DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-V3 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-S# Goriško uredništvo: Gorica, tliva Piazzutta at. IB CENA: posamezna številka L 25. Naročnina mesečno L 100, letno L 1.200. — Za Inozemstvo mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-1812'
Leto iX Stev. 9
Trs; • Goricu 4. rnarca 1955
Izhaja vsak petek
Dve stališči
Ali naj bomo talci?
Ko so nedavno zborovali tržaški socialni demokrati (Socialistična stranka Julijske Benečije), je njihov poročevalec ugotovil, da je treba tržaškim Slovencem dati obljubljene primice, in to tudi, če bi komunistična Jugoslavija ne izpolnila prevzetih obveznosti do svoje italijanske manjšine na način, ki bi Italijo zadovoljil. S tem so se socialni demokrati postavili na stališče, ki je za demokratično in svobodoljubno državo edino pravilno.
Na žalost pa ne moremo reči, da jih je veliko, ki bi sledili njihovemu zgledu. Veliko več je namreč tistih, ki zahtevajo, naj bi bili tržaški Slovenci nekakšni talci za postopanje jugoslovanskih oblasti z italijansko manjšino v nekdanji coni B Svobodnega tržaškega ozem-t Ija. Zanimivo je, da teh krogov prav nič ne briga, da so vendar dobro vedeli, s kom so sklepali londonske sporazume. Vedeli so in vedo, da je tam totalitarni režim, kine dovoljuje niti Djilasu, da bi u-stanovil še eno socialistično stranko, , in. da je zaradi tega popolnoma nemogoče, da bi dovolil Italijanom, da ustanove celo kakšno protisocialistično ali iredentistično organizacijo. Isti krogi, pri tem gre večinoma zd desnico in meščanske sredino, ob vsaki priliki priznavajo in ugotavljajo, da nima jugoslovanski komunistični režim za seboj niti 10 odstotkov Jugoslovanov, toda ko gre za pravice tržaških Slovencev, zopet soglasno zahtevajo, da morajo le-ti nositi posledice za delo režima, ki ni niti njihov, niti ga ni s svobodno voljo potrdil njihov matični narod. Protislovje, v katerem se tako znajdejo, jih ne moti.
Po stališču, kakršnega je za tržaške demokrščane iznesla »Prora«, za tržaške nacionaliste »Piccolo«. za nekatere druge desničarske skupine pa njihova glasila, ne bi smeli tržaški Slovenci dobiti nobenih pravic, ne bi se smelo začeti uresničevati »Manjšinski statuta, vse dokler ne bi bilo do pičice izpolnjeno vse, kar bi po mnenju teh skupin morala ukreniti Jugoslavija v coni B in tudi v Istri. In, kakor smo rekli, zahtevajo pri tem od Jugoslavije stvari, katerih ta, vse dokler ostane komunistična, niti ne more dati.
Ni nam treba še posebej poudarjati, da je takšno stališče za nas do skrajnosti krivično. A ker vemo, (Ui je takšna ugotovitev v politiki za večino le redko odločilen argument, si oglejmo še. ali bi tak postopek koristil vsaj interesom in ugledu italijanske države.
Napravimo primerjavo, čeprav marsikdo ne bo nad njo najbolj navdušen: Tito je že nekajkrat iz javil, da bodo Italijani v Jugosla viji uživali vse posebne narodnostne in tudi politične pravice. Ponovno je že dodal, da bo temu na čelu ostal zvest, tudi če slovenska manjšina v Italiji ne bi bila deležna enakega postopanja. Lastnim podanikom ni nikdar grozil z »re ciprociteto«. Seveda je pri tem mislil samo rui pravice, ki so možne v. okviru komunistične družbe. O-stal pa je zvest sebi. Kar smatra dri je prav, priznava, ne glede na to, kaj delajo drugi.
Vzemimo zdaj Italijo, svobodoljubno in demokratično. Ali koristijo njenemu ugledu državljani, ki zahtevajo, da je treba pravico meriti ne po tem, kar zahtevajo njihova načela in družbin ustroj, temveč po tem, kar dela neki sicer obsojani totalitarni režim? Slabo bi se uveljavljala demokracija, ki t v doslednosti zastajala za svojimi nasprotniki.
Nekateri se požvižgajo tudi na ideje in pravijo, da je politika od nos moči. Vprašajmo se torej še, a li bi takšen trd postopek s Slovenci, kakršnegn zahtevajo italijanske desničarske in nekatere sredinske stranke, vzbudil v prizadetih in svetu vtis, da se za njim skriva moč in samozavest? Reči moramo da dvomimo. Tudi tu naj nam po maga primerjava:	V	Jugoslaviji
komunisti se niti malo ne bojč, da bi se podrl svet. če govori italijanski poslanec celo v beograjskem parlamentu italijanski, če se tako govori v raznih občinskih, okraj nih. in republiških svetih. Nikjer se na široko in z razprtimi očmi ne razpravlja o nevarnosti, ki naj bi jo za državo predstavljala raz meroma krepka italijanska manj šina v Istri in Reki.
Ali ni torej naravnost smešno, da bi nekajkrat močnejša, gospodarsko neprimerno naprednejša in na čionalno enotna Italija s svojimi ^Nadaljevanje na 2. strani)
naseljevanje slovenskih krajev
in dirolidno zadržanje kominformistov
V tržaškem občinskem svetu sa je v eni zadnjih sej razpravljalo o naseljevanju istrskih beguncev italijanske narodnosti v izključno slovenskih k raških vaseh tržaške občine. In kominfonmisti so igrali pri tem za mirno sožitje med Slovenc: in
Italijani kapitalnem vprašanju zelo klavrno vlogo s tem, da so se glasovanja vz-drža 1 i.
Slovenci in Slovani na Tržaškem f z istrskimi begunci vedno sočustvovali. In sočustvujemo, ker so morali tudi oni, iztrgani iz rodne zemlje pod silo nasilnih in krivičnih razmer, zapustiti svoje staro domove, svoje spomine in svoje mrtve ter iti po svetu iskat dela in novih domov. Ali ne preganja .tudi njih ista usoda kot one sto in sto tisoče jugoslovanskih, beguncev slovenske, hrvatoke in srbske narodnosti, ki- so morali zbežati od doma po svetu pred rdečim terorjem. Samo s to razliko, da so istrski -begunci našli pri svoji matični državi Italiji odprte roke in široko srce, kar je sveta dolžnost vsake matične države nasproti svojim zamejskim sinovom. Zato tržaški Slovenci in 'Slovani smatramo ne samo za čin človekoljubja, ampak tu-za njeno dolžnost, da Italija podpira -svoje istrske begunce, jim zida hiše in domove.
Slovenci' smo narodnostna od države prizna/na manjšina, zato imamo po človečanskih in božjih zakonih pravico do obstanka in do o-hranitve svojega etniškega značaja. In ker je naš obstanek resno o-grožen, ine moremo odobravati, da odgovorni' faktorji naseljujejo v masah begunce italijanskega jezika, proti očitnim interesom -beguncev samih, po slovenskih kraških vaseh, kot so Sesljan, Sv. Križ in Prosek, daleč od mesta in delovnih centrov. Kajti tako naseljevanje ogroža naš narodnostni obstanek.
tem prera-čunjenim masovnim naseljevanjem se izpodriva slovenski živelj in se spreminja obličje slovenskih krajev. To ni naravno, počasno naseljevanje vsled naravne ga razvoja tržaškega -mesta, to je metno, od z g o r a j dirigirano, preračunjeno oitalijančevanje slovenskih krajev. In proti takemu umetnemu dirigiranemu potujčevanju i-mamo Slovenci pravico nastopiti.
Zastonj so vse pretveze, ki bi hotele to potujčevalno naseljevanje opravičevati. V spominu je še iz onega stoletja tdko nasilno potujčevanje Pomorjanskega in -Poznanj-skega s strani ošabne Bismarckove Prusije. In kakšen sad je rodilo?
Mi Slovenci pričakujemo od ita-ijanske -države, da nas ne pomag-' raznarodovati, kajti ne živimo več dobi nacionalizma XIX. stoletja, ampak v polovici XX. stoletja, ko se evropski narodi ne pripravljajo več na nacionalistične pohode pro-i -drugim narodom, ampak na mirno sožitje in strpnost v evropski federaciji.
'Pri tem bi poklicali krajevnim italijanskim faktorjem v spomin, da imaio tudi Italijani svojo manjšino v Tičinskem kantonu v Švici, In veste, kako švicarska osrednja vlada varuje italijanski značaj t!-činskih italijanskih mest? S tem, da odvrača nemške obrtnike 'im trgovce ter nemški živelj sploh od naseljevanja v tičinskih -mestih in kraiih. Tako ravna, demokratična država, ki ji je res na tem, da o-hrani etnični ,značaj svoiih manjšin. Zato z vso pravico pričakujemo, da bo tudi rimska vlada varovala etnični značai slovenske n^-■odne skupine na Tržaškem, ne samo. ker ie tako zapisano v londonskem statutu, ampak, ker je to postulat demokracije tn svobode.
Ali pri tem za Slovence življenjskem vrora f a.n 'u -moramo obsodit! zadržanje komunistične partije Vi-dalMevega kova.
Na- eni strani je kominformistič
na občinska svetovalka slovenskega jezika nastopila proti odstopu občinskega zeml-jišča za zidanje begunskih hiš na Proseku. Na drugi strani p" so se pri glasovanju o tem odstopu kominformisti glasovanja previdno vzdržali tako, da niso glasovali proti predlogu večine. Tako postopanje je najbolj o-čitno spričevalo, kakšno je vodstvo kominformistične stranke v Trstu. Ono vpije na vse grlo, kako je za
obrambo slovenskih pravic. Ko pa pride čas, da to pokaže z dejanji, nima v tako važnih vprašanjih poguma, da bi nastopilo za slovenskv praivice. Zakaj? Zato, ker mu slovenske koristi niso mar. Ker je tržaški kominfarmiistiični stranki za obstoj ali propast slovenskega -naroda ravno toliko kot za lanski sneg. Ali je vredno tako vodstvo in taka st-ranka zaupanja sloven skega delavnega ljudstva?
Sovjetska vojaška moč in oborožitev Nemčije
V svetovno politični enačbi igrn ne poti v čedalje večje daljave, vs-‘
Šibkejši položaj Trsta
v skupni avtonomni pokrajini s Furlanijo
Sedaj, ko se toliko razpravlja o bodoči avtonomni ureditvi in o tem, ali naj Trst tvori samostojno avtonomno enoto ali pa naj bo pridružen enoti, katero bi tvorila, tudi Videmska in Goriška pokrajina, je zanimivo poznati podatke, iz katerih je razvidno, v kakšni
manjšini in manjvrednostnem položaju skupnosti.
bi se znašel Trst v takšni
Pokrajina:
Videm
Trst
Gorica
Skupno
Občim:
186
6
20
■Površina (ha): 716.402 21.976 47.377
'Prebivalcev:
795.228
296.229 133.187
Glavno mes* 72.134 271.899 40.500
212
785.755
1,224.644
384.533
Iz statističnih podatkov (povzeti so iz italijanskega Statističnega letopisa za leto 1954) je razvidno, da odpade na Videmsko pokrajino 88 odstotkov vseh občin, 91 odstotkov ozemlja in 65 odstotkov prebivalstva. Tržaško ozemlje pa bi v skupnosti predstavljalo samo (1 odstotkov občin, 3 odstotke ozemlja in 24, torej niti eno četrtino, prebivalstva.
To nesorazmerje v velikosti in številu prebivalstva je toliko neugodnejše, ker sta si Videmska in Tržaška pokrajina popolnoma
različni tudi po svoji gospodarski sestavi. V Videmski pokrajini živi od kmetijstva 44 odstotkov oseb, na Tržaškem ozemlju pa je kmetijstvo glavni poklic samo za 3 odstotke oseb.
Razlilca ne neha niti pri tem. Tudi industrijski in trgovsko -l.»'ometni sektor videmskega in tržaškega gospodarstva se močno razlikujeta. Tako je prišlo pri štetju leta 1951 od v tem sektorju zaposlenih: na Tržaškem - v prometu in trgovini 46 odstotkov ( v Videmski pokrajini 33 odstotkov), v bančništvu in zavarovalništvu 3,4 odstotka (1,7 odstotka).
