam boji i zanaprej nadaljevali, prinašamo zemljevid teh krajev. Avstrija. Nekemu zanimivemu listku v „K6lnische Zeitung" posnemamo: Kakor nepretrgano rožljanje z orožjem gre skozi zgodovino Avstrije. To šumi, zbija, gromi, od časov sem, ko so vsilili Huni in Mongoli v globoko ogrsko dolino, pa do dnevov, ko je težka artiljerija velikega kneza Nikolaja gromela proti utrdbam Przemysla. Kaj je držalo to državo in njenih dvajset narodov skupaj, ko ti narodi vendar nimajo uičesar, prav ničesar skupnega, ne plemena, ne jezika, ne veroizpovedi? Razven dinastije samo armada, vedno samo armada. Brez te armade bila bi država Avstrija že davno plen požrešno ob njenih mejah preže-čih tujcev, bi bila končala vsled razdirajočih elementov hujskajočih pustolovcev v njeni notranjosti. Ni to armada kakor pruska. Ni izmišljena od enega ali dveh modrih vladarjev, ni vsiljena za organizacijo jako zmožnemu prebivalstvu in ni vstvarjena konečno kot orožje, da se ustanovi veliko narodnostno državo. Kaj ta-cega ni bila nikdar naloga Avstrije. Naloga Avstrije je bila vedno, od dnevov Babenbeiža-nov sem, in je ostala do danes, da se kakor barjera pred ljudske potoke vleže, kateri silijo iz vzhoda, da je tako rekoč taboriščna trdnjava zapadne Evrope proti vsemu preplovljenju od vzhoda. Zato je ostala ta armada vedno nekaj tako živega celega, ki gleda nazaj na toliko slavnih skupnih trofej, vkljub vsem narodnostnim razlikam. Velika naloga ostala je v tej armadi vedno živa. Po tej armadi izražena državna voljiVasi pozi. je tako močna, tako nerazrušljiva, da jicelih mesi magala vse razruševalne smeri in jih tavajo v zanaprej vedno premagala. Avstrija ttovornih ■ živela, dokler bode Evropa ži% v o b o d čez to dejstvo se je zamogla zmotiti k % e naši nevednost angleško-francoskih zgodovinS Angl pisačev, ki iz dobrih vzrokov lazmšenjeflT spoinla sarske države že trideset let sem prerokajejfcngieški ' pa Egip "giptai sij a r igleškim ako ■ — " »novice, c najboljša hrana za- dojenčke, otroktjevropejsk rekonvalencente po Želodčnih in čr»vse drug« vesnih boleznih se vedno dobi. § &i n a ! Poskusna doza in ppdučna zdravniška brošura (■ Kani oskrbi otrok zastonj po Nt »tie's KinderraeM-tifidlLjjjg jn : »chaft, Dunaj 1., Biberstrasse 49 a. M5frditve »1 nTp s r. tovne vojne. Iz govora nemškega državnega kancle t* i ^ • •!•• • i« . katerim i Položaj, cilji m krivci soejai je: 'i z a m dkrit ir z a r a v 1 j |e krivd ,viti ! Nati devanji im priz a ru Gov Gos o s eg roti O g a, o ilitična Polja a na tr a st rabr vo j o pre Dne 19. t. m. imel je prvi min Nemškem, državni kancler pl. Beth H o 11 w e g v nemški državni zbornici nimivi govor, kateremu posnemamo: Gospodje! Odkar smo zadnjič zboro»| je zopet mnogo zgodilo. Vai z zaničevanjem; in največjo porabo človeških življenj poskusi Francozov, predreti našo zapadno so se na hrabrosti naših čet izjalovili. I ta novi sovražnik, ki je mislil od nje| htevano tujo last lahko pridobiti, je doslej sno zavrnjen vkljub številni premoči, brezbrižnem žrtvovanju človeških življenj,1 majena pa stoji tudi turška armada ob nelski fronti. Pozdravljamo svoje zvest v e z n i k e! Spominjamo se tudi danes mestu vzvišenega vladarja dol ske monarhije, ki je včerajintud pilv86.1eto 8 v o j e g a ž i vi j enjrar o v Povsod, kjer smo sami z ofenzivo [iih so/r smo sovražnika porazili in n«asedenj vrgli. Skupno s svojim zaveznikom smo »razvoja, vso Galicijo in Poljsko. LitaPoljaki K u r 1 a n d od Robov osvobodili;! arma goro d, Varšava, Kowno