DELAVEC DELAVCU Glasilo delovne skupnosti podjetja TERMIT domiale ŠTEVILKA 31 - JUNIJ 1978 DELAVEC-DELAVCU Glasilo kolektiva "TERMIT" Domžale Ureja uredniški odbor Sedušak Boris - urednik Habjan Marija Janežič ing. Peter Jerman Jože Lavrač Joži Mazaj Milan Urbanija Anton Zupanc Olga Organizacijski odbor Sedušak Boris Habjan Marija Zupanc Olga Uredniški odbor glasila Delavec -delavcu čestita vsem delovnim ljudem naše delovne organizacije za Dan borca - 4 julij in za stanovski praznik Dan rudarjev - 3 julij in želi še nadalje veliko delovnih uspe hov. Urednik Po mnenju Izvršnega sveta SRS sekretariata za informacije št. 421 - 1/72 je glasilo oproščeno prometnega davka. pozdrav kongresu V torek, 2o.6.1978. se je v Beogradu začel XI. kongres ZKJ. Kongres je končen dogovor jugoslovanskih komunistov po kongresih Zveze komunistov republik in pokrajin; dogovor, ki je združil bogastvo misli, stališč in sklepov v zvezi z nenehnim nadaljevanjem našega samoupravnega socialističnega razvoja. V letih med obema kongresoma smo na podlagi programa Zveze komunistov Jugoslavije, stališč desetega kongresa ZKJ, ustave SFRJ, zakona o združenem delu in drugih zakonov in sistemskih rešitev dosegli pozitivne spremembe v proizvodnih in skupnih družbeno-ekonomskih in političnih odnosih. Vse te spremembe so rezultat aktivnosti socialističnih samoupravnih sil naše družbe, v katere je vključena velika večina naših delovnih ljudi in občanov. V tem je tudi izredna moč naše partije, kajti skozi vso njeno zgodovino, še posebno pa zadnjih štirideset let, je bila najtesneje povezana z delovnimi množicami, z njihovimi interesi in problemi ter v okviru teh interesov bila bitko na čelu delavskega razreda za nov, pravičnejši družbeni red, za samoupravno soci -alistično Jugoslavijo. Povezanost delovnih ljudi in občanov s svojo zvezo komunistov se je odražala tudi v predkongresnih pripravah, kajti zveza komunistov si je pridobila ogromno zaupanje med delovnimi ljudmi in občani zaradi svoje dosledne, nekompromisne in kontinuirane politike, ki nas vodi v samoupravni socializem, v kate -rem danes delovni ljudje in občani vidimo svojo trdno socialno varnost in še lepši jutrišnji dan. Na XI. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije bodo delegati iz vseh republik in pokrajin spregovorili o najpomembnejših rezultatih doseženih v zadnjih štirih letih, težavah in problemih pa tudi o smereh aktivnosti in nalogah zveze komunistov in drugih socialističnih samoupravnih sil v naslednjih letih. Kajti dejstvo je, da bomo le v okviru fronte socialističnih samoupravnih sil - družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij, samoupravnih organov in delegacij, delavcev, delovnih ljudi in občanov, na čelu z zvezo komunistov, lahko demokratično in odgovorno razvijali velike pridobitve naše revolucije in socialistične graditve, našo svobodo, mirno in vse bolj bogato življenje sedanjih in prihodnjih generacij, pripadnikov vseh narodov in narodnosti, republik in pokrajin. Zato XI. kongres Zveze komunistov Jugoslavije pozdravljamo vsi delavci "Termiti', ter mu želimo uspešno in plodno delo. obvestil o Komisija za organizacijo naše interne proslave ob Dnevu rudarjev, obvešča vse zaposlene, da bo letos proslava na Mohorju nad Moravčami. Pričetek proslave je 3. julija 1978 ob 15. uri. Avtobus za proslavo odpelje izpred obrata "Ilpos" v Ihanu ob 13 uri 3o minut in tako vozi preko Domžal - Moravč do Podstrani, seveda vzame vse naše udeležence, ki bodo čakali ob cesti vse do končne postaje. Povratek avtobusa iz Podstrani je ob 21. uri in 3o minut po isti cesti do obrata "Ilpos " v Ihanu. Posebnih vabil komisija ne bo pošiljala in naj to obvestilo služi kot vabilo, razen upokojencem, katerim se bodo poslala še pismena vabila. Komisija za organizacijo proslave ob Dnevu rudarjev primerjava Po vrednosti realizacije $ planom TOZD Plan 5 mes -1978. Doseženo 5 mes. 1978. index Peskokopi 18.7oo.ooo,oo 22.9oo.376,15 122,46 Ilpos 12.9oo.ooo,oo 17.149.581,55 132,94 S k u p a j 31.6oo.ooo,oo 4o.o49.957,7o 126,74 Po količini TOZD Plan 5 mes. 1978. Doseženo 5.mes . 