I_> o p i s i- S Prilliorske^a v 7. dan maja. (Slovenska učit. društva na Primorskem.) Pri nas na Primorskem se učiteljstvu o učiteljskih društvih še nikdar sanjalo ni. — Prvo slov. učit. društvo osnoval je tukaj v Sežanskem okraji štajerskim tovarišem znani g. A. L. (Mozirski), nadučitelj v Komnu. To društvo je osobito prvo leto razvijalo vsestransko delovanje. V drugem letu prišlo je (po odpovedi g. predseduika) vodstvo v diuge roke, v kojih je še dandanes. Smelo, rečemo, da diuštvo od leta do leta hira; letos pa že lehko rečemo, da le vegetira. — Pred trcmi leti osnovali so učitelji Koperskega kraja učiteljsko društvo za Kopeiski okraj. Na čelu tega društva stal je vrli g. A. V. iz Doline. To je bilo drugo učiteljsko društvo na Piimorskem. Tudi to društvo je prvo leto mnogo delovalo. Sedaj se pa malo ali nič o njem ne sliši; menda tudi le vegetira. *) To je čudno in še čudneje se nain zdl, ako pomislimo, da so v Kopersko učit. društvo vstopili gg. profesorji tamošnjega učiteljišča in gg. učitelji deške vadnice. Tretje učit. društvo na Primorskeui rodilo se je minulo leto v Tolminskem okraji. Društvu ustauovnik bil je g. J. K., učitelj v Podmelcu. To diuštvo je do sedaj dvakrat zborovalo. Zadnje zborovanje vršilo se je v 3. dan maja, o kojem Vam hočem prihodnjič poročati. Želeli bi, da bi vsaj to društvo živahnejo delovalo — sebi v lmsen in drugim v spodbujo. Septembra meseca niinulega leta smo imeli v Gorici deželno učit. konferencično razstavo. Prilično se je učiteljem Goriškega okraja rodila misel, osnovati učit. društvo za Goriški okraj. Izvolili so v ta namen odbor,**) *) V 28. dan maja ima to društvo svoj glavni občni zbor v RicmaDji. Pis. **) Začasni predsednik bil je g. V. C, učitelj in urednik nŠole", v Šempetru pri Goricl. Pis. koji je imel tudi sejo in je sklepal o tej zadevi. Vsi smo tedaj pričakovali veselo vest: rojstva eetrtega slov. učit. društva primorskega, a varali smo se, kajti od tistega časa je že minulo sedem mesecev, a še dandanes se o porodu tega društva nič ne sliši. Iz tega pač sldepamo, da je to društvo pred porodom zamrlo. Žal! ako je tako! — Naj bi vender gg. tovariši in gspdč. tovarišice pomislili, kako važna so učit. dmštva, kako važni so učiteljski zbori. Znameniti pedagog Diesterweg pravi: »Bie Lehrer-Conferenz ist dem lebendigen Lohrer ein Bediirfnis. So zcigt es allenthalben die Eifahrung. Er kann sie nicht lassen; er ruft sie hervor, wo sie nicht ist, und wo sie existirt, ist er dabei. Er hort Neues, er gewinnt an Einsicht, lernt das gesellschaftliche Denken, verliert an Einseitigkeit« i. t. d. Nadalje: »Menschen, die sicb vereinigen, drangen das Einseitige, Schlehte, was an ihncn ist, instinktraassig zuriick. Folglich werden sie naturgemass besser, die gesellige Vereinigung envcckt und belebt, was der vereinigten Natur Gutes und Edles hat, solbst die Schwachen sind dann guter und edler Entsehliisse filhig«. Tedaj gospoda, premislite to, in potem na delo! Iz Sežane. Učiteljsko društvo za Sežanski šolski okraj bode zborovalo v 21. dan maja t. 1. ob 9. uri predpoludne v Sežani. Dnevni red: 1. Prakt. poskus. 2. Pozdrav. 3. Prebere se zapisnik minolega zborovanja. 4. Poročilo tajnikovo. 5. Poročilo blagajnikovo. 6. Vold se 3 pregledovalci raounov. 7. Eazni nasvdti. 8. Volitev novcga odbora. K udeležbi uljudno vabi odbor. Iz Novomeškcga Okrujll. Okrajna učiteljska konferencija za novomeški okraj bode v četrtek, 2. jul. t. 1. v Novem Mestu s sledečim dnevnim redora: 1. Imenovanje predsednikovega nainostnika. 2. Volitev 2 zapisnikarjev. 3. Nadzornikovo poročilo o stanji novomeškega šolstva. 4. Priobčevanje novih postav in ukazov. 5. Praktični učni poskus iz zemljepisja in zgodovine na vseh treh stopinjah ljudske šole. 6. Poročilo knjižničinega odbora. 7. Volitev stalncga in knjižničnega odbora. 8. Predlogi. Iz Iiamenika. Okrajna učiteljska konferencija za Kameniški okraj bode v 22. dan julija t. 1. v MengeSi. Razun navadnih toček je na dnevnem redu: Kako se ima pouk v risanji urediti, da pospežujo oblikoslovje, s praktičnim poskusom, poroča g. I. Tramte; kateri ukazi zadevajo otroško knjižnico in kako se imajo izvesti, da koristijo šoli, poroča g. A. Stefančič. Iz Toplega Rcbra. (Zahvala.) C. kr. okrajni šolski nadzornik, blagorodni gosp. Ivan Lapajne, blagovolil je Ijudski šoli v »Toplem Rebri« poslati 120 lepopisnic in knjigo: »das erste Schuljahr« (Satzer), za kar se mu nižeje podpisani v imenu obdarjene mladine lepo zahvaljuje. Ferdo Šare, šolski voditelj. Iz Dobernič. (Zahvala.) Velečastiti gosp. Ivan Lapajne, c. kr. okrajni šolski nadzornik in ravnatolj mcšeanske Solo v Krškcm, je za tukajšnjo ubogo šolsko mladino 400 raznih pisank podaril. Podpisani si šteje v dolžnost, da se blagemu gospodu dobrotniku v imenu šole in krajnega šolskega sveta za takov znaten dar najtopleje zahvaljuje. Ivnn Itihtevšič, učitelj in kraj. šol. svčta predaednik. Iz Križev pri Tržiči. (Zahvala.) Slavni odbor »Narodne Šole« v Ljubljani je za malo povračilo poslal mnogo šolskega blaga ubogi mladini tukajšnje šolo. V imenu ubogih učencev izreka najtoplejšo zahvalo voditeljstvo enorazredne ljudske šole v Križah pri Tržiči v 8. dan maja 1885. 