Tako nam same številke kažejo, da je Trst izrazito trgovsko -prometni center, katerega Videm s svojo večino ne bi mogel nikdar razumeti. Zato zalhtevajo tudi tisti, ki se sicer ogrevajo za skupno avtonomijo, da bi moral Trst v njenem okviru uživati veliko samostojnost in da. bi moral biti zavavev-an pred zapostavljanjem- od strani Videmske pokrajine.
boljševiška neznanka še vedno po seuno važ-no vlogo. Največ računskih pogreškov v zgodovini je nastalo zato, ker so vojaki in vojskovodje upoštevali v svojih vojnih računih: moč sovražnih- armad, število divizij, množine orožja na kopnem, na morju in v zraku. Prav ta površna oce.nje-vanja so sc pri vprašanju Rusije skoro vedno izkazala za napačna. O tem se je moral prepričati Napoleon prav tako kakor pozneje diletantski zavojevalec sveta. Adolf Hitler. V obeh primerili so podnebne razmere in zemljepisni položa-j sprevrgle vsa preračunavanja in pognale največji armadi Evrope v neizogiben poraz.
Cisto geografsko gledano nudi Rusija izvrstno pohodno področje in ugodno izhodišče za zavzetje evropske celine, posebno na severni polovici Evrope. Ruske armade bi pn kopni poti preko Nemčije, N: zozemske in Francije lahko dosegle atlantsko obalo, ker bi jih na poti ne ovirale Alpe, niti neprehodno vodovje. Tudi klimatično bi bili Rusi na boljšem, ker so navajeni na ostrine »generala zime« in ne bi imeli nobenih težav, da. se prilagodijo evropskim podnebnim razmeTam.
Ostaja pa ogromna razlika v teni. ali Rusi sami napadejo, ali so napadeni. V zadnjem primeru odločajo: sibirski mraz., ogromna močvirja, tundre in neprehodna gozdovja, široke reke in predvsem neizmerljiva globina, ruskega prostora. So-vjetija obsega približno 22 milijonov kvadratnih kilometrov, kar pomeni trikrat toliko, kolikor merijo Združene države. V tem prostori; bi se dobesedno potopile ogromne armade, prodno bi prišlo do odlo čilne bitke.
Kar pomeni za Ruse defenzivno prednost, pomeni za ofenzivna ruska prizadevanja očitno pomanjkljivost. 'Namesto za- - nasprotnika se za lastne armade vlečejo dovoz-
Utrjevanje zahodne obrambe
Zimna tauonsfelli demohratov
Hatojamova stranka, ki je nastala iz združitve dela liberalcev i konservativci, je dosegla pri nedeljskih volitvah v japonsko zbor nico prepričevalen uspeh. Dobila je 185 poslancev. Druga, po moč:, j: sledi liberalna stranka, ki je dobila 112 poslancev. Sama demokrat ska stranka je dobila nad eno tre tjlno oddanih glasov, liberalna pa nad eno četrtino. Obe stranki za,go yar}afa svobodoljubno in demokratično usmerjenost japonske politi ke, ponovno oborožiitiev Japonske in zvezo z ZDA.
Hemčija potrdila pariške sporazume
Zehodno-nemški zvezni zbor j^ preteklo nedelje, po tretjem čita-nju in .zaključni debati, sprejel vse pariške sporazume:	o	oborožitvi
Nemčije, o njeni vključitvi v Zahodnoevropsko in Atlantsko zvezo ter Bruseljski pakt in končno ie potrdil tudi sporazum o posa-rskem vpiašanju. S tem je pariške sporazume potrdila zahodnonemška spod nja zbornica, o njih pa mora razpravljati še .zvezni svet, t. j. za-bodnonemški senat. V slednjem razpolaga kancler Adenauer ' s sigurno večino in zato se lahko smatra, da e Zahodna Nc-mčija pariške sporazume že. dokončno pot-rdi-in sprejela. Za njihovo uveljavljanje manjka samo še pristanek francoskega senata, toda novi francoski ministrski predsednik Faure e že obljubil, da ga bo skušal čim prej doseči.
Glasovanje v zahodnonemškem zveznem zboru :e bilo zanimivo tudi zaradi tega-, ker je pokazalo, v čem so Nemci bolj im, v čem so manj soglasni. Ker so poslanci glasovali o vsakem delu sporazumov posebej, so tako imeli priliko, ds izrazijo svoja posebna mnenja. Vse je preseneiti-lo, da je Adenauer dosegel takšno večino. Tako je bil protokol o prenehanju okupacijskega režima odobren s 324 : 151 glasovom; za konvencijo o zadrževanju tujih čet na nemškem ozemlju je glasovalo 321 poslancev, pro-t-' 153: večina se je zopet nekoliko zmanjšala, ko so glasovali o vklju čitvi zvezne republike v Zahodnoevropsko in Atlantsko zvezo, za. sporazum je glasovalo 314, proti pa 157 poslancev; glavni kamen spotike pa je posaTSko vprašanje. Za ratifikacijo francosko - nemškega sporazuma o posa-rskem vprašanju je glasovalo 263 poslancev (torej 63 manj kot za oborožitev Nemčl je), proti 202, 9 pa se jih je vzdržalo.
Razlike v gledanju na posarsko vprašanje znajo celo izzvati nepri jeitno vladino krizo. Stranka liberal nih demokratov, katera ima v vladi 4 ministre, je namreč prepustila svojim poslancem, da glasujejo za ali proti sporazumu o Posarju. Ta ko se je zgodilo, da je že podal o-stavko na Svoj položaj eden izmed voditeljev liberalno - demokratske, stranke, F.:-a n c Bluecher, ki je kot
podpredsednik Adenauerjeve vlade bil edini liberalno-demokratski minister, ki je glasoval za sporazum o 'Posarju. Njegovemu zgledu naj bi sledila notranji minister Viktor Emanuel Preusker in minister brez listnice Hermann -Schaeffer, prav tako liberalna demokrate, ki sta se. glasovanja o posarskem vprašanju samo vzdržala. Edini liberalno-demokratski član vlade, ki je glasoval proti sporazumu o Posarju je bil pravosodni minister Fritz Neu-mayer. Jasno je, da ministri, kot odgovorni voditelji stranke, ne mo rejo glasovati po svoji volji, tako neenotno in v nasprotju z zadržanjem večine svojih poslancev, na drugi strani pa je prav tako jasno, da v vladi ne more biti mesta zi tiste, ki ne soglašajo z njo v tako važnih odločitvah.
Naj bo že konec teh notranjih trenj v Adenauerjevi vladi tak ali drugačen, dejstvo je, da je večina Nemcev za aktivno sodelovanje v zahodni obrambi, in če bo njihovemu .zgledu sledila še Francija, potem bo evropska obrambna zveza končino postala stvarnost.
ri krepitve obrambnih sredstev treh držav, hkrati pa z vsemi u
mestnimi političnimi sredstvi u stvarjati ugodne pogoje za izboljšanje mednarodnega položaja in doprinesti k temu prispevek s sred stvi, s katerimi razpolagajo.
iPoleg sklepa o ustanovitvi posvetovalne skupščine so trije mini stri' sklenili še: 1) da bodo sklicali nadaljnjo konferenco treh najviš-ih ekonomskih organov svojih držav s ciljem, da se ustvarijo pogo-. za vzajemno sodelovanje, in 2) da se ustanovi mešana komisija z nalogo, da izdela načrt za ustanovitev 'Zavoda za balkansko proučevanje na -Bledu.
Tako so tudi balkanske države ponovno dokazale, da hočejo in bodo branile svojo neodvisnost.
Zasedanje Balhanshe zveze
Tudi Balkanska zveza je važen vmesni člen, ki veže področje A-tlantskega pakta s pravkar sklenjeno iraško - turško zvezo. V Ankari je pretekli ponedeljek začela tretja konforeinca zunanjih ministrov Gr čije, Jugoslavije in Turčije, ki tvorijo stalni svet Balkanske zveze Vsak zunanji minister vodi delegacijo svoje države.
Sestanek državnikov balkanskih zaveznic je potekel v prijateljsikem ozračju in soglasju.
Izdali so naslednje poročilo:
Trije zunanji ministri držav Balkanske zveze so nadaljevali s proučevanjem mednarodnega položaja v zvezi z dogodki po blejski konferenci. Trije ministri so se stri njali v -tem, da mednarodni polo žaj potrjuje ugotovitev, do katere so prišli na blejskem sestanku, t. j., da je nevarnost vojne zmanjšana zaradi težnje po pomiritvi v mednarodnih odnosih.
Trije ministri so se nadalje prepričali, da je političhi cilj dežel, Ki so zveste stvari miru, ustvariti po goje za trajen mir. Ministri menijo, da }e nujno nadaljevati z naipo-
Preprečena kriza Scelbove vlade
Ureditev agrarnih pogodb je bila hudo sporno vprašanje, ki je od 12, februarja -grozilo, da bo -spodkopalo sedanjo š-tiristrankarsko italijansko vlado. Socialni demokrati So se namreč vedno zavzemali za rešitev, ki naj bi v čim večji meri u-pošteva-la upravičene zahteve in koristi zemljiških najemnikov, liberalci pa so zastopali nasprotno -skrajnost. Po prizadevanju ostalih strank, predvsem pa demokrščanov, ki si -sami, niso bili edini o izbiri poti, katero je treba ubrati, so ?*. končno člani vlade le izedinlli. Generalni sekretar liberalne stranke, Mala godi, pa s“ je temu uprl. Pojavil se je razdor, ki bi. lahko spravil v nevarnost nadaljnji obstoj Scelbove vlade. Nacionalni svet li beralne stranke, ki je zasedal v Ri mu, pa je pretekli ponedeljek, po ostri debati, sicer odobril postopek generalnega tajnika Malagodija, je istočasno vendar sprejel sklep liberalnih ministrov, ki so pristali na kompromisno rešitev. Liberaln-; stranka je pač spoznala, posebne po teme-ljite-m govoru zunanjega ministra Martina, da ne sme spraviti v nevarnost sedanje sredinske vlad ne koalicije, kajti sicer bi nujno sledila, ali odklon na -levo ali pa kar je še verjetneje, na desno. Nit prvi, ki bi povečal ugled komunistov ali vsaj Nenmijevih socialistov niti drugi, ki bi preko monarhistov koristil neofašistom, ne bi prispe vala k utrditvi demokracije.
dokler se nekje ne pretržejo. Poleg tega pa ostajajo pretrgane zvezne peti izpostavljene stalnemu napade sovražnih letal. Prav zato pred* stavljajo transportna vprašanja ih napadalno Rusijo najobčutljivejšo točko.
Druga šibkost Sovjetov je po* manjkanje zadostnih količin goriva, zlasti nafte. Ta nedostatek pa ne kaže precenjevati. V Sovjetiji porabijo neprimerno manj tekočega goriva za civilne potrebe kak^-r pa v Združenih državah. Tudi nacistom so prerokovali, da bodo doživeli katastrofo prav zaradi po* manjkanja bencina, to se pa ni zgodilo.
iNadaljnja šibkost v primeru sovjetske napadalnosti je agrarni problem. 2e carsko Rusijo so pogostokrat obiskovale lakote. Danes z u-vedbo kolhoznega gospodarstvu, ki nasprotuje kmečkemu nestrojenju, se stvari niso izboljšale, v kolikor se niso še poslabšale. Ce bi boljše* viške priprežnice: romunska žitnf-ca, nekdanje madžarsko izobilje na žitaricah, bogata Poljska in Moravska, Sovjetija ne izmozgavala, bi bil prehranjevalni položaj Sovjeti* je še mnogo slabši kakor pa je v resnici. Ves svet ve, de je ruski človek zelo skromen- in se zadovoljuje itudi z najpreprostejšo prehrano. Vendar je prav tako res, da ni mogoče stradajočih vojakov pošiljati v borbo, niti stradajočega delavstva mobilizirati za vojno industrijo.
Na. drugi strani pa je nevarno podcenjevati boljše viško produkcijsko zmogljivost tn tehniko v primerjavi z Združenimi državami. Ne smemo pozabiti, da so Sovjeti tako rekoč iz nič ,v zadnjih letih druge svetovne vojne proizvajali na leto po 30.000 oklopnih vozil, 40.000 letal in 120.000 topov. Res je, da so bili ti izdelki v primerjavi z ameriškimi ini nemškimi primitivnejši, zato ‘pa so bili prav tako učinkoviti. Res je nadalje, da je proizvodnja jekla v Sovjetiji počasnejša in neprimerno dražja kakor v drugiih deželah, veindar- je sposobna, da izdela potrebno orožje tudi za daljšo dobo vojne. Ce bi pa napadalni Sovjetiji uspelo, da se dokoplje do zahodno-nemške in francoske industrije, -bi se položaj v njeno kocrist znatno spremenil.
■Prav iz teh razlogov bi se zahodni svet ne smel vdajati utvaram neke dvomljive varnosti. Zelo verjetno je, da, bo nemška težka industrija v mo'rebi'tni bodoči vojna so-odločujoči faktor. Prav zato se Sovjetija z vsemi silami upira, da bi bila Zahodna Nemčija vključena zahodno obrambo.