so p odoc Daleč v sovražno deželo tvorijo povsodrazvijati črte trdni breg. Imamo novo armOd nas prosto za nove udarce. Ponosniporabo I strahu, v polnem zaupanju na naše krasnboval zamoremo v bodočnost gledati. Ko se je kancler zahvalil nevtralnim] vam za pomoč glede civilnih oseb in ra, je nadaljeval: Gospodje ! Naši nasprotniki si n likansko krvavo krivdo, ko skušajo naroi titi glede resničnega položaja. Kjer ne svojih porazov zatajiti, tam jim slnžijorili star zmage za nova obrekovanja. Pravijo, da t* sredir zahrbtno vojno pripravljali, medtem ko rope, N gojili nedolžno ljubezen do mira. Preje »ino na vorili drugače! Spominjajmo se bojevitih člkot vaz ki jih je ruski vojni minister v spomladi l.vzhod I v časopisju objavljal, v katerih je naglašal moško vi vojno pripravljenost ruske armade. Spomin Pariz se izzivajočih besed, ki jih je rabila Fra&vojne. zadnjih letih. In 3. avgusta lani je dej*ojna, 1 Edward Grey: „Mi z našo mogočno moi ki zamore našo trgovino, naše obrežje, terese varovati, mi bodemo, ako se m vojne, tako malo več trpeli, kakor če 01 zunaj vojne". Naši nasprotniki so bili vojno pripravljeni in skušajo zdaj kri druge vreči. Pravljico, da se Anglija samo zaradi vojne udeležuje, je zdaj že sama opusi mali narodi zdaj res verujejo, da vodijo in njeni zavezniki vojno le za varstvo onora narodov, za varstvo svobode in civilitf) k r e ] Anglija je zavezala nevtralno trgovino nadej o Anglija zasede nakratko grške otoke. Griijoaše va prisiliti k odstopu svoje zemlje, da bi Bulfloseči • na svojo stran spravila. In na Poljskem opm o r j ; Rus pred umikanjem svojih armad celo obvlada lerja. žitna polja uničuje, prebivalstva dih mest in vasi pošilja v tuje dežele; pogi-navajo v močvirju ruskih cest, v plombiranih tovornih vozovih brez oken. Tako izgleda svoboda in civilizacija, za katero 8 e naši nasprotniki borijo. Anglija raČnna s slabim spominom sveta. V spomladi 1902 bile so burske republike i državi priklopljene. Potem je gledala m Egipt in napravila s Francosko zvezo glede ptain Marokke. Leta 1907 prišla je potem Azija na vrsto. Južni del Perzije se izroči im interesom, severni del pa ruskim kosakom. Kdor uganja tako politiko, ta nima pravice, očitati kaj deželi, katera je 44 let dolgo evicpejski mir ščitila, medtem ko so se skoraj vse drage države vojskovale. To je h i n a v-in a ! Kancelar popisal je nadalje zahrbtnost Anglije in je na podlagi dokumentov pobil lažnjive trditve angleških državnikov. Protestiral je proti neresničnosti in obrekovanju, b katerim se naši nasprotniki proti nam borijo. SY8 Dejal je : B Pl j e takrat trenutek, ko bizamogla Nemčija in Anglija z ritosrčnim sporazumom svetovni mirzajamčiti. Mi smo bili v to pripravljeni. Anglija pa je to odklonila. Te krivde v vsej večnosti ne bode mogla od- oc ister b m a Spraviti veles Natančno je govornik še pojasnil vsa pri-vanja v ohranjenje miru v letu 1914. Konec ovali, Hem prizadevanjem je napravila splošna mobili-m srni »cija ruske armade. uarejal Govornik je potem nadaljeval: d fronti i Gospodje! Naše in avstro-ogrske čete so t alijfcosegle meje kongresne Poljske ljegaAprcti vzhodu in obema se nudi zdaj na-.ej krKoga, oskrbo vat i deželo. Geografična in Si. vkrjBfclitična nsoda spravila je skozi desetletja Nemce nj. Nn Poljake v medsebojni boj. Spomin na ta b darSrian nasprotja pa ne zmanjša spoštovanja do Strastne d o m o v i nsk e 1 j n bez n i in s t o »hrib r o s t i, s katero je poljsko ljudstvo i na taBavojo visoko kulturo in ljubezen d