1978. index Peskokopi 58.115 5o.266 86,49 Ilpos 2.291 2.618 114,27 Skupaj : 6o.4o6 52.884 87.55 Po delovni sili TOZD Plan Zaposleni index Skupne službe 3o 3o loo Peskokopi 98 93 94,9o Ilpos 74 73 98,65 Skupaj : 2 o2 196 97, o3 PRIMERJAVA LETOŠNJE 5 MESEČNE REALIZACIJE Z LANSKO. Po vrednosti TOZD Doseženo 5 mes.1977 Doseženo 5 mes.1978 Index Peskokopi 15.o28.239,4o 22.9oo.376,15 152,38 Ilpos 13.771.763,65 17.149.581,55 124,53 Skupaj : 28.8oo.oo3,o5 4o.o49.957,7o 139,06 Po količini TOZD Doseženo 5 mes.1977 Doseženo 5 mes.1978 Index Peskokopi 52.463 5o.266 95,81 Ilpos 2.396 2.618 lo9,27 Skupaj: 54.859 52.884 96,4o Po delovni sili TOZD Zaposleni 1977 Zaposleni 1978 Index Skupne službe 26 3o 115,38 Peskokopi 93 93 loo Ilpos 7o 73 lo4,29 lo3,7o Podjetje 189 196 preprečevanje bolezni Cepljenje V zdravstveni zaščiti delavca zavzema pomembno mesto v borbi proti nalezljivim boleznim ravno cepljenje. Posledice nekih nalezljivih bolezni so lahko težje poškodbe (otroška paraliza), druge so manj nevarne, a vseeno neprijetne (n.pr: gripa). V vsakem takem primeru bo ostala vidno zmanjšana delovna sposobnost.Delavci z zmanjšano delovno sposobnostjo pa težje dobijo njim odgovarjajoče delovno mesto, pa prej ali kasneje lahko postanejo "socialni problem". Predpogoj za uspešno cepljenje je zdravstvena informacija. Razumljiva razlaga o nevarnosti neke bolezni in možnosti zaščite proti njej bo vsakega delavca prepričala o vrednosti preventive. Tetanus S povzročiteljem tetanusa se človek lahko "sreča" že pri neznantnih poškodbah npr. : iver, trn, praska itd. Jasno je, da so posebno nevarne velike in umazane rane. Možnost obolenja za tetanusom se je v zadnjih desetih letih zmanjšala za eno tretjino, prav tako pa se je zmanjšalo število smrtnih primerov. Navkljub sodobnim načinom zdravljenja tetanusa se še vedno 25 do 4o % obolenj konča s smrtjo. Virus tetanusa se ne prenaša s človeka na človeka, ni torej nevarnosti epidemij, a kljub temu se mora proti njemu zaščititi vsak posameznik. To zaščitno cepljenje je izvedeno 3 krat. Prvo takoj po poškodbi, drugo po približno štirih ted -nih, tretje po enem letu. Takšno cepljenje nas ščiti od osem do deset let. Samo cepljenje je brez močnih reakcij. V redkih primerih nastane lokalna reakcija: rdečica in vnetje. Virusna gripa Virusna gripa se pojavlja v epidemijah večjih obsežnosti v presledku nekaj let. Bolezen vedno slabi telo, pogosto pa nastopijo komplikacije, ki zahtevajo nadpovprečno dolgo zdravljenje. Ker pri gripi ni mogoče zdraviti vzroka bolezni, temveč samo simptome, je edina zaščita preventivno cepljenje. Problem preventivnega cepljenja pa je tudi v tem, ker se virus gripe vedno menja, ter je pri hitrih epidemijah težko nabaviti najboljše cepivo. Zaščita pred gripo se doseže z injekcijami cepiva, cepi pa se v začetku hladnejšega obdobja (oktober) s tem, da se cepljenje obnavlja vsako leto. Pri današnjih zelo čistih cepivih le redko nastopijo komplikacije. Možne so reakcije na mestu vboda. Kontraindikacij ni. Cepljenje je dovoljeno tudi nosečnicam. Otroška paraliza Vse, ki so stari manj kot 4o let pa še niso bili