Tudi politično ima komunistična diktatura prednosti, kakor tudi pomanjkljivosti nasproti morda nekoliko nerodni, zato pa učinkoviti demokraciji. Verjetno bi -bilo napačno računati na nezadovoljstvo ruskega naroda-. Rusi danes o drugačnem svetu ne vedo ničesar, v bo doči vojni pa se bodo verjetno borili kot patrioti in ne kot partijci. Zato bo spretna propaganda zahodnega sveta v, morebitni vojni igrala dominantno vlogo.
Iz. zgoraj povedanega sledi, da je pri današnjem stanju stvari mogoče, da Sovjeti zavzamejo staro ce lino. Vprašanje pa je, če bi si ta plen lahko tudi obdržali. Hitler sp je razpasel v dr.ugi svetovni vojni po vsej Evropi, in to je pomenilo nj-egovo smrt. Sovjeti se prav dobro zavedajo, da morejo vsi njiho vi napadalni načrti proti Zahodu propasti, če -bodo naleteli že v prvih dneh napada na odpor, ki ga v prvem zaletu ne bo mogoče zlomi*:. V primeru, de bo Zahod začetni sovjetski pohod ustavil, bo vojna za komuniste že izgubljena. Prav
tem tiči važnost zopetne nemške oborožitve.
Volitve u Sovjetski zvezi
V nedeljo so se vršile v enajstih sovjetskih republikah volitve v mestne, pokrajinske in republiške sovjete. Prinesle niso nobenega presenečen/a: udeležba je bila 99-odstotna, povsod so bili izvoljeni kandidati, katere je postavila. Partija, največ glasov pa so dobile liste, na katerih so bili nosilci državni voditelji Bulganin, Hruščev in celo ubogljivi spokornik Malen-kov.
Plebisciti v vseh diktatorskih državah, ki jih vodi policija, nimajo seveda nobene praktične vrednosti. Take »volitve« so zgolj krinka za zunanja svet.
VESTI z GORIŠKEGA
O deželni avtonomiji
Pokrajinski svet razpravlja podpredsedstvom dr. Culota
V soboto 26. februarja je goriški pokrajinski svet začel razpravljati ■o posebni deželni avtonomiji, predvideni v 116 členu ustave. Uvodno in glavino besedo je imel predsednik, odvetnik dr. Angelo Culot, ki je skoro v triurnem govoru izčrpno v podrobnosti orisal pomen in namen posebne deželne avtonomije, ki jio usitava za našo deželo predpisuje. Omenil pa je tudi to, da je Goriiika pod bivšo Avstrijo deželno avtonomijo, s splošnim zadovoljstvom vseh prebivalcev, že uživala. 'Pokazal je vse dobre kori sto, ki nam jih spričo finančnih, u-godnosti taka' avtonomija prinese, tako da se lahko že sedaj reče, da nam ne bo treba tarnati nad brezposelnostjo, ki da>nes zajema nad deset tisoč enot.
Vendar je predsednik dr. Culot stavil vključitev T.rsta v to avtonomijo pogoj, brez katerega ni m< -či o uvedbi deželne avtonomije niti govoriti. To pa zato, ker je Goriška zgodovinsko, politično in gospodarsko strogo vezana na Trst. medtem ko se je bati, da bi brez Trsta videmska pokrajina goriške koristi in sploh Goriško kot tako silno in usodno prejudicirala.
Poudaril je potrebo, da' se uvede posebna avtonomija in ne samo navadna avtonomija, ker nam le posebna avtonomija utegne mnogi pomagati, kaj-ti navadna regionalne: avtonomija ne nosi s seboj tako širokih finančnih ugodnosti kot prva. Izkazalo pa se je v Siciliji, Sard’-nijt, Dolini Aosti in na Tirolskem, da je posebna avtonomije dala dobre in zadovoljive uspehe!
Sploh je predsednik dr. Culot napravil izredno dober vtis tako na zbrane svetovalce, kot na občinstvo, ker je res lepo, čeravno nekoliko zavlečeno, orisal pomen in namen posebne deželne avtonomije, s pou d&rkom nujnosti njene izvedbe. Veseli nas, da se je g. predsednik dr. Culot stavil odločno in prepričano na strain .regionalistov s posebnim statutom in verjamemo, da bo on ki je človek treznega in upra.v-iče nega mišljenja in delovanja, marsikaj dobrega ukrenil v splošno zadovoljstvo ljudstva dveh tu živečih plemen, ki zahtevata le prizna nje svojih pravic.
Njegovo zahtevo o brezpogojni vključitvi tudi Trsta pa ne odobravamo, ker vemo povedati, da je posebna avtonomija bila za našo deželo izglasovana, ko je mirovna pogodba že bila podpisana in torej Svobodno tržaško ozemlje postavljeno, lzredba posebne deželne av-
tonomije pa začasno odložena komaj kakih štirideset dni po izvedbi milrovne pogodbe.
Pravilno je zato bivši videmski senator Barbina v »Gezze-ttinu« od t. m. povedal, da se motijo tisti, trdijo, da je posebna avtonomija. bila leta 1947 odložena v pričakovanju, da se Trst vrne pod Italijo. An-tiregionalisti so takrat bili pro-■Furlanom in Slovencem, zato ni-hoteli sploh nobene avtonomije. Danes pa bi radi zadevo drugač* tolmačili in z zahtevo po Trstu izvedbo posebne avtonomije zopet odložili.
Za-, dr. Culotom je povzel besedo Poletto, ki je svojo zahtevo po izvedbi posebne avtonomije brez Trsta obširno razlagaj in s tehtnimi argumenti podprl.
Zadnji na sobotnem zasedanju je imel besedo naš svetovalec g. Bratuž, ki se je tudi izjavil za izvedbo posebne deželne avtonomije, ne da se .dotaknil zadeve o vključitvi Trsta, kajti važno zaenkrat je to, da se taka avtonomija vendar enkrat izvede, kajti le ona nam pr:
nese gospodarske koristi in zaščito pravi, ki bo v soboto 5. t. m. bomo naše jezikovne manjšine na. podla-|poročali prihodnjič.
Dve stališči
(Nadaljevanje s * strani)
ukrepi dejansko pokazala, da si ne upa dati tukajšnji slovenski manjšini njenih pravic? Ali ne dosega prav nasprotnega učinka, tako lastnih kakor v drugih očeh, tud pretirano govorjenje o slovensl: nevarnosti?
Demokratični Slovenci smo rekli da želimo v novem položaju nastopati državotvorno in pozitivno. Prav zaradi tega smatramo za svo jo dolžnost, da opozorimo italijan sko javnost in vlado na slabo uslu go, ki jo izkazujejo skupni stvari tisti, ki zahtevajo, da bi se moralo ravnati z nami kot s talci. * * *
tri
POPRAVEK Zapravljanje energij
V našem zadnjem uvodniku, po sebno v nadaljevanju na drugi strani, se je vrinilo precej nelju bih tiskovnih pomot, ki mestom; močno kvarijo smisel izvirnega be sedi la. Tu popravljamo samo največje:
Začetek drugega odstavka, na drugi strani, mora pravilno glasiti »D določiti in uzakoniti je treba manjšinske pravice tako podrobno da ne bodo več mogle biti pred met vsakdanjih sporov in skrbi Pri tem se večina, ki koncem konce« o tem odloča, ne sme pustiti preslepiti, da bi uporabila tako oz ko merilo...a itd.
Tretji stavek tretjega odstavk pa glasi:	»Pripadnikom narodne
mnnjšine je treba na otipljiv način dokazati, da so priznani in soraz merno enakopravni del skupnega občestva, ne pa skupina preziranih več ali manj brezpravnih.«
Prav tako je treba popraviti tud jeadnji stavek istega odstavka, katerem se je namesto besede »iz občeaoe-v« vrinila beseda »izobra ižencev*. Ta stevek glasi: »Driavn pa ne sme imeti prav ob svojih •mejah izobčencev, ki ne bi čutili in živeti z njo, z njenimi slabostmi in radostmi.«
gi zaščitnega zakona, ki ga v svojem 6. členu ustava vladi narekuje: Ker pa gre za očitni spor med provincijami, Iti pridejo' v našo deželo vključene, je g. Bratuž izrazil misel, da bi se moralo že v poseb nem statutu določiti višino finančnih ugodnosti, ki bi vsaki posamezni provinci ji pritikale. , Zahteval je nadalje za- vsako pro-vincijo posebno volilno okrožje in jamstva zastopstva političnih in jezikovnih manjšin v deželnem svetu.
Sedež deželnega zborj^pa naj bi bil v Vidmu, ki je glavno mesto .najširše in najbolj obljudene provinci je, medtem ko bi predsedstvo deželnega zbora moralo pritikati izmenoma zdaj eni, zdaj drugi provinci ji.
Za boljšo izmenjavo misli in za odpravo morebitnih nesporazumov pa je g. Bratuž predlagal skupni sestanek goriškega in videmskega pokrajinskega sveta, na- katerem o predmetu .razpravljati in doseči sporazum.
O govornikih, ki so nastopili v torek 1. marca in o zaključni raz-
fanni d’8rchiraffi zapustil Beograd
Opolnomočeni italijanski veleposlanik v Beo,gradu, g. Vanni d’Ar-chiraffi, je ,te dni opravil v Beogradu še zadnje poslovilne obisk". K:ikor znano odhaja «a novo s luž beno mesto.
Roditeljski sestanek na šoli
Ravnateljstvo Nižje srednje šole v ulici Randaccio vabi starše, ka.te rili otroci posečajo to šolo, naj pridejo v čim večjem- številu na. roditeljski sestanek, ki bo na tej 'šoli v nedeljo, 6. marca, ob 10.30.
Za starše dijakov višjih srednjih šol (liceja in učiteljišča) bo tak sestanek naslednjo -nedeljo, 13. mar ca, ob 10. uri v prostorih Šolskega doma iv ulici Croce.
Sneg In burja
Tudi na Goriškem je zadnje dn; februarja zapadel sneg. Po dolgih letih je Gorica zopet bila pokriti s snegom. V noči na -torek 1. marca pa je jela divjati precej huda bur-j-a, ki je tu pa- tam napravila nekaj škode.
Neurje pa se je kmalu poleglo in pričakujejo, da se v taki silovitosti ne bo več ponovilo. Sicer ps smo že v marcu in izgle-da, da pričenja zima že popuščati in da so bile le vremenske neprilike le nekako .slovo, dasi precej intenzivno.
Zapora hišnih pogodil podaljšana
Tudi poslanska zbornica je zače llovalcev je, da volijo svoje kandi-la razpravljati o zakonu, ki podalj- Idate, da pokažejo veliko število
SPORAZUM LIBERALCEV glede kmetijskih pogodb
V nedeljo 27. februarja so jtali-iarJski liberalci zaključili v Rimu svojo izredno zborovanje, na kaie rem so razpravljali v zadevi novega zakona za kmetijske pogodbe. Odobrili so tako zadržanje -tajni štva stranke, katere ostavko so zavrnili, kakor tudi ravnanje treh liberalnih v vladi sodelujočih ministrov, ki -so glasovali za novi zakon. Vendar -se je levica strankp.
obsegu kakih dvajset opolnomo-čeni-h zastopnikov krajevnih organizacij, glasovanja vzdržala in sklenila izstopiti iz državnega sveta stranke.
Bistvo novega zakona
Znano je, da se vse kmetijsko pogodbe od leta 1946, tako polovi-nairske, kakor najemninske, od leta do leta podaljšujejo. Gospodar pogodbe ne more odpovedati, ko! samo v primeru težke kršitve pogodbe, ne da bi zato moral gospodarja odškodovati.
2e več časa so se zakonodaje: bavili z vprašanjem, kako te pogodbe spremeniti. -Sporni točki sta v glavnem bili:	doba veljavnosti
pogodbe in vzrok odpovedi.
Končno so se v vladi sodelujoči ministri zedinili na sledečih pogojih: polovinarske pogodbe bodo veljale z® tri leta, ki pa se bodo podaljšale od tireh do treh let, ven dar samo do devetih let. V tem ča su bo odpoved možna le zaradi u-pravičenega vzroka, to je zarad težke kršitve pogodbe. Ob -koncu devetega leta bo gospodar pogodbo lahko tudi brez vzroka odpovedal moral pa bo kmetu plačati odprav nino v višini, ki bo odgovarjala količini pridelka, ki ga je kmet na zemljišču v tem letu dosegel. Polo-vinairji (mezzadri) bodo vsako leto prejemali 53 odstotkov vseh pridelkov, gospodarji pa 47.