o mwg prostosti proti Rusom branilo ij srnin tudi skozi n ob re čo te vojne ob-n j a. Btaro v a 1 o. Ne posnemam sladkih obljub na-j priifeih sovražnikov; ali upam, da pomeni današnjo l n a zRaaedenje' poljske meje proti izhodu začetek no akoMmvoja, ki bode stara nasprotja med Nemci in t a voHPoljaki iz sveta spravil in vodil od ruskega ; I w iKarm aosvobodeno deželo v srečno p adftodočno s t, v kateri bode zamogla gojiti in sod rArazvijati posebnosti svojega narodnega življenja. r m a«0d nas zasedeno deželo bodemo pod največjo osni, afcorabo lastnega prebivalstva pravično oskr-asne {Bo val i in nepreprečljive težave, ki jih prinaša ■vojna seboj, skušali bodemo odpraviti, rane, nim drBki jih je Rusija deželi bila, ozdra-ranjenoBfiti. Ta vojna bode, čimdalje bode trajala, iz lagajo ■tisoč' ran krvavečo Evropo zapustila. Svet, ki irode ■ bode potem nastal, ne bode tako izgledal, kakor ne moAn sanjarili naši sovražniki. Oni bi radi vstva-žijo nBoli staro Evropo z brezmočno Nemčijo la smolv aredini kot pozorišče spletk, kot bojišče Ev-ko so Kope, Nemčijo z razbito industrijo, z malo trgo-pje so Ivino na lastnih trgib, brez mornarice, Nemčijo h člankBpt vazalno državo Rusije, ki je vzhod in jugo-li 1. lBibod Evrope obvladala ter vse Slovane pod ašal pOMlOtkovitskim žezlom zbirala. Tako so sanjarili .rizu, Londonu in Petereburgu začetkom te FrancijBvojae. Ne, gospodje! Ta velikanska svetovna i dejal Bvojaa, ki odpira vse špranje sveta, ne bode pri-inornai^peila zopet pretekle razmere. Nove morajo i, našefcaetati! udeleži Ako naj pride Evropa kmalu do ostaal n ir u, zamore se to zgoditi lez i tedaj!«očnim, nedotakljivim stališčem krivdolfifcmčij e. Čez eno desetletje je stremljenje drugih adi Bedni v to naperjeno, da se izolira Nemčijo in jo ustila. M izključi od sodelovanja na svetu Taka poKtika ijo AnjBje morala imeti slab konec. Nemčija si o ma&orasvoj položaj tako izzidati in ivilizaoBtkrepčati, da j o druge sile ne bona male j o hotele nikdar več obkoliti. V jrčijo ■Baze varstvo in v prid vseh narodov pa moramo Bulgaiioieči tudi osvoboditev svetovnega m opoJBBorja, ne da bi kakor Anglija to morje sami :elo deBobvladali, marveč da bo morje vsem narodom ... 5 .. ednako služilo. Mi hočemo biti in ostati z a-ščitamiru in svobode malih ter večjih narodov. To velja tudi za balkanske narode. Šele nemške in avstro-ogrske zmage na Poljskem osvobodile so balkanske države od ruskega pritiska. Anglija je bila enkrat varstvo za balkanske' države. Kot zaveznica Rusije pa je le sovražnik njih neodvisnosti. Svoj krasni govor končal je nemški kancler s sledečimi besedami: Od svojih vlad v vojno proti nam nahuj-skane narode ne sovražimo. Ali pozabili imo na sentimentalnost. Vzdržali bodemo boj, dokler ne bodejo oni narodi od pravega krivca mir zahtevali, dokler ne bode proga prosta za novo, od ruskih spletk, moskovitskega poželjenja in angleškega jerobstva prosto Evropo. Bolni napljnCih Sanaforij Jtaštni j koli Mi-tavo tesl« naša -n j« anje| t Sv. Janžu v Rožni dolini ter vodja pevskega v Sinčevasi. Vsem trijem vrlim koroškim , ki so prelili svojo kri za ljubljeno itomotino, ohranilo bode koroško ljudstvo častni spomin. Bogastvo ruske carske družine. Kot skup- po8ednje ruska carska družina ogromno lino na zemlji, h kateri pride še osebna lastnina, ki je za naše pojme naravnost neverjetne razširjenosti. Car sam poseduje le v Sibiriji 4.25 milijonov desetinj zemlje (1 deBetinja je 1.0025 hektarjev). Nekateri veliki knezi imajo istotako v