1. josip Ažman, voditelj. Iz Ljubljane. Ukaz gospoda ministra za bogočastje in uk z 10. aprila t. 1., št. 1985 kaže, kako naj bi se (vsled §. 10. postave z 2. maja 1883. 1., drž. zak. št. 53) s posameznimi splošnimi Ijudskimi šolami in z meščanskimi šolami združovali učni tečaji za mladino, ki je šoli odrasla. Taki učni tečaji imajo nanien, da se mladini utijujejo znanosti in ročnosti, ki si jih je pridobila v Ijudski šoli in uravnavajo z ozirom na krajevne potrebnosti, na obrt i. t. d., ali pa imajo namen, da posebno deklicam primorejo k višji omiki. Ureduje se tedaj tako-le: 1.) Z vsako splošno ljudsko šolo ali meščansko šolo se po krajevnih potrebah morejo združevati »posebni učni tečaji« ali »napredovalni tečaji za deklice«. 2.) V vse te tečaje smejo se vzprejemati le taki gojenci, ki so uže izpolnili svojo šolsko dolžnost. 3.) Pouk v teh tečajih se mora tako uravnati, da se moški gojenci posebej in ženski posebej poučujejo. 4.) Učni tečaji pri ljudskih šolah so pod tem nadzorstvom kakor Ijudske šole; voditelj (voditeljica) šoli vodi tudi neposredno ta učni tečaj; učitelji (učiteljice) te šole imajo v prvi vrsti dolžnost, da poučujejo v teh tečajih, in učni jezik v teh tečajih je navadno tisti, kakor je v tej šoli. 5.) Dčitelji (učiteljice), ki tii poučujejo v naukih, ki so tudi v ljudski šoli zapovedani, morajo biti najmanj sposobni tako, kakor se tirja za ljudske šole. Učiteljem (učiteljicam), kateri uže dve leti uspešno poučujejo v predmetih, ki v ljudskih šolah niso zapoveduni, niore učni miiiister spreglcdati formelno ueiteljsko sposobnost. 6.) Prostori in ucila zadcvnih ljudskih šul rabijo se tudi pri učnih tečajih. Vse inora biti tudi taku uravnano, da se gujuncem uliraiiujo in vaiuje zdravje. 7.) Učne knjige in učila v toh učtiih tečajih smejo se rabiti le take, ki jih je za druga učilišča ali pa posebej za te teč"'. naučni minister odobril. 8.) Deželne šolske oblasti so pooblaščetie, da potrjujejo pravila takim tečajem, ter za nje vse postavno ukrepajo. — Iz seje c. kr. deželnega šolskega svetavl6. dan preteč. m. Določi se o pravici, ki jo ima župljanska cerkev do učiteljevega stanovanja v šolskem poslopji. — Določi se o pritožbi krajnega šolskega sveta in občinskcga predništva zoper spoznovanje okrajnega šolskega sveta o razširjanji dvorazrednice v triraziednico. — Prošnja prof. Iv. Jesenko-ta (v Trstu), da bi se za rabo pri pouku odubrila njegova učna knjiga »Domovinoznanstvo za četrti razred srednjih šol« predlaga se na višje mesto. — Reši se vprašanje, koliko bi se nekemu nadučitelju plačevalo stanarine. — Prošnja nadučiteljeva, da bi se mu nagrada vštela v opravilnino, se ne usliši. — 0 potrjenji nekega učitelja na srednjili šolah predlaga se na višje mesto. — Dvema bogoslovcema dovoljuje se, da bodeta meseca jul. t. 1. prišla k zrelostnemu izpitu. — Učitelju srednjih šol se piipozmi druga petletna doklada 200 gld. na leto. — Itešijo se prošnje o oprostenji šolnine, o podelenji državnih ustanov ter več prošenj za nagrade in denarne pomoči. — V šolski oddelek pri novoizvoljenem občinskem odboru v Ljubljani so izvoljeni gg.: prof. Tomo Zupan (načelnik), dr. Henrik Dolenec (načelnikov namestnik), Ivan Gogala, gnaci Valentinčič, Ludovik Ravnihar in dr. Val. Zarnik. — C. kr. založba šolskih knjig na Dunaji je iz prebitka pri gospodarenji odločila za Kranjssko 894 gld., kateri znesek se bode (vsled §. 82. postave z 29. aprila 1873., št. 22. d. z.) oddal kranjski blagajnici za pokojnino ljudskim učiteljem. — Odborova seja »Slovenskega učiteljskega društva« bode v četrtek 28. t. m. (ob 2 popoludne) v družtveni sobi. K tej seji uljudno vabi vse gg. odbornike predsedništvo. Ponudba. Nadučitelj dvorazredne šole na Notranjskem, blizo železniške postaje, želi menjati z učiteljem v enaki službi. Ponudbe vzprejema uredništvo »Učit. Tov.« v Ljubljani.