Najemninske pogodbe (contratti d’affittanza), sklenjene z neposred nimi obdelovalci, pa bodo veljale za dobo šestih -let, ki se bodo po poteku po zakonu podaljšale za nadaljnjih šest let, to je vsega skupaj dvanajst let. V tem roku pa .bo gospodar pogodbo lahko odpovedal zopet isamo iz upravičenega vzroke Ob poteku dvanajstih let bo gospodar pogodbo tudi brez takega vzroka lahko odpovedal, toda z odprav nino najemojemalcu v višini dva kret.ne.ga najemninskega zneska..
Zemljiške pogodbe s posrednim obdelovalci (ki se pri nas navadno ne sklepajo) pa bodo imele devet let trajajočo veljavnost in bodo i-mele za podlago pravično najem ninsko ceno po pravilih, ki veljajo za ostaile kmetijske pogodbe. Na jemnino doiloča namreč vsako leto in v vsaki pokrajini (provinclji) posebna v ta namen imenovana ko ■misija.
Ko bo zakon končno objavljen bomo njegovo vsebino priobčili.
tudi malo trgovanje, se še vedni nadaljujejo. Nekateri krogi napovedujejo skorajšnji zaključek pr gajanj, ki naj bi .rodila dober u-speh v vsakem oziru. Trdijo tudi, -da bo pas za prosto kretanje in malo trgovanje -globok petnajst zrač-ih kilometrov. Mi sicer upamo v uspeh pogajanj tudi v tem oziru, vendar ne moremo o kakih podrobnostih že sedaj poročati.
H zadevi napada na slovenshe nabornike
■Protestno pismo, ki ga je pokrajinski svetovalec poslal g. prefektu v zadevi .napada na slovensko nabornike v Tržiču, je izzvalo neko preiskavo, izid katere pa še ni znan. Vendar lahko že sedaj poudarimo dejstvo, da oblas.t hotč ali netootč zadevo tolmači in presoja stališča, -kot da bi bili napadeni naborniki sami krivi dogodka. Govori se namreč, da je slovenski napis na vozu -bil velik, italijanski pa majhe-n in skrit; da so fantje b> 1 i pijani in da je policija zakonito ravnala, ko je nabornike zapodila domov!
Mi i» zopet vprašamo:	Kje je
Pogajanja v Vidmu italijanske in jugoslov. homisij
Pogajanja med italijansko in ju goslovansko komisijo v Vidmu ?a razmejitev po londonski spomenici in za obmejni pas vzdolž vse meje med dvema državama, kjer naj bi bilo dovoljeno prosto kretanje in
sploh v zakonu za-pisano, da Slovenci ne smemo v javnost s slovenskim napisom, in da moramo, če že hočemo slovenski napis, izstaviti tudi -italijanski prevod? Nada Ije: Kako to, da je naborna komisija vse fante pregledala in ni nit; opazila, da bi kateri izmed njih -bil pijan? Tretjič:	Ali nima policija,
dolžnost iščititi napadene državljane in napadalce prijeti, odnosno jih vsaj odstraniti?
Sicer pa vemo povedati, da se tudi italijanska jav-nost v Tržiču zaradi napada na slovenske nabor nike zgraža!
šuje do 31. decembra. 1960 zapor", hišnih pogodb v mestih, najemni-i.o pa povišuje.
■Ta novi zakon bo zbornica verjetno v nekaj dneh odobrila, tako da bo že s prvim aprilom stopil v veljavo, kar se tiče poviška najemnine.
Glavna določila zakona so sledeča: podaljšanje zapore do 31. dec 1960; povišek najemnine vsako le to za 20 odstotkov do konca zapt.-re; samo 10 odstotkov poviška za najemnike, ki živijo v slabih gospodarskih pogojih ali ki -imajo veliko družino, odnosno ko gre za .tfenov-anj.., ki so r>rv!6 bila dana v na,trn ni-d b.. --.vtoLvom 1945 in 1. marcem 1947; nobenega povišk.'. zakon ne dovoljuje za stanovanja •najnižje vrste in za uboge najemnike, kot so slepci, civilni gluhonemi, uživajoči pokojnino socialnega skrbstva, vojni pohabljenci, sorodniki padlih v vojni, ki živijo samo od te pokojnine. V vsakem primeru pa najemnina ne bo smeh presegati štiride-setkratno najemnino, plačevano pred 12. oktobrom 1P45; povišek je lahko tudi stoodstoten za primer, da je gospodarski položnj najemnika znatno boljši od st-nikovega.
Tudi za prostore, ki služijo rokodelstvu, trgovini in prostim poklicem velja povišek najemnine kot za stanovanja, i izjemo prostorov za kino, -plesišče in luksuzne trgovine, za katere je najemnina povišana za 40 odstotkov.
Izvršba izgonov pa se v krajih, kje.r je kriza stanovanj, lahko podaljša za štiriindvajset mesecev.
Ni pričakovati, da bi poslanska zbornica ta osnutek zakona v čem spremenila!
Žrtve fašizma
.Ker zakon za pomoč žrtvam fašizma, ki ga je -senat sprejel, ne ščiti protifašističnih bo-rccv in sploh vseh žrtev fašizma, ker ne upošteva vsega njihovega trpljenja in škode, zbirajo sedaj ppdatke o vseh, k: so pod fašizmom trpeli krivico in preganjanje, da predložijo poslanski zborn-ici vse gradivo za izpopolnitev omenjenega zakona.. Po sebni uradnik sprejema v -ta namen stranke v Gorici (Viale XXIV Meggio) ob torkih in petkih od 10. ure zjutraj do poldne.
slovenskih obdelovalcev zemlje v tej občini! Zato kar brez obotavljanja in omahovanja na volitve!
Preteklo nedeljo, 27. februarja, so -se take volitve vršile v štiridesetih občinah severne, srednje in južne Italije. Povsod so, brez izjeme, zmagale liste neposrednih obdelovalcev zemlje, medtem ko so levičarske, zlasti komunistične liste povsod prejele znatno manjšino glasov, tudi tam, kjer občino u-pravljajo levičarji!
NATEČAJ
Razpisan ie natečaj' Za trideset mest pokrajinskega zdravnika. Rok za prijavo poteče 1. aprila t. 1.
Razpisan -pa- je tudi natečaj za sto mest dodeljenega podkomisarja javne varnosti. Rok za prijavo poteče 2. aprila -t. 1.
-Pojasnila daje v obeh primerih prefektura.
Ha Peči nimajo vode
Na Peči pri Sovodnjah nimajo pitne vode. Poslali so vlogo na o-blast, ki je poslala zadevo na lice mesta pregledat. Ugotovilo se je, da -so Pečani sploh pili tudi slabo vodo iz Vipave. iZato je nujno, da se tam zgradi dober vodnjak z zdravo pitno vodo. Dokler se to ne bo zgodilo, pa naj bi vodo vozili iz Gorice, kot so jo nekoč v sili že vozili v Steverjan in na Oslavje.
Tatovi na delu
ffolitve v svet hmetijsiiih vzajemnih blagajn
V prvi polovici tekočega meseca marca se bodo izvršile volitve v svet kmetskih vzajemnih blagajn. V naših krajih so sestavili sporazumno enotno list posestnikov, kandidatov v imenovani svet. Izbrali so jih zaradi njihovih zmožnosti in na listo vpisali z njihovim privoljenjem. Pri tem niso gledali na politično strankarsko pripadnost te.ga ali onega, vendar moremo reči, v kolikor nem je do sedaj znano, da so na listi zastopniki več a-li manj obeh struj, to je f-rontašev in demokratov.
Upamo, da se bodo volitve vršile v .redu in da bo udeležba na istih stoodstotna ali vsaj zadovoljive, kajti zrelost moža se izkazuje tudi s tem, kako se v javnih zadevah izkazuje!
Zanimivo bo vedeti, kako se bodo volitve vršile v Gorici in koliko slovenskih obdelovalcev zemlje bo -tu izvoljenih. -Naloge teh obde-
Pretekli teden so tatovi počistili urarno »Orologeria Svizzera« na korzu Verdi v Gorici. Skoda znaša osem milijonov lir. V nedeljo pn se je raznesla vest, da so v Milanu prijeli dve sumljivi osebi, ki stn imeli pri sebi veliko podobnega blaga Vendar ni še potrjeno, da gra za prava tatova.
V sredo 2. t. m. je v Gorici izvr-11 -samomor g. F,rane Kocjančič, delavec v SAFOG-u. Stanoval je v ulici Brigata Pavia. Vzroki samomora so neznani.
IZ SLOV B NI T B
SMRT VRLEGA MOZA
Iz Vrhnike nam sporočajo žalostno vest, da je tam po hudi in težki bolezni -umrl dne 22. januarja t. i. g. Mihael Jerina, dolgoletni občinski tajnik. Pokojni je bil rojen 29. septembra 1893 v Waukeganu, U. S.A., kamor sta odšla njegova roditelj«, da si nekaj prislužita. Ko sta si nekaj prihranila, sta se vrnila s si.nom domov im. kupila v Sinji Gorici pri Vrhniki hišico in malo zemljišča. Bil je delaven in agilen član vseh katoliških društev. Leta 1914 je bil mobiliziran in poslan na rusko bojišče, kjer je bil ujet. Po končani vojni se je vrnil in zopet nadaljeval z vsem srcem z delom tam, kjer je ob mobilizaciji pustil. Službo tajnika je vršil v splošno zadovoljnost občanov nad 25 let.
Po zasedbi Italije, ko so se pričeli kazati znaki revolucije, je postalo delo na občini vedno težje. Naraščalo je sovraštvo, zahrbtnost, cvetelo je ovaduštvo, vendar je po-, kojni v vseh teh težkih razmerah ostal pripravljen pomagati vsakemu, ki je -bil pomoči potreben. Revolucionarji so pripravljali obračun za- vse, ki ne trobijo v njihov rog. V .roke protikomunistov je prišla lista ljudi, katere .bi bilo treba pobiti takoj po zmagi komunizma. Tudi ime pokojnika je bilo na njej. Vendar ni klonil. Ko je občina dobila nalog, naj za dan 5. maja leta 1945 preskrbi 60 parov konj in rav no toliko vozinikov, da bi peljali za Nemce vojaški material, s pripombo, da, ako se ukaz točno ne izvrši, bosta ustreljena, župan in tajnik, tega povelja ni izvršil. Odšel je na Koroško, od tam pa naprej v Italijo, kjer je po raznih kampih živel, delal, trpel in čakal boljših
razmer in časov. Ko so se po letih prijatelji razšli v. prekomorske dežele, je postal osamljen. Vrnil se je v domovino. Doma seveda- ni dobil mesta, ki ga je prej tako dolgo dobo vodil. Poslali so ga v tovarno usnja, “'u je .zbolel, shiral in umrl. Za njim žaluje žena, gosp* Marija, hčerka, ga. profesorica Min ka, -brat, preč. g. Ciril, župnik v Borovnici, vnuki in ostalo sorodstvo. Žaluje pa tudi vse pošteno ljudstvo na Vrhniki in okolici.
TOVARNA CELULOZE
V Banjaluki so' pričeli graditi novo tovarno celuloze. Dela bodo predvidoma končali čez dve leti. Tovarna bo predelovala bukovino in proizvajale približno 40.000 ton celuloze -na- leto.
(Za letos so že odobrili in nakazali za gradnjo te tovarne 1,5 milijard« din.
bo najbogatejša komuna na Gori škem, saj bo njen narodni dohodek znašal letno skoraj 2 milijardi din.
Briška komuno s sedežem na Dobrovem, kateri se bo priključila ie občina. Kojsko, bo imela 6.500 prebivalcev in 70 kvadr. km površini'.
DOBAVLJANJE JUŽNEGA SADJA
Do konca marca bo neka trgov ska družba in Izraela poslala v Ju gds lavi jo 3.800 -ton pomaranč in limon. 'Doslej sta že prišli na Reko dve pošiljki s skupno 1.800 tonam južnega- sadja.
UKINITEV OKRAJEV
V Crni gori bodo ob ustanovitvi komun ukiniji vse okraje. V ostalih republikah .bodo okraji še ostali, v Crni gori jih bodo pa- ukinili »zaradi posebnih ekonomskih in geo grafskih razmer«.
KOMUNE V GORIŠKEM OKRAJU V Goriškem okraju nameravajo -ustanoviti -štiri komune, in sicer v Gorici, Kanalu, Ajdovščini in na Dobrovem.
Goriška bo obsegala 10 občin, Merila bo približno 380 kvadr. km in bo imela 31.000 prebivalcev.
Ajdovska bo imela 5 občin s 355 kvadr. km in 22.500 prebivalci.