Kavkazu, Krimu in drugib delih Ru-eije naravnost velikanska posestva. Družinsko premoženje znaša zdaj okoli 8 milijonov desetinj, 1.500mlinov, 800 industrijskih podjetij, 100delavnic raznih vrst in obstoji tudi iz najboljših vinogra- jvaž- do? na Rnskem. Že pred dolgim časom prodala je 'trije oprava carjevega premoženja v enem samem n okroglo 4 milijone kron vina. Vsako leto ima carjeva družina iz svojih posestev dohodka okoli 60 milijonov kron. Poleg tega do-■fcira car še vsako leto iz davkov svojih podala je uilov 50 milijonov kron. Ako bi torej car hotel, gla- amogpi bi svojemu v tej vojni tako hudo pri-nam- zadetemu ljudstvu iz lastnega žepa prav izdatno No- pomagati. Pa car-batjuška ima proti sebi obrnjene 'kako loke . . . )skn- 21. vojna napoved. Vojna napoved Italije lavni proti Turčiji je 21. v tej svetovni vojni. Avstro-misln Ogrska se nahaja v vojni z 8 državami: z Anglijo, ttBtt francosko, Rusijo, Italijo, Srbijo, Belgijo, Crnogoro sova! i Japonsko. Z istimi državami razven Italiji nariši taji Nemčija v vojni. (Skupaj 15 vojnih na-oved.) Polega tega je Turčija že 6 državam {akor rojno napovedala, oziroma so ji vojno naporne- iedale: Anglija, Francoska, Rusija, Italija in veko- jtbija. Kakor znano, imela je Turčija šele pred arski ar leti vojno z Italijo (od 28. septembra 1911 pov- o 18. oktobra 1912). savoj- Tatvina. Pred kratkim šel je posestnik g ter hitonSpegu iz Spodnjega Doliča, ko je pri-fran- bajal :i živinskega sejma, v Jastrebnikovo krčmo t Sv. Florijann. Pil je precej in je končno pri S »i jnii zaspal. V suknji imel je 2640 kron denarja. se je po polnoči zbudil, bil mu je že ves ii ukraden. Tatvine sumljivi so delavec Barij ež m an, njegova žena Marija in kočar-8D Anton Pesjak, vsi iz Kozjaka jri Konjicah. Vsi trije bili so aretirani in sod-liji oddani. V Dravo skočila je v Mariboru neka mlada tki.'Dva ribiča sta jo hotela rešiti, pa se a ni posrečilo. Izginila jima je pred očmi .v nih. Nezgoda. Pri bakljadi v Mariboru padla je Vol- ieka deklica na tla. Množica jo je pohodila. jnika. loga deklica bila je tako hudo ranjena, da bode da se torala bržkone umreti. renite \f ruskem vjetništvu umrl je g. Avgust darku wet lin, učitelj v Konjicah. Bil je izvrstni 3giroL fotelj, telovadec in navdušeni pevec. Njegov ipauj» lak je brivec g. Paid ase h v Brežicah. Pokoj-apre- ik stal je v 31. letu svoje starosti in je bil v unicij- marjn pri Jelšah rojen. N. p. v m. ! Jpravo V CelOVCU je umrl pijonir Franc W o c h 1 estijo/ i Sr. Jakoba pri Mariboru. lost v Pasja kontumaca. V raznih okrajih na Spodnjem Štajerskem proglasili so strogo pasjo judvik ontomaco, ker se je pojavila pasja steklost. i daleč riporočamo prebivalstvu največjo pazljivost glede mira! e grozovite kužne bolezni. ■sojen, Veliki požar. Dne 19. t. m. izbruhnil je v ■eki hiši vasi Satteldorf ob Sotli ogenj, ki je prav hitro na sosedna poslopja razširil. Ijob napornemu delu požarnih bramb iz lldorfa in Podčetrtka, je 17 poslopij jorelo. Zvečer je namreč nastal vihar, ki ireco slamo 8 kilometrov daleč nosil. Zgo-bo tudi vse zaloge krme in žita. Skoda je igremna i t urno T Zaprli so v Beljaku nekega Petra Putz, komajK je izvršil razne tatvine in je tudi dvakrat unaka.fc vojaščine dezertiral. ne na-B Tatvina. Natakarici Lizi Konrad v Trbižu ilje jeKlo je 700 kron ukradenih. Na sumu je neki sser-ftlapec Miha Maier. katerega so zaprli. zervistj V jezero Skočila in utonila je pri Techen-žnpaniBpifa komaj 17 let stara Marija Stotter iz idel jeBeloTca. Mrliča so iz