cepljeni proti otroški paralizi, opozarjamo, da naj se cepijo čimprej. Cepljenje se opravi 3 krat. Drugo cepljenje sledi prvemu po šestih do dvanajstih tednih, tretje po šestih mesecih. Cepivo se popije in skoraj nikoli ni primerov, da ga ne bi priporočali. Cepljenja bi se veljalo izogibati le v času akutnih bolezni (npr. : driska, težka izčrpanost, splošna slabost). Ni preprek za nosečnice. Teden dni po cepljenju ni priporočljivo težko fizično delo. poprave k Tudi v prejšnji številki nam jo je zagodel tiskarski škrat. Na strani 11, točka 6 t.j. pri nagradah zastalnost pri delu, je pravilno: 6. Nagrada za stalnost pri delu: 2oo,oo din Nagrado se izplačuje pri mesečnem OD vsem zaposlenim. Za samo en zgoraj omenjeni izostanek v tekočem mesecu, se nagrada zniža za loo,oo din. Nagrada se ne izplačuje za: - neplačane izostanke - neopravičene izostanke - in bolniško do in nad 3o dni. Na strani 16, točka 4 (povračilo za prevoz na delo in z,dela), je pravilno: 4. Powačilo za prevoz na delo in z dela: Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela nad 45,6o din po cenikih javnih prevoznih sredstev, oziroma o,7o din za prevoženi kilometer. CtfMe AZ4 ^/zv/ 7Z* gOK/U//C£ Hf Sef pa JE 2.0/o a-a 05e* ' Z>No OČE^JO Sfcf^p. lili!- ” P*! 1*.:: l*-« /! 'ti; »-A- A'e> S>ED4j ČE F& UASMEVVrrz kor, da ste pq, dicektoizju M A tZAZTfOVOlZU aiAlPOT©! (v v) AT Z)J^£T P/J// aOM SPILA .... A/r/f HBJČEA , DA BOM P&1ŠEL 6 S>AUZ,e>E*->E Z* ^■-^V-Vv^VNrv^VNZNrV^AV HUMORESKA NOGE Noge viinr1-1* e». spodnje različne noge: tele- tudi imajo a primer O ah X. Le zelo > Hudi ima ravne noge, pa še eoo vsi k filmu oz. k Boštja- dolge, kratke, debele, suhe, lepe, grde, kosmate itd. Zenske svoje noge kazijo In moški vanje vztrajno zijamo. Moški pa svoje noge skrivamo. Nekatere noge imajo obliko črk — na primer O ati malo ti gn nu Hladniku. Mar ni prijetno sedeti takole v restavraciji jn zjlati na cesto ter opazovati noge. V dnevu vidiš prav vse dolžine nog. Nekatere noge so zelo veliko vredne. Na primer Oblakove ali Popivodine, od filmskih Igralk ali pa za reklamne nogavice Ana! Zal imajo noge tudi slabo plat: skoraj vse smrdtiol Zato, ker ne rastejo iz trebuha ali prs - temveč iz tistega dela človekovega telesa, kamor pošiljamo zoprne „pr#ateije“. To je napaka matere narave, a jo počasi že popravlja: namesto da bi vzravnano stali, se vse bolj plazimo. enem popol-obuke In Da v službi ne bi nog preveč ,, mat rali" , so si vsi omislili stole, klopi — nekateri fotelje, nekateri pa pručke. Da nog ne bi obrabili npr.: do kolen, so si ljudje omislili čevlje, škornje, copate, opanke in drugo šaro. Tam, kjer o obrabi ne vedo dosti, ljudje hodijo kar bosi. Tudi pri nas se zgodi, da kdo hodi bos ali samo v nogavicah — posebno če pride pozno ponoči domov. Zadnje čase si vse več Slovencev na noge natika tudi smučke ali drsalke. Da pridejo hitreje e hriba v dolino (s smučkami, ali pa po r ...) ali pa se drenjajo po ledeni ploskvi Mnogim na nogah rastejo kurja očesa. To je čudovito občutljivo mesto - če hočete komu stopiti na prste. Anatomsko so noge razdeljene na več delov, gotovo pa je za nas najmanj zanimiv tisti del, ki je v čevljih, saj se redko zgodi, da bi moški pojubljal ženske podplate ali prst veda pa se vse zgodi Noga je vse čim nam ga zgodi Noge uporabljamo za brcanje žpge, psov in Hudi Za skoke v daljavo, višino m čez plot Noge uporabljamo za to, tla z ni Ihti pritiskamo na plin - včasih pa tudi hodimo z njimi. pete, podplate ali prste na nogi Seveda pa se vse zgodi No|a je vse bolj zanimiva godi bolj višje proti njenim korenl-jo gledamo. To pa je že dru-(odba.