Kanalski komuni bo priključena poleg Kanala še občina Kal nad Kanalom in bo tako obsegala 147 kvadr. km s 7.500 prebivalci. Ta
OBNOVA IZVOZNEGA PODJETJA
V Banjaluki so pričeli obnavlja ti veliko izvozno podjetje »Bosna Bois«, ki so jo »ukinili« po osvoboditvi. To podjetje se je bevilo z izvozom in predelavo lesa in 6eda nameravajo obnoviti staro vlogo tega nekdaj cvetočega izvoznega podjetja.
HRANILNICE IN POSOJILNICE
V Sloveniji so zopet začeli odp! rati na kmečkih vaseh hranilnice in posojilnice, ki bi ponovno orga nizlrale hranilno službo in zbrala vsa prosta sredstva. »Toda pred vojno je kmet dobro vedel, kak šnega pomena so prihranki, danes pa ne sodeluje y taki meri.« (»Slov poročevalec«)
BREZPOSELNOST V GORIŠKEM OKRAJU Pri posredovalnici za delo v Novi Gorici je pripravljenih 850 ne zaposlenih delavcev in delavk, glavnem so nezaposlene žene In dekleta brez kake specializacije
Samomor
GOSPODARSTVO
O CEPLJENJU TRT
Odkar se je pri nas pojavila trtna uš, lo je že kakih petdeset let nazaj, moramo -trte cepiti na ameriško podlago vrste »Rupestris Du Lot« (po domaiče Monticola), »Ri-J&ri«- portaliis«, »Riparia Berlan-dieri B b 5 Kober«, »Riparia X Berla-ndieri Teleki 8«, »Riparia X Berlandierl 420 A«.
Najbolj udomačena je pri nas vrsta »Rupestris Du Lot«, ki dobro uspeva v lahkih, opočnih zemljah hribovitih leg, ker ima. dolge kore nike, ki globoko sežejo tako, da dobro prenaša morebitno sušo. V težki ilovnati zemlji pa ne uspeva, ker j-i korenine gnijejo.
»Riparia portalis« uspeva v dobri, rodovitni zemlji, ki ne sme biti preveč -suha, .niti ne opočna in, >nena.
»Riparia X Berlandieri B b 5 Kober« uspeva v apneni in močni zemlji, kjer -se razvija v močno in rodovitno steblo.
»Riparia X Berlandieri Teleki 8« uspeva dobro v težki in srednje težki zemlji. Ta je bolj priporočljiva kot prejšnja/, ker je bolj čista.
»Riparia X Berlandieri 420 A« je zelo dobra podlaga, ker uspeva tudi v suhi zemlji in je bolj rodovitna od vrste »Rupestris Du Lot« (Monticola).
O CEPLJENJU SADNIH DREVES
1) Breskve cepimo na divjak v dobri, srednje težki zemlji. .Na
livo in »Mirabolano« cepimo breskve v težki zemlji. Na mandelj pa jih cepimo v suhi zemlji.
2) Marelice cepimo na div-ak, na slivo in. tudi na breskev
divjak.
3) Jabolko cepimo na divjak za visoko debelno drevje, na duse-novec pa za nizko drevje, na para-diževec cepimo pa za pritlično drevje.
4) Češplje cepimo samo na divjak.
5) Češnje cepimo na divjak, na rešeliko samo v .suhi zemlji, ker tu dobro uspeva in daje mnogo sadja..
Sadno drevje je treba cepiti -tik pred sokom, to je navadno sredi marca.
Pri cepljenju rabimo pri nas za kritje ran navadno ilovico in mah. V kmetijskem konzorciju odnosno v »VinoagTariji« v Gorici dobimo tudi razne cepilne voske, ki jih porabimo namesto ilovice in mahu.
Potegavščine, sleparije in nenavadnosti
Jasnovidci, astrologi, prerok', vedeževalci rasejo kot gobe po dežju. Mnoge razkrinkajo kol navadne sleparje, drugi se izkažejo kot genialni čarovniki a raznimi potegavščinami. Včasih pa naletijo celo učenjaki na nenavadnosti, katerih njihov razum ne zna razložiti. Okultizem in potegavščina sta si sorodni kot brat in sestra. Oglejmo si. eno izmed takih nenavadnosti.
Dr. Smithson je bil v letih 1914 ■do 1935 misijonski zdravnik ob gornjem delu reke Kongo. Se danes velja za enega izmed najboljših poznavalcev tega še vedno ne povsem odkritega-področja. Z leti mu je u-spelo, da .si je pridobil zaupanje domačinov in se je zato laže posve ča-1 zdravljenju čnnega prebivalstva. .Področje, ki je spadalo v njegov delokrog, je .bilo približno tako veliko kot tri Slovenije. 'Skoro vse leto je bil na potovanju in obiskoval je v pragozdu živeča plemena v redkih presledkih. 2e v razmeroma kratkem času pa je spoznal, da leži v njegovem razsežnem področju okrožje, kot nekak otok, ki dozdevno ne potrebuje njegove pomoči.
Večkrat je poskušal priti v stik s tamkajšnjim prebivalstvom. Sprejemali ga niso sovražno, ne pa tu-■di gostoljubno. Med njim in črnci tega- okrožja je vladalo vznemirjajoče ozračje nezaupanja. Dr. Smith-son je storil vse, da -bi si pridobil zaupanje tudi tega prebivalstva. Ponujal je ljudem brezplačno oskrbo v svoji zelo moderno opremljeni bolniški ambulanti. Poskušal jih je prepričati, da bi ob obolenjih ti* živali njegova zdravila. Z vso zgovornostjo jim je prigovarjal, kako njegova zdravilo lajšajo trpljenje Crmoi so ga poslušali le z nejevoljo in navadno brez pozdrava izginili. Niso ga potrebovali, to je bilo jasno.
Možakar, ki je zdravniku kvaril posel, je .bil črnec, katerega starosti ni bilo mogoče določiti in ki se je od Evropcev navzel edino kajenja pipe. Svojo dolgo belo grivo je nosil z izrednim dostojanstvom. Ce je prišel v stik z belim človekom, je svoje visoko čelo namršil in v razgovore se sploh ni spuščal. Kdor ga je ob taki priložnosti, natančno opazoval, je iz njegovega navidez no ravnodušnega obraza čital rahel posmeh, s katerim je pozdravljal belce.
Ta človek je bil na področju me-diciinar. Tako imenujejo črnci ljudi, ki združujejo v sebi čarovništvo in duhovniški poklic ter oboje povezujejo z zdravilstvom. Take medicinarje postavlja ljudstvo samo. Dr. Smithson si je bil na jasnem, da bo medicinarja pretental le, če -ga postavi na trdo preizkušnjo. Večkrat je zamorca prigovar ja-l na tako tekmovanje. Medicinar pa se je samo posmehoval in odha jal. Nekega dne pa je sprejel poklicni dvoboj.
V bolniški ambulanti dr. Smith-sona so se po’avili štirje črnci, ki so na nosilih privlekli težko bolnega rojaka. Črnci so belega zdravnika rotili, naj bolniku pomaga. Ko je dr. Smithson -ugotovil, da prihaja bolnik iz okrožja, kjer neomejeno vlada med bolniki nedostopni medicinar, je napel vse svoje sile, da dokaže zamorskemu padarju svoje sposobnosti. Bolnik je bil 'le redkokdaj pri zavesti. Popolnoma je že shujšal, srčni utripi so bili nagli in zelo neredni. Vse telo so pokrivale ogabne otekline in iz njih se je cedil gnoj.
Osem dni se je dr. Smithson tru-
dil na vse kriplje, da bi težko bolnemu črncu olajšal trpljenje. Uporabljal je najmodernejša zdravila. Z vso skrbnostjo je negoval otekline, vendar se zdravstveno stanje bolnika v ničemer ni zboljšalo. Dr. Smithson je obupoval. Pravzaprav niti tega mi vedel, kakšna je bolezen, ki nadleguje črnca. Številne preiskave niso mogle postaviti nedvoumne diagnoze.
Deset dni potem, ko so bolnika prinesli v ambulanto, se je pojavil pred zdravnikom črnec in mu povedal, da mu medicinar sporoča naslednje: »Točno deset dni se mučiš, da bi pozdravil mojega- bolnika. Priznal boš, da si popolnoma odpovedal. Jutri pridem k tebi in bolnika bom ozdravil pred tvojimi očmi v enem samem dnevu!«
Ko je naslednjega dne medicinar stopil pred dr: Smithsone, je belemu zdravniku postalo jasno, da mora sprejeti zdravniški dvoboj. Medicinar in zdravnik sta odšla k pacientu, ki je ob pogledu na medicinarja takoj padel v nezavest. Čarovnik je zaprosil zdravnika za kozarec vode. Dr. Smithson je iz posebne posode nalil v kozarec filtrirano vodo. Vsa ta dela je opravil sam. Kozarec je nato postavil na mizo. Medicinar se ni približal. Dejal je samo:
»Ta voda se bo pred tvojimi očmi spremenila v človeško kri. To kri z lastino roko podaj bolniku ip ozdravil bo!«
2e v -naslednjem ternutku se je voda v kozarcu pordečila. Dr. Smithson se je približal kozarcu in tekočina je postajala čedalje bolj temno rdeča.
»Kaj je kri?« je spraševal medicinar.
»Tega ne vem«, je dejal dr. Smithsop, »na vsak način je v kozarcu rdeča tekočina!«
»Podaj jo bolniku!«
Dr. Smithson je vzel kozarec in zlil vsebiino bolniku v usta. Ta je trenutek pred njegovo namero z velikim trudom odprl oči in večji del tekočine pogoltnil.
»Sedaj odhajam«, je dejal čarov nik dostojanstveno. »Moja pot je dolga. Jutri zjutraj lahko bolnika odpustiš, da bi bil zvečer že doma:«
Dr. 'Smithson je smatral tako naglo ozdravljenje za popolnoma nemogoče. 'Pred desetimi dnevi so mu prinesli bolnika, ki je bil na koncu svojega življenja. Sedaj pa naj bi dolgo pot opravil že kar sam?
Osem ur po čarovnikovem odhodu so se otekline zaprle, naslednje jutro pa so odpadle tudi hraste. Nagli srčni utripi so postali spet normalni. Pacient je pojedel z največ-
jo slastjo orjaško porcijo hrane. Proti enajsti uri naslednjega dne je odšel, me da bi belega zuravnika počastil z enim samim pogledom.
»Lahmo si mislite«, je dr. Smithson zaključil svoje poročilo, »da nisem od tega dne dalje podvzei nobenega poizkusa vec, da bi uboge nevedne domačine poučeval •> moderni medicini.
Kraljičina ura
»Na, sedaj pa sem še uro izgubila,« je vzkliknila kraljica Elizabeta, ko se je pred dnevi vrnila s spre-noda v bližini Sandringhama. Neznatna umetnina iz platine je obležala nekje v prostranem parku, liro je prejela v dar od, predsednika francoske republike, ko ji je bilo komaj 12 let. Nosila pa jo je od dopolnjenega IS. leta starosti dalje. Nosila jo je na svatbi in tudi pri kronanju. Lahko si predstavljamo, kako težko je občutila izgubo. Služabniki in lovski čuvaji so se spravili na Iskanje, vendar je bil ves njihov trud zaman. Poklicali so armado na pomoč in ta je poslala nekaj iskalcev min s potrebno opremo. Vendar so mori' tudi ti prenehati z iskanjem, ker je zapadla tanka plast snega in verjetno pokrila tudi dragoceno uro.
Htomsko orožje In komunizem
Komunistična mirovna ofenziva jc v polnem razmahu. Kremelj je
mobiliziral prav vse svoje izpostave v zahodnem svetu proti ratifikaciji pariških dogovorov in proti uporabi atomskega orožja. Cernu in zakaj toliko prahu, toliko razpravljanj, toliko propagandnih naporov poklicnih komunističnih, navijačev: čemu taka poplava radijskih oddajnikov vseh komunističnih držav proti vojni in za mir? In to v časih in okoliščinah, ko se komunizem niti z besedico ni odtekel svetovni revoluciji — z nasilnimi sredstvi...