vode potegnili. s preje! Na smrt obsojeni prijatelji Rusov. Kor. urad i učiteljjioroca: Po večtedenskem trajanju končala je I je m en sluz orosto-»m ni . s: c. kr. deželno-brambena divizijska sodnija na Dunaju razpravo proti drž. poslancu Dimitriju M a r k o w, deželnosodnemu nadsvetniku dru. Vladimirju Kurylowicz, proti odvetnikom dru. Cirilu Cerlunczakiewicz iz Przemysla, dru. Johanu pi. Drohomylecki iz Zloczowa, proti posestniku Tomažu Diakow iz Werbiaza, ključarskemu mojstru Gabrijela Malkiewicz izKamioaka-Stramilowe, vsem pripadajočim rusko-narodni stranki, nadalje proti sotruduiku ,No-woje Wremja" Dimitriju pi. Jancewecki. Tožba se je glasila na veleizdajo in zločin zoper vojno silo države. Vseh 7 obtožencev so na smrt na vislicah obsodili. Makovlje. Piše se nam: Dne 17. avgusta zvečer obhajal se je 86. rojstni dan našega presvetlega cesarja v Makolah prav slovesno. Ba-kljada je šla z godbo in obilno zbranim ljudstvom iz Makol v Grad Stattenberg, kjer se je med potom večkrat „Živijo naš cesar" klicalo. Tudi iz raket se je streljalo na čast našemu cesarju. Za to nla.vno.st sta se najbolj brigala gospod občiriaki svetovalec Johann Bogina in gospod trgovec Franc Osebek v Makolah. Toraj hvala obema. Za stroške se je pobiralo in so se vsi Makolčani pri teh darilih prav patrijotičuo izkazali, vsi so obilno darovali, tako da je še nekaj denarja za „Rdeči križ" 03talo. Tudi se. je Mo-kolski župan Juri Skale odločil nekaj darovati; pač pa so bili pobiralci prisiljeni njemu darovani denar nazaj dati, ker je bil za tisti denar skoro 2 dni čisto razburjen. — Bog živi našega cesarja! Ranjen. Piše se nam: Dragi „Štajerc" ! Jožef Polajžer naznanjam, da se nahajam v vojaški bolnišnici aa Dunaju. Bil sem ranjen na Italijanskem pred 2 mesecema v demo roko. Hvala Bogu, zdaj je že dosti boljše. Prosim, dajte v list, da bodejo moji starši in domači ljudje vedeli, da sem hvala Bogu živ in še precej pri zdravju. Jaz sem že več kot 10 pismov odposlal na domače, pa nobenega glasu od nikjer. Prosim za odgovor! Jožef Polajžer, k. k. Landwehr-Iof-Reg. Nr. 26, derzeit Reservespital Nr. 1, Hernals, KochstraBe 75, Zimmer 6, Wien. Nakup žita v ptujskem okraju. Na drugem mestu prinašamo imena ko misijonarje v vojnega zavoda za nakup žita. Za Ptuj je g. Maks Straschill imenovan kot komisijonar. Le-ta pa je določil še g. Hansa Toplak v Juršincih in g. Sonneuscheinv Ptuju kot podkomi-sijonarje. Ti imajo torej tudi pravico, žito nakupovati. Iz ruskega vjetništva pobegnil. Infanterist Franc Murko iz Spodnje Losnice pri Slov. Bistrici prišel je ranjen v rusko vjetništvo. Ležal je štiri mesece v bolnišnici v Lembergu; potem so ga rabili za zgradbe strelskih jarkov. To priliko je porabil za beg. Potoval je v za-padni smeri, večinoma ponoči in je lezel, da bi se ga ne opazilo, mestoma na kolenih. Po večih dnevih prišel je do nemških čet, ki so ga veselo sprejele in do njegovega polka spremile. Zdaj se nahaja v svoji domovini in pričakuje zasluženo odlikovanje. Gospodarske. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. &jmi brez zvezdic so letni in kraraarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 28. avgusta v Fernitzu*, okr. Graška Okolica ; v Siainzu**; v Brežicah (svinjski sejem); v De-chantskircheau**, okr. Friedbsrg ; pri Št. Janžu pri Her-bersteinu, okr. Hartberg; v Vorau ; pri Sv. Trojici v Slov. Goricah*, okr. Sv. Lenart; v Svičini, okr. Maribor; v FUrsteofeldu*'; v Predlitzu**, okr. Murau. Dne 30. avgusta pri Sv. Filipu, okr. Kozje; v Oiešji vasi**, okr. Brežice; v Pusterwaldu*", okr. Ober-zeiring; na Muti", okr. Marenperk ; v Poličanah**, okr. Slov. Bistrica ; pri Sv. Petru na Ottersbachu**, okr. Cmu-rek; pri Sv. Tomažu", okr. Marenperk; na Hajdini", okr. Ptuj ; v Kirchbergu ob Rabi**, okr. Feldbach ; v Iltu, okr. Fiirstcnfeld. Dne 31. avgusta v Ormožu (svinjski sejem) ; v Konjicah**; v Gradcu (sejem s porab no živino). Dnel. septembra v Semriachu, okr. Frohn-leiten: v Zigarskem vrhu, ckr. Kozje; v Fischbachu", okr. Birkfeld; v Obdachu"; v Arnočah**, okr. Šoštanj; v Donnersbachu**, okr. Irdning; v Murau* ; v Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje ; v Ptuju (svinjski sejem). Dne 2. septembra v Brucku na Lafaitzi*, okr. Friedberg; v Tmovcih*, okr. Rogatec: na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Lučanah, okr. Arvež ; v Gradcu (sejem s klavno živino, letni sejem in mesečni konjski sejem). Dne 3. septembra v Fernitzu, okr. Gradec okolica; v Rogatcu (svinjski sejem); v Hieflau, [okraj Eisenerz; v Gradcu (sejem s klavno živino). Dne 4. septembra v Brežicah (svinjskisejem); v Vuhredu*, okr. Marenperk; v Št. Ilju**, okr. Maribor. Dne 5. septembra v Liezenu ; v Št. Ilju, okr. Maribor ; v Tiscberndorfu, okr. Aussec. Podpirajte sadno drevje! V listu .Frankf. Zeitung" piše sadjar: Letos smemo pričakovati obilnega sadnega blagoslova, sosebno pečkatega sadja, ki je zlasti velike važnosti, da popolnoma dozori. Lansko leto, v katerem je posebno po-gato obrodilo koščičasto sadje, sem opazil, da seje velik del sadja uničil popolnoma ali deloma za-raditega, ker na tisoče dreves ni bilo dovolj podprtih. Vsled tega se je poškodovalo tudi drevje, nastala je škoda celo za prihodnja leta. To je treba letos na vsak način preprečiti. Sedaj je ravno čas, da preskrbimo drevju potrebna oporišča ; treba jih bo na milijone, ker bo letošnja letina zelo ugodna. Prav bi bilo, da ukrenejo merodajne korporacije, zlasti občine, da se že sedaj preskrbijo potrebna podporišča in se jih pravočasno začne vporabljati. Nasad spomladne zelenjave. Kaj moramo že sedaj storiti ? Kot blagonosne so se izkazale odredbe, ki so omogočile, da se nasad zelenjave povsod najin-tenzivnejše goji. Le temu se imamo zahvaliti, da je danes zelenjava, ki tvori pri vedno neiztrpnejši draginji mesa glavni del naše hrane, primeroma vredna. Ker je pa vstopila Italija v vrsto naših sovražnikov, je treba že sedaj poskrbeti, da bodeino imeli v prihodnjem letu te od marca naprej — ob tem času smo že dobivali zgodnjo zelenjavo iz inozemstva in zlasti \i Italije — iste vsled pravočasnega nasada dovolj na razpolago. Na kak način je to mogoče doseči, to nam pojasni od c. kr. namestništva izdano, od strokovnega učitelja Otona BrUders, vodje poizvedovalnega mesta za nasad zelenjave in krompirja pri c kr. namestnižtvu sestavljeno navodilo za nasad zgodnje zelenjave. Isto se dobiva za ceno po 10 vinarjev v vseh knjigarnah ter pri c. kr. okrajnih glavarstvih in mestnih uradih. To navodilo je nadaljevanje od istega mesta izdanih navodil: Kako je napraviti zelenjavo trpežno r in : Domača vporaba sadja. Pričakovati je, da bo občinstvo po tem navodilu tako pridno seglo, ko pri imenovanih prednikih Ves čisti dobiček iz izkupčila tega navodila se steka v sklad za nakup vrednih živil za nepremo.žne. Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Brest-Litowsk padel!! Berlin, 26. avgusta. — Trdnjava Brest-Litowsk je padla. Nemške in avstro-ogrske čete vzele so v naskoku utrdbe na zapadni in severno-zapadni fronti, ter so vsilile ponoči v srednje utrdbe trdnjave. Sovražnik je potem trdnjavo zapustil. Vrhovno armadno vodstvo. Dunaj, 26. avgusta. Ogrska dež. bramba iztrgala je sovražniku južno trdnjave ležečo vas K o b i-1 a n y, drugi polki pa neki idr pri vasi Koroszczyn. Nemške Čete zavzele so tri utrdbe na severno-zapadni fronti in citadelo. Potem so zavezniki pognali sovražnika čez Lesno v gozd in močvirje. Povsod se Ruse zasleduje. B r e s t - L i-towsk je najvažnejša ruska trdnjava. * * * ■ Vsi italijanski artiljerijski in infanterijski napadi bili so krvavo in z ogromnimi izgubami za sovražnika zavrnjeni. Pri vlsdojočeii gorkem letnem easn je priporočljivo, ako M ima v vsaki hiši desinfekcijsko sredstvo. Opozarjamo na da nasnji inzerat Lysoform-tTornic. Trgovski učenec z dobrim šolskim spričevalom, pošten in priden, nemškega in slovenskega jezika zmožen, se sprejme v trgovini brata Slawitsch v PtUJU. 388 Travnik in njiva 6V« oralov, v občini Obernau, na cesti ležeče se proda za 4000 kron. Vprašanja na g. M us eg g, Poličane 8. S89 Za večjo kletarstvo se sprejme takoj zvest in trezen sodar. Ponadbe na naslov : Friedrich Semlitsch v Ljutomeru. 38? Ran Sini tovarna orožja in izdeloval - lica finih pnSk, Borovje na Koroškem. Direktni nakupni vir za modeme lovske puške. Reparature, prenaredbe, strokovnjaško, zlasti nove cevi z nedoseženo sigurnost strela in nova kopita najceneje. 830 llustrovani cenik brez stroškov. Proda se: 37i poštni voz (Po8t-Stellwagen) za 4 osebe, 2 poštna ka-rijoina voza, 1 poštne karijol sani pri Franz Hartner v Poličanah. Priletna natakarica poštena in zvesta se takoj sprejme za go-stilao na deželi, katero bode samostojno vodila. Dohodki prav dobri. Ponudbe sprejme Alois Preaz, trgovec v Rogatcu (Ro-bitseb). 38i Krepkega dečka B primerno šolsko izobrazbo, ter tadi pridnega 384 trgovskega pomočnika Bprejme Jos. Errath v Mokronogu, Dolenjsko. Mlinarski učenec krepek, se takoj sprejme proti polni oskrbi in plači pri Jon. Bdhm, umetni mlin .Frauheim. Želi se predstavo. 370 Oženjen šafer, nemškega in slovenskega jezika zmožen, se takoj sprejme pri graščini Ebensfeld bei Pettau. 888 3(ava-3M ^■■■■■■■Ll 50% cenejša! Amerikanska Štedilna kava, velearomatična, izdatna in štedilna. 5 kg poskusna vreča K 11 ■— franko po povzetju. V« klgr. veleprima najfinejši Čaj K 2'20, 50 komadov različnih lepih razglednic samo KI"— oddaja A. Sapira, eksport kave in ______čaja Tiszabogdan 490._______ ,68 5 vinarjev stane dopisnica, n katero zamorele zahtevati moj glavni cenik z W00 podobami, ki vsebuje bogato izbiro potrebnih rabnih in darilnih predmetov ter se pošilja vsakomur zastonj in franko. 89 c. in kr. dvorni liferanl. BRtlX št. 730 (Češko). f^*- Prave nikel-iepne-ure K 4-90. Fr—. V srebru K 840, 960, niklasla budilnica K 290, ura-kuka rita K 7-85, ura na pendelj K 9—. Razposiljatev po povzetju, izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Učenec zmožen nemščine in slovenščine se takoj sprejme pri \inzenz Leposclia, Ptuj ______trgovina z špecerijo. 3:2 Viničar zanesljiv, išče se ali za takoj ali za 1. novembra. Nadalje tudi delavec, ki Be razume na amerik. trsje. Želi se osebno predstavo, potem vse nadaljno nstmeno. Pisma na F. Karbeutz, _____Celje ali na upravo »Štajerca". 876 Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 1-20 K proti kaslju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu k 80 vin. — Balzam 2 a giht, ude in živce stekl. 1 K; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a 1-20 K. Prašek proti odvajanju krvi v živalski vodi a K 160 — Izvirni strup za podgane, miši, ščurke a K 1'—. Razpošiljatev Xi. Herbat, apoteka Bleiburg na Koroškem. 49 xoo lit. domače pijače! osvežujoče, izvrstna, vzame žejo, zamore vsakdo z malimi troški sam napraviti, V zalogi so: ananas, jaboljka. grenadine, malin«, muškat-. hruške, pfeferminc, pomoranče. waldmeisler, višnje. Vsak neuspeh izključen. Ta domača pijača se pije lahko poleti bladaa, pozimi pa vroča namesto ruma ali žganja. Snovi z natančnim navodilom stanejo i K !0 h franko po povzetju. Na 5 takih porcij dajem 1 porcijo zastonj. Za ekonomije,- tovarne, večja gospodarstva, delavnice itd. neprecenljive vrednosti, ker to delavca osveži, ne pa opijani in mu ne odvzame delozmož-nosti. 316 Johann Groiich, angeljska lioftllil. Brno JSf. 636 (Moiavska). n v vseh trgovinah in trafikah („Štajerc"-Schweden.) Išče se: dobra perfektna graščinska kuharica in kočij až ki naj vpošljeta svoja spričevala in plačilne zahtevke pod naslovom ,,Gutsverwaltung Eindd" bei Cilli. 39o knpuje po najboljših cenah Maks Straschill na Bregu pri Ptuju. 3si Nevoščljivost in dobičkaželjnost sta imela že večkrat usodne posledice, ker so ljudje, ki iij bnosti nočejo gledati uspehov drugih. N. pr. sedaj, ko je iif kužilo Lysoform, ki se je že izza 14 let izborno obnašalo, C pričakovanih nalezljivih bolezni večja poraba — pa naša ponarejajo po materijalu in imenu. Občinstvo se pa ne M nilo od preiskušenega dobrega Lysoforma, da bi dobivalotf ponaredbe od danes pojavtjajočih so in jutri poginjajočih | dvomljivega slovesa. Preskrbimo se pravočasno, pred nastopom velike vri Lysoformoia in pazimo na to, da je na vsaki steklenici si] vtisnjena firma: dr. iKeleli & Moranyi, kemična tvornica, I in varstvena znamka. Cene so za sedaj še neizprernenjene te-lo: Vsebina steklenice: g 100 250 500 1000 Cena steklenici: — S0~ 1-80 8-10 6'- Zanesljivo razkuževalno moč Lysoforma potrjujejo stvene oreiskave v zavodih profesorjev: Liiftter, Liebreiek] Pertik, Proskaner, di Vestea, Tanszk, Vertun, Pfnol. Pi I'feiffcr. Loir. Ujhely itd. Na željo pošljemo vsakemu gratis in franko zanimivo „Zilravjc in ilesinfekcija" od odličnega zdravnika. Knjig« racionalnega razkuževanja. Kemik HIIBMANS, referent L' werke, Dunaj XX., Petraschgasse 4. Ura za vojno in birmo 1914—j Nikel Jeklo Srebro S» ,»ii*i Z dvojnim reliefom: Njeg. VeL cesar Franc Jožef I. in VilM Viribus unitis 1614 ali pa z novim reliefom treh cesarjev, fl unitis 1916 ali kot spomin na svetovno vojsko 1914 za i z gravira datuma, v jeklenem ali niklastem ohišju z dobroJ ker-kolesjem K 6"—, z usnjatim naročnikom K 6'—. s cenim tilnikom K 7'—, ekstra-plošča K 8"—, z radij-svetilnikom K| Pravo srebro K 12-—. 14-karatno zlato K 100—. Xiklastad klena žepna budilnica lo-—, z radij-svetilnikom 24—. Ceml laste ure K 81—. Vojna verižica K 1 •—. Vojna budilniai nona", budi jako glasno, K 6*—. Vojna budilnica „tromleru, i™ generalmars, K 6—. 8 leta garancije. Pošlje po povn Prva zaloga vojnih nr Max Bohnel Dunaj, IV., Margarethenstrasse 27-51, Originalni fabrični cenik zastonj. 500kro Vam plačam, ako Vaša kurja očesa, bradavice, rogovo , Ria-balzam v 8 dneh brez bolečin s korenino r.e odpravi, t 1 posodice z garancijskim pismom K T—. 8 posodice K : 6 posodic K 4-50 Kemeny, Kascha« (Kassa) I. poštni predal 1» Ogrsko. Mb njih sprejema do preklica vsako nedeljo in vsak praznik od 9. do 11. ure dopoldne vloge. Ravnateljstvo. ^i neza ^ni in 1 dolgo 'osebi Ti.k - W KUnki fl