Komunistični »čredo« je postavljal v daljni in bližnji preteklosti osnovni nauk: Za dosego komun-stičnih ciljev so dovoljena vsa sredstva! Ta nauk so z vso doslednostjo in v popolnem obsegu uveljavljali komunistični revolucionarji v Rusiji in v vseh ostalih državah, ki so jim padle pod oblast v glavnem po zaslugi prav tega nauka. Se več, ta nauk je postal komunistična moralna čednost, obvezna za vse komuniste in njihove sopotnike, spoštovana čednost za vse podjarmljene komunistične- podložnike
iZakaj se tisti, ki so jim vsa sredstva dovoljena za dosego komun1 stičnih ciljev, sedaj kar naenkrat odrekajo komunističnih zapovedi? Zakaj se »SVETOVNI SVET MI RU« niti z besedo ne spomni mili-
Vsb ceste ne vodijo v Rim
Nemški župnik in obenem tud: čudodelni zdravnik Alojz Bierin-ger iz mesteca Osterhofen se je namenil, da bo sam ozdravil papeža Pija XII. z zdravilom, ki ga je sam iznašel in ki se je pogostokrat obneslo pri želodčnih obolenjih. Čeprav je monakovsko vseučilišče izdalo i>otrdilo o uspešnosti zdravila, se mu ni posrečil prihod niti v I talijo. Ustavili so ga namreč že na meji. Vse ceste ne vodijo v Rim.
Medtem pa je sv. oče ozdravil in se župniku za njegov trud zahvalil.
jonskih žrtev boljševiške nasilne kolektivizacije v .Sovjetiji? Zakaj je komunističnim vladavinam dovoljeno, da na deset milijonov ljudi pošilja na prisilno delo, praktično v smrt? Niti z besedo ogorčenja se ta »svet« ni spomnil pokolje v Katinu ali 10.000 domobrancev! Zakaj? Zalo, ker gre tu za milijone nekomunistov, za akcije, kjer se n-sme »ozirati na žrtve«. Kaj maso komunisti sami pridigali med vojno: Tudi če Fogine polovico jugoslovanskega prebivalstva, moramo izvršiti komunistično revolucijo!
Atomsko orožje seveda ne izbira med komunisti in nekomunisti. Stalin je pošiljal v smrt na milijone ruskega prebivalstva zato, ker so Dile žrtve nekomunisti. Sedaj pa prihajajo prav komunisti s prelivanjem krokodilskih solza, kakor da bi na svoj »čredo« pozabi-li. Prijetno je držati za gumb strojnice v -zavesti, da nasprotnik nima v rokah niti frače! Vse boljševiške zadrege prihajajo prav iz usodnega premika nasilnih sredstev, ki niso v rokah zgolj boljševiških tiranov, pač pa tudi v rokah svobodnega sveta. V notranjosti komunističnega sveta teh premikov v človečanskih pravicah ni, zato tudi taka histerija proti zahodnemu svetu, kamor tajne policije, koncentracijska taborišča, morišča, partijski prehranjevalni kotli ne segajo. Vojna bi pognala boljševiške samo-silnike. in tega se zavedajo tako mogotci v Kremlju, kakor njihovi služabniki po zahodnem svetu.
Gotovo je, da si vojne razsodni ljudje ne želijo, ne želijo vojne zaradi grozot, ki jih prinaša vsemu človeštvu. Boljševiki bi vojno napovedali 7. isto mirnostjo in brezvestnostjo, če bi vedeli, da bo končala tako, kakor je končala vojna napoved ruskim kmetom, vojna napoved »reakcionarjem«, veri, zasebni lastnini, svobodi in kulturi. Te vojne je izvojevalo nasilje, strahotno nasilje po receptih: »dovoljena so. vsa sredstva«.
Ta igra v svobodnem zunanjem svetu ne poteka tako gladko kakor so potekale »zmage« doma, in to narekuje komunistom borbo proti vojni, borbo proti atomskemu o-rožju. Ce bi to orožje po kakem nesrečnem slučaju imeli v rokah boljševiki in ne .tudi svobodni sve>, bi danes ne bilo nikjer potrebe po komunističnih širokoustnežih, ker bi boljševiška revolucija dosegla prav z atomsko vojno vse svoje cilje in se celo ponašala s tem, da je svetovno človeštvo zreducirala na manj kot polovico iin »očistila« svet reakcionarstva. To je resnica, ir. to resnico naj imajo pred očmi vsi tisti, ki jim poklicni komun'-stični zaslužkarji vdirajo v hiše in stanovanja s podpisnimi px>lami v lokah!
Bodočnost letalstva
Tisti čitatelji, ki so -bili rojen: po prvi svetovni vojni, bodo verjetno zadostil: starodavni radovednosti, kako namreč »zgleda nasprotna stran nase lune.'Ameriški znan Sivcintki z vso resnostjo zatrjujejo, da uodo tehniki Se pred letom 19b4 skonstruirali s pomoCjO elektronskih naprav avtomatično voden:-letalo, ki ga bo mogoče pxignati v višino 3UU kilometrov in bo v tej višini obkrožalo našo zemljo -ter sproti obvesceva.o nadzorno osebje na zemlji o svojih opazovanjih. »Po teh poizkusih bo tudi mogoče ugotoviti, ali je v tej višini pod določenimi pogoji mogoč obstanek živim bitjem. V pritrdilnem slučaju bodo v to višino poslali letalo s .posadko. Cez trideset let — -tako zatrjujejo ti učenjaki — pa bodi prodrli v. višino 2000 kilometrov nad zemeljsko površino.
Znanost predvideva za bodočnost naslednje razvojne stopnje letalstva:
1) Za dolge proge bodo uporabljali orjaška letala na atomski po-gon, ki se bodo dvigala v višino 11.’ kilometrov in bodo nato letala svojemu cilju nasproti s hitrostjo 3900 kilometrov na ,uro. To se pravi, da bo potnik iz New Yonka v Trst za časa letenja pospravil zajtrk in površno prebral časopis pa bo že na cilju.
2) Letala na atomski reakcijski pogon v -tej razvojni stopnji še ne bodo služila za prevoz potnikov, pač pa bodo brez posadke prevažala tovore in seveda tudi razstreliva. Zato bodo predvsem namenjena vojaškim potrebam. Letala ■>? bodo navpično dvigala in v štirih minutah dosegla neverjetne višine od tu pa bodo v jadralnem poletu drčala proti cilju.
3) Za vse dolge proge bodo uporabljali »konverzijske naprave«. T-' omogočajo, da se letalo dvigne na vpično in navpično tudi pristaja. »Konverzijska priprega« bo -letalo potegnila na določeno višino, »nato pa se bo same vrnila na zemljo. Navpični pristanek pa bodo omc gočale posebne priprave na samem letalu. Navpični vzleti in pristanki, to je najvažnejše vprašanje, s katerim se zabavajo današnji letalsk’ tehniki. Za orjaška letala bodočnosti namreč ni mogoče povsod graditi letališč ogromnih razsežnosti
4) Za kratke proge bodo uporabljali letala, ki bodo današnjim podobna, vendar z razliko ustreznih
Amerikanizem po KP vzorcu
Mladinsko leposlovje zavzema v komunističnih državah take oblike, da postaja že tudi za zgrajene partijce, ki so ohranili še kako- sled dobrega okusa, neprebavljivo. Ze sami abecedniki ne poznajo nobenih drugih življenjskih problemov kakor kolektivizacijo, norme, marksistične inauke, partijske oholosti, oblastnosti partijskih voditeljev h t.d.
Neka vseučiliška profesorica, dr. Lauretta- Bender, ki predava na newyorškem vseučilišču, je smatra-■h za. potrebno, da posnema komunistično mladinsko -leposlovje. A-meričani kažejo gotovo izredno navdušenje za orjaške stvari. To dokazuje že njihovo vsakodnevno tekmovanje za raznimi rekordi. Ka-pa si je dovolila profesor a Bender, znatno presega tudi ameriška merila.
'Pred kratkim je ta gospa izda! bogato ilustrirano knjigo z značilnim naslovom »V Texasu so strahoviti ljudje!« V svoji knjigi ob-
ravnava pisateljica vojne dogodivščine vojakov iz Texasa na italijanski fronti. Narodni junak je korporal Jack Marner, ki ga predstavlja s številnimi nadjunaštv-. Tako na primer ta junak v samih kopalkah zavzame nemško baterijo in z golo roko pobije vse, od stotnika pu do častniškega postrežč ka. Nasprotnike pošilja na drugi svet s krepkimi brcami. Do streljanja sploh inihče ne pride, tako strahovito razsaja Jack Texas. H koncu sklati z nebu sovražno Stuka • letalo, ki hiti na pomoč, s pol (kilograma težkim kamnohi.
Njegovo bojno geslo se razlega po Apeninih:	»Nihče	ni tak kot
smo mi z Ti-xa?a!« »Strahovita pa je pravzapruv le gospa profesorica«, so po izidu te knjige izjavili sami prebivalci Texasa, ki se od ločno piotivijo takemu poneumne-vanju otrok. »Dovolj nam je že hollywbodske cowboyske romaint: ke, naj gospa le pride v.T-exas, ji j bomo že pokazali!«
pogonskih sredstev, z večjo hitrost jo (do 1300 km na uro). Letalo bo podobno dolgi in debeli cigari, n premij-eno bo z ostrimi n-naj u-pognjenimi krili. Krila so »namreč še vedno najboljše in najzanesljivejše sredstvo za vzdrževanje težkih letal v ozračju.
5)	Najvažnejša- novost velike go spodarske važnosti pa je turbo -pogon. Ta je namreč tako poceni in obenem varen, da bodo z njegovo uporabo blagovne jiošiljke lahko uspešno tekmovale z ostalim' znanimi zemeljskimi prevoznim' sredstvi. 2e danes opravljajo ameriške letalske družbe več »osebnih kilometrov« kakor železnice ali avtobusi -na konkurenčnih progah. V bodoče se bo ogromni del blagovnega prometa preusmeril na letalske proge.
»Osebni kilometri« nam povedo za koliko kilometrov daljave je bi io prodanih vozovnic. Razumljivo je, da imajo letalske proge velike prednosti pri dolgih progah v primerjavi z ostalimi prevoznimi sredstvi in se zato kilometri tudi hitrejše seštevajo. Medtem ko železnice in avtobusi prevozijo -tudi danes se vedno večje število oseb, daje manjše število letalskih piotnikov skupaj znatno večje število .kilometrov. Vsaka izmed ameriških letalskih družb je lansko leto na prevozninah prejela večje prejemke kakor katera koli železniška družba, čeravno je letalski osebni promet na ameriških letalskih progah ,za SO odstotkov cenejši od evropskih prog. Tudi čisti dobički letalskih družb v Združenih državah so znatno večji, ker morajo železniške družbe vzdrževati tudi nerentabilne vlake, medtem ko se letalsk-družbe z lahkoto prilagodijo prometnim potrebam.
Ze danes je v Združenih državah letalski piolet cenejši od železniških potovanj. Polet iz New Yorka v Los Angeles stane 99 dolarjev in traja osem ur. Med letanjem postrežejo potnikom z izdatnim kos,-lom, kar je že upošteto v vozov nici. Pullman p>a stane za isto pirogo 150 dolarjev. Vožnja traja tri dni, posebej pa se morajo potniki oskrbovati s prehrano in tudi morebitno hotelsko prenočnino. Na mesto da bi Američan potoval z vlakom iz New Yorka v Chicago en ves dan, traja- piolet komaj štiri ure. V enem dnevu letalski jpotnik opravi svoje posle in se še isti dan lahko vrne.
Prav zato narašča na letalskih ameriških progah osebni promet z mrzlično naglico. Letalske družb? so lansko leto prodale letalskih vozovnic za piolno milijardo dolariev. Železniške družbe so v istem času prodale vozovnic za 800 milijonov dolarjev, avtobusna podjetja pa še mnogo manj. Letalski potniški px>-leti v Združenih državah že davno niso več razkošje.
OD ra /N TAM
Sestra britanske kraljice, kneginja Margaret, se že več časa mudi na britanskih Antilih, kjer jo povsod ljubeznivo sprejemajo. Kneginja je od svojega spremstva zahtevala, naj uradne obiske omeji na najnujnejše, ker želi priti v stik Z ljudstvom.
* • •
Čreda 64 ovac brez gospodarja se je iMjavila v središču večnega mesta, na Palatinu. Policija je čredo izročila kmetom na nekdanjih Pontinskih močvirjih v oskrbo za čas, dokler bi se ne našel gospodar. Do sedaj pa o gospodarju ni ne duha ne sluha.
POD ČRTO
PRODAJALKA VIJOLIC
(Henri Bordeaux)
»Vreme je suho, piojdiva peš«, je predlagal Pierre Ligničres. »Saj tako le redkokdaj pridem na zrak.«
Prihajala sva iz restavracije, kamor je bil prijatelj povabil neka' svojih znancev. Zakasnila sva, ker je piripiovedoval dogodke svojih mlajših let. Ostal sem z njim do zadnjega, in ker je zašel v ogenj pripovedovanja, me ni izpustil. — Prav v tem trenutku nama- je -mala prodajalka - vročimi prošnjami ponudila šopke vijolic. Bilo je majhno dekletce, precej slabo Taščeno z rdečimi očmi, jpegami, širokim topim nosom in s ščetinastimi lasmi. Pasje mrzlo je bilo in zato sta njena le preveč -tenka bluza in stisnjeno krilce še izraziteje vzbujali pio -nornost. V svojih piesnitvah o življenju revnih ljudi je Francois Cop-pee tako zadetno opieval te nesreč nežej ki »umir-jo od zime v trenutku, ko ponujajo px>mlad«.
Ta tu je prev gotovo vzbudile najino sočustvovanje. Nenadoma sva občutila nagnjenje do radodarnosti, posebno še zato, ker sva dobro px>večerjala. Zato i>a bi bilo trebe odpreti svršnik. To pa je zamotana, dolgočasna, odvratna zade va. Nihče ne sluti, koliko čednosti ra miloščino izostane prav zaradi teh napiorov. Nekoč so krojači olaj-
ševali usmiljenost darovalcev s tem, da so v-krojili majhen zunanji žep za drobiž. Zavrniti berača pri takem žepu ni opravičila. Mali zunanji žepi za drobiž niso več moder ni, naš altruizem pia ni tako močan, da bi odpienjali in zapenjali plašče, da bi brskali px> denar,n,ich jo odpirali in -zapirali; kaj še!
»Deset soldov šopiek!« —
Tu se ne pojavlja vprašanje denarja, pač pa ' vprašanje kretnje, cele vrste malih, nadležnih kretenj Prodajalka-, netaktna, taka, ki tako enostavnih stvari ni razumela, ‘z nadaljevala s svojo razprodajo: »Štiri solde!« — Ni se mogla zamisliti v -najin položaj in- midva ne v njenega. Vsi nesporazumi v življenju imajo pirav v tem svoj izvor.
»Dva solda!« — Sedaj pa je doživela nekaj, kar me je izredno začudilo. Poznam Pierra Ligničra- že dolgo. Vsako, tudi najmanjše sitnarjenje mu jo še mnogo bolj zo prno kot nam ostalim. Ponavadi ■najiravlja le take »usluge, ki se izplačajo z obrestmi vred. Njegovo preziranje ljudi ga spravlja v udoben položaj, da ob vsaki priložnosti lahko odreče svojo pomoč. Tokrat pia je obstal na- pločniku, slekel rokavice, si odpel plašč, izvlekel denarnico in iz nje izbral zlatnik za dvajset frankov ter ga položil v dekletovo dlan.
Ta je presenečeno odprla- usta in oči. »No, torej!« jo je opomnil. »iDaj mi vendar šopiek!« Le s težavo je
prišla do besede in odgovorila: »Kaj želite vso košaro, gospod?«
»Ne, ne, samo šopek, ki sem ga kupil.«
»Izberite, gospod!« Ni mogla za-popiasti, da je prejela nagrado zaradi svojih lepih oči..., in ko se je Ligničre polastil prvega šopka, ki mu je prišel pod -roko in ga kakor paket stlačil v žep, ne da bi se zanimal, ali bo tu ovenel ali ne, ter sva se že oddaljevala, je prodajalka nenadoma izpraznila svojo košaro nama pod noge in zaklicala; »Hvala, gospod, takoj grem nekaj pio jesti!« Oddirjala je tako hitro, kolikor so jo mogle nesti noge-Svoj današnji delovnik je končala.
Lig-ničre je veličastno stopa! o-koli vijolic. »Ne čudite se moji da-režljivosti. Poravnal sem zgolj svoj dolg.« — »Dolg?« — »Da... Nekoč me je neka mala prodajalka cvetic, kot ta, grda kot ta, rešila pred bojazljivostjo in obupom. To je več vredno kot dvajset frankov. -Poprej, ko sem vam pripovedoval doživljaje iz mladosti, sem se tega spet spomnil.« Hotel sem zvedet: podrobnosti. »To je -bilo pred mnogimi -leti. Pisal sem svojo prvo knjigo. Ne sprašujte po naslovu: nikoli ni izšla. Takrat sem mislil, da je to mojstrsko delo. Sam sem ga prepisal na čisto, v ostalem pa tudi nisem imel denarja, da -bi plačeval prepisovalca.
Moja družina se me je odrekla, ker sem želel živeti kot pisatelj
Nadejali so se, da me bodo na -a način prisilili, da se vr-nenl jx>d domačo streho. Zapravil sem skoro ves svoj denar. Gradil pa sem vsa upanja na rokopis, prepričan da mi bo odprl vrata slave in -bogastva. Odnesel sem ga ravnatelju neke znamenite revije. Kmalu pa mi ga je vrnil z zelo strogo oceno. Bil sem tako razjarjen, da sem mu priželel najhujše na tem svetu. Sele mnogo kasneje sem doumel pravilnost njegove sodbe in tudi to, da bi mu -bil moral biti hvaležen, da je rokopis tako hitro prečita-1 in me tako temeljito poučil o pisateljskem delu. Delil mi je nasvete iz lastnih izkušenj, jaz p>a sem ga prekinjal. Godrnjaje me je vprašal: »Koliko ste stari?« — »Triindvajset.« — »Pred tridesetimi leti starosti ljudje ne pišejo dobrih romanov. Vi jih boste verjetno nekaj napisali.«
Namesto da bi njegovo vzpodbujajoče prerokovanje sprejel z zadovoljstvom, sem smatral to za izzivanje. Pri triindvajsetih -letih človek smatra moža pri tridesetih za napol starčka. V tej starosti sem mislil, da bom slaven z najmanj o-smimi ali desetimi knjigami, in vse te bodo seveda sama mojstrska dela. Vzel sem torej svoj skrbno prevezani roma px>d pazduho in trkal na druga vrata. Obdržali so ge polnih šest mesecev, nato so mi ga vrnili z lepimi besedami: v n’em so našli izredno visoke kvalitete,
vendar prejšnje obveze so ohromele tudi najboljšo njihovo voljo. Bali so se, da b: moial le predolgo, čakati. V resnici to so bili vlj-udni, tvžni ljudje z Izbran.m okusom. Kakšna škoda, da je bila njihova založba že tako prenapolnjena z deti!
Ko sem v svoji sobi ogledoval svoj paket, sem šeie opazil, da ga sploh niso odprli. — Obrnil sem se na. neko tretjo revijo manjše pomembnosti. Predlagali so mi, naj bi se udeležil nove izdaje delnic. Ogorčen sem zbežal. Nato sem se obrnil na razna založništva. Medtem pa sem poučeval dijake slovnice in zgodovine. Vendar sem leposlovju ohranil celotno srce, posebno svojemu lastnemu slovstvu. Doživel sem še mnogo drugih polomov. Zadnji je bil najbolj poniževalen: odklonili so mi objavo tudi s pogojem, da bi sam nosil stroške.
Od tega obiska, v katerega sem polaga! svoje zadnje upie, sem se vrnil popolnoma zlomljen; užaljen v svojem ponosu in v tistem samozaupanju, ki je tako potrebno vsakemu ustvarjalcu. Čutil sem se bojazljivega, pripravljen, da preneham z borbo, da se zakopljem nekam na podeželje, kjer bi me v bodoče drugi vodili in vladali. Brez cilja sem se izgubljal po cestah in končno sem se znašel prav pred tisto restavracijo, kjer sva pravkar povečerjala. Nisem bil -lačen,; člo-
vek, ki si ne zna pomagati, na koncu lastnih moči. Neka prodajalka mi je pomolila, prav tako kakor nocoj, svoje vijolice pod nos. Jezno sem jo zavrnil. Mehanično pa sem j: sledil z očmi. Svoje cvetje je po-t nu.ela enemu pasantu za drugim, stalno -brez uspeha. Polagoma sem se pričel zanimati za njeno početje. Kolikokrat mora ponoviti svoje -kretnje, da zasluži dva solda! Nihče je ni poslušal, nihče se ni -ustavil. Ljudje so hiteli. Mudilo se- jim je k večerji, irt ona, ali je sploh kaj jedla? Kljub temu je stopicala gor in dol, ne da bi se utrudila, In celo smehljala se je, da bi kupcev ne prestrašili, poskušala je svojemu rdečemu preprostemu obrazu pričarati prijazen izraz; svoj hripavi glas je skušala omiliti. Končno sem pričel seštevati njene ponudbe. Veste do kakšnega števila sem prišel?«
»Trideset ali štirideset?«
»Dve sto pietdeset! Težko si jo predstavljati, kako malo ljudi mi sli na to, da bi se ustavili in ubogemu dekletu odkupili nekaj cvetic. In če pravim dve sto petdeset, rečem -to .zato, ker sem bil dve sto enainpetdeseti. Dal sem ji deaet soldov. To je bilo zame takrat malo več kot dapes dvajset frankov; to mi lahko verujete. To je bila velika vsota-. Zaslužila jo je. Prešlo mi je veselje, da bi se jpcritoževal. Prejel sem lekcijo vztrajnosti; vidite, da nanjo nisem pozabil...«
VESTI s TRŽAŠKEGA
PANSLAVIZEM
»Messaggero Veneto« se bavi z t gledati svojih lastnih zablod in po-našim člankom pod istim naslovom Uledic, ki so v zvezi s temi'zablo-
z dne 18. t. m. iin opozarja na nevarnosti, ki grozd Italiji in vsemu zahodnemu svetu od panslavistih nega navala.
Pri tem prihaja do zaključka,, da smo Slovenci, če nam je to prav, ali ne, pripadniki velike slovanske družine in da kot pripadniki te družine moremo in moramo, če bi to hoteli ali me, priti v skušnjavo, da bi svoje nacionalne težnje nekega dne uveljavili; s prostovoljno ali pa vsiljeno sovjetsko zaščito proti italijanskim krajem ali vsaj proti Trstu.
To, da smo po »Messaggeru« storili že v dalmatinskih — po njegovem — italijanskih mestih v Splitu, Dubrovniku itd. Isto se je zgodilo že z istrskimi mesti, ki so Ita liji dobavljala na tisoče in tisoče beguncev.
»Messaggero« torej misli, da je že sama naša prisotnost nevarna, in dokler bodo tu Italijani, ne bodo imeli miru pred našimi možnimi in namišljenimi namerami.
Nas tako pojmovanje »Messagge-ra« ne b' zanimalo, če ne bi izdajalo protislovenskega načelnega razpoloženja določenih italijanski t krogov. Prav to protislovansko zadržanje pa zasluži, da se ob njem ustavimo.
»Messaggero« piše o Splitu in r-Dubrovniku kot o italijanskih me • stih. Ali mar ne pomni, ali pa noče vedeti, da so bili časi, ko so naše ljudi pretepali po gostilnah dalmatinskih mestec samo zato, ker so si drznili govoriti v lastnem jeziku. Vse to se 'je dogajalo po plačanem naročilu bahave gospode, ki je mislila, da ima pravico terorizirati naš živelj na lastni zemlji. Tudi tega očivi^jno ne ve »Messaggero«, da je Avstrija skozi nekaj desetletij v dalmatinskih mestih vzdr ževala policijo, ki jo je uvažala 17. Lombardije in Benetk, ki je naše ljudi prijavljala sodišču za najne-. znatnejše prekrške ter tako naše ljudi osrečevala s plemenitimi odredbami Bachovega patenta.
Do 1. 1867 so Italijani v Dalmaciji mislili, da morejo, čeprav ni bili manjšima, gospodariti z zloglasnim volilnim redom v dalmatim skem deželnem zboru. To politiko so vodili vse, dokler se na;š svet ni spametoval ter jim vrnil milo za drago. Ce so torej Italijani v Dalmaciji izgubili eno občino za dru go, so krivi pač sami, ker so mislili, da morejo gospodariti v tuji h šl in v deželi, ki je bila nad tisoč let hrvaška, nikdar pa italijanska razen v bolni domišljiji »Messag-gerovega« čla-nkarja.
Ce pa spomin tega pisca že ne sega do '1. 1870. upamo, da bo segal vsaj do leta 1920. Kaj smo videli tedaj?
Kljub svečanim izjavam kralja in vlade se je Istra spremenila v lovišče, v katerem so Italijani bili •lovci, Slovenci in Hrvati pa preganjana divjačina. Požigali so narod ne domove, počenjali so nasilja, ki bi jih mi radi pozabili, če bi nam to dopustili ljudje okoli »Messag-gera«. Kaj je pri tem mogel na
dami. Ce bi bili namreč sposobni, da se poglobijo vase, bi verjetno vendarle prišli do spoznanja, da določeni postopki proti »inferiorni« slovanski- rasi morajo roditi težke posledice, prav take, kakršne so nastopile na primer v zadnjih desetih letih v Istri.
Daleč smo od tega, da bi morda tudi današnje italijanske zablode škodoželjno pozdravljali. Toda, če »Messaggero« misli, da si more dovoliti razkošje protislovainskih nastopov in zgražanja nad vseslovansko nevarnostjo, naj se zaveda, da proti panslavizmu ni drugega sred stva kot prostovoljno priznavanje Slovanom tistih pravic, ki jim gredo.
Ce pa imajo ljudje okoli »Mes-saggera« nečisto vest in če spričo svoje nemirne vesti ne vedo nič drugega kot to, da po zidu rišejo panslavistično pošast, tedaj si pač ne moremo kaj, da ne bi zanje občutili globokega obžalovanja in i-skrenega usmiljenja, kakor ga občutimo za umno ali živčno zmedene ljudi, ki v svoji norosti ne poznajo zdravila za zdravljenje lastne praznine.
H koncu še ugotovitev:
Italijanskega naroda svobodni svet ni istovetil s fašizmom, tudi ruskega ne istoveti s komunizmom. To je tisti svet, katerega sodbe imajo svetovno težo. Hvala Bogu, da, je tako!
NAŠA KRi ODHAJA
bogatiti in pioditi tujo zemljo
Kakor je razvidno iz najnove ■ ših potočil, je v Z-drij: m času zapustilo Trst veliko emigrantov. Med njimi so politični begunci, pa tudi domačini. V nekaterih skupinah so domačimi celo prevladovali. Zastoj, do katerega je prišlo v zadnjih letih, je nekako premagan. Precej zasluge imajo pri tem italijanske 0-blasti, ki so se zavzele pri tujih konzularnih predstavništvih, da bi dala prednost emigrantom in beguncem, ki so si poiskali začasno zatočišče v nekdanji englo-ameriški co ni Svobodnega tržaškega ozemlja Tako je v dveh letih, 1952-53, odpotovalo iz Trsta skupno 1950 emigrantov, v saanem letu 1954 pa jih je odšlo kar 5735.
•Ce bi šlo pri tem samo za -begunce iz komunističnih dežel, katerim odpira emigracija edino sigurno možnost stalne naselitve, bi se tudi mi veselili tega izdatnega zmanjšanja števila odvišnih oseb. Toda nad dobro polovico emigrantov, ki si lani odšli iz našega mesta, so tvorili italijanski državljani, med njimi premnogi domačini. Za te nam je pa odkrito žal, kajti nihče ne zapušča rodne zemlje, če ga na to ne prisilijo zares težke razmere. S takimi odhodi kopni naša kri in vsakdo bi moral dvakrat premislit', predno se odloči za korak, s katerim lahko nepopravljivo škoduje lebi in skupnosti. Vtis imamo nam-reč, da mnogi niso trezno pretehtali svojega sklepa. Zato se ob teh
odhodih ne moremo pridružiti, lahko rečemo, splošnemu zadovoljstvu italijanskih krogov, za katere pomeni emigracija samo razbremenitev že itak prenasičenega domačega delovnega trga. Posebno nam to ne more biti vseeno, ko ob odhajanju naših ljudi rastejo v okolici nova naselja istrskih beguncev, ki dokazujejo, da se na tej zemlji ven dar da in more živeti. Seveda so izjeme ne obeh straneh, toda načelno je tako.
Največ izseljencev je lani odpo tovalo v Avstralijo (4378), kjer so bajč zelo zadovoljni s Tržačani. Sledijo Brazilija, ki je sprejela 321 oseb, Kanada (123), Venezuela (181), Združene države (107), Cilt-(86) itd. Za sprejem emigrantov so obiskale naše mesto posebne komisije vseh naštetih držav, poleg tega pa še iz Francije, Velike Britanije, Holandije in Kolumbije.
Kakor je znano so se na mednarodnem -kongresu v Ženevi dogovorili, da bodo do pomladi zapustili naše ozemlje vsi tuji politični begunci. Videti pa je, da bo treba ta rok nekoliko podaljšati, kajti medtem ko je bilo oktobra (ob prihodu italijanske uprave) v begunskih taboriščih okrog 3300 oseb, jih je zdaj sicer znatno manj. toda š; vedno približno 2000. Stanovanjska prostore, katere bodo zapustili tuj: begunci, bodo verjetno uporabili za nastanitev Istrskih beguncev.
liabrežinski proračun
6L0SBENR MATICA - TRST
V nedeljo 6. mairca 1955 ob 17. uri bo v Avditoriju
KONCERT
PBVshega zbora iz Koroške
dirigent PAVL KERNJAK
Vabila so .na razpolago v ul. Roma- 15-11 - tel. 31-119 - v petek in soboto od 11. do 13. in od 16. do 19. ure ter v nedeljo od 11. do 13. in od 15. do 17. ure.
-živelj, ko zainj ni bilo ne oblasti, ne zakona? Kdo mu je priskočil na pomoč? Ce je pristal na sovjetsko Rusijo, tega ni storil -iz objestnosti e 'li pa iz lastne želje, temveč po sili ■razmer. Zaradi italijanskega pritiska mu drugega ni preostajalo. In posledica je bila, da so Italijani izgubili še Reko in Zader ter vso I-stro, ne po naši, temveč po njihovi lastni krivdi.
Podobne stvari so s svojo protislovensko politiko doživeli tud: Nemci. Saj jim ni zadoščalo, da so zasedli Avstrijo, ampak so hoteli še Češko, Poljsko, Ukrajino in celo Stalingrad. Toda nekega lepega dne so doživeli, da so se Rusi pojavili v Berlinu te-r pred vratmi Hamburga, kjer so tudi še v IX veku za časa papeža Nikolaja I. prebivali Slovani.
Mi nismo krivi, če se vse te stva--r 1 dogajajo danes, kot enako nismo krivi mi, če ljudje, ki po teh dogodkih še vedno niso sposobni spre-
V četrtek, dne 24. p. m. je občinski svet v Nabrežini nadaljeval z razpravo o občinskem proračunu. Pred prihodom na dnevni red je župan prečita! pismo Komunistič ne partije o proslavi Curiela ter a-pel proti atomskim bombam, kar, so svetovalci vzeli na znanje. Takoj nato je župan sporočil, da se je delegacija občinskih uslužben cev pritožila pri njem zaradi znižanja postavke za nadurno delo u-službencev. Ker se j-e sam prepričal, da je nadurno delo res potrebno, predlaga občinskemu svetu, da, bi ponovno vzel v pretres dotični člen proračune ter da bi odobril v la namen cel znesek, kot je bil predlagan. Razen tega so še neke nove postavke, katere je treba vključiti v proračun izdatkov. Svetovalec dr. Skerk je predlagal, naj se kljub temu začne najprej 7. razpravo o dohodkih, nakar se bo pregledalo še postavke izdatkov. Svetovalci so ta predlog sprejeli, nakar je odbornik Floridan začel citati postavke občinskih dohodkov.
V prvem delu so različne najemnine v skupnem znesku 2,888.108 lir. V tem je glavna postavka najemnina občinskih kamnolomov, ki predvideva znesek 2,349.800 lir. Dalje so razni odtegljaji na plačah 1.2 milijona lir, plačila za bolnice
milijon H-r, razni dohodki o-d pokopališča, kopališča, tehtnice-, klavnice itd. v skupnem znesku 385 ti soč lir. Do tu je ostalo vse nespremenjeno. kot je bilo predlagano. Občinska trošarina je predvidena 19,7 mi-lijonami lir. Tu je odbornik Floridan podal predlog občinskega odbora, da mora občinski svet nujno sprejeti nekatere poviške, k.i so nam bili naloženi od višje oblasti. Ena glavnih -točk je povišek trošarine na električno luč. in sicer 1,90 na 10 lir za Kw. Ker tu zaradi velikega primanjkl'a’a- ni drugega izhoda in zaradi dekreta finančnega oddelka bivše ZVU, je občinski svet -bil prisiljen odobriti ta povišek. Drugi povišek, kateri je bil tudi ukazan z istim dekretom, je povišek 25 odstotkov na vse predmete, ki spadajo v troša-ri no, razen vina, žganja in električne luči. Tudi ta sklep je bil soglasno sprejet. S temi poviški so zviša postavka trošarine za električno luč na- 2,5 milijona lir ter 25-odstot ni povišek na druge predmete 1,35 milijonov lir. tako da se celokupna postavka poviša od 19,7 milijonov na- 23,550.000 -lir.
Občinski davki in takse so predvidevani s 4,102.100 lirami ter jf tudi tu predlog odbora, da se pr' merno poviša družinski davek. Po daljši razpravi je občinski svet ro glasno sprejel, da se ta davek poviša za- približno 40 odstotkov, kar bi zneslo približno 1 milijon lir. Dalje prejme občinai vrnjenih desetin prometnega davka (IGE) plačanih za razne trošarinske predmete, pri čemer pride posebno poštev klanje živine v naši klavn ci, kar bi utegnilo dati znesek milijonov 872 tisoč lir. Davki na zemljišča in zemljiške dohodke; so predvidevani z 927.364 lirami. Tu
je bil svetovalcem ponovno dan v presojo dekret finančnega oddelka ki določa, da se mora občinski da-
ek na zamljišča povišati za 350 odstotkov ter zemljiški dohodki za 500 odstotkov. Odbor pa predlaga, naj bi se obe postavki zvišali le za 100 odstotkov, kar -bi na skupni zemljiški davek dalo poviška približno 30 odstotkov. V tem primeru bi se ti dve postavki zvišali za 535 tisoč lir. O tem vprašanju se jr vnela daljša razprava, v kateri je del svetovalcev ostro nastopil proti temu povišanju, češ da bi s temi poviški bili preveč prizadeti kmečki posestniki ter bi sorazmerno oni več plačevali kot drugi sta-nqvi. Zupan je dal predlog odbora na glasovanje, bil pa je s 6 proti 0 glasovom odbit. Zaradi tega ostane ta postavka v višini, v kateri je bila predlagana. Pri razpravi c povišanju družinskega davka je občinski svet imenoval 5-člansko komisijo, ki bo določila nove poviške. S tem je bila zaključena razprava dohodkih, ki dosežejo 7. novo o-dobrenimi poviški znesek 40 milijonov 976.768 lir.
20.000 lir letno s pogodbo za dobo 9 let. Dalje je na predlog odbornika Vižintina občinski svet skleni! dr. imajo potujoči kramarji pravico prodajati svojo kramo na trgu v Nabrežini le enkrat v mesecu, in sicer -na> prvi torek v mesecu, ki jo določen za tržni dan. S lem je bil prvi del javne seje zaključen ter je nato občinski svet nadaljeval s svojo tajno sejo.
Omenimo naj tu, da ne razumemo, zakaj se občinski svetovalci le udeležujejo redno in polnoštevilno občinskih sej, ki so ne samo zelo važne za občinsko -upravo, ampak tudi poln:, odgovornosti za izvoljene svetovalce. .Volivci, ki so pooblastili svetovalce, da jih zastopajo pri občinski upravi, bi se ne smeli odmikati od te svoje odgovornosti. Opazili smo, da je to bila že drugo sela, ki- je komaj dosegla sklepčnost.
Razni izdatki
Prešli so nato na izdatke. Kot prva točka je prišel na razpravo predlog župana, da se odobri celotni znesek, kot je bil predlagan za nadurno delo uslužbencev. Ta- postavka je bila predvidena za 680 tisoč lir, a- je bila pri prvi razpravi o proračunu znižana na 380 ti seč lir. Ker se je izkazalo, da je ta vsota res v škodo uslužbencev, je občinski svet po kratki razpravi popravil svoj prvi sklep ter soglasno odobr-il znesek kot je bil predlagan. Nato je odbornik Floridan predlagal vključitev treh novih postavk v izdatke proračuna, in sicer sledeče: Cerkev v Stivanu je vedno brez električne razsvetljave,. Sedaj je prilika, da se to delo izvrši, vendar bi morala občina prispevati znesek 75.000 lir za -nakup razneg materiala. Predlog je bil odobren. Nato je odbornik Floridan sporočil, da v zvezi z lan skirn imenovanjem nekaterih občinskih uslužbencev za- stalne, je občina dolžna od svoje strani prispevati v penziiski fond -za tc u-službence znesek 2,6 milijona Ur. Ker se tega ne da oporekati, j? svet ta predlog odobril. Končno so predvidevani v letošnjem letu nekateri poviški uslužbencev ter je zato potrebno vključiti v proračun potrebni znesek, ki je predvidevan ma 2,85 milijonov lir. Po vseh -teh dodatkih se skupna vsota izdatkov dvigne na 70,708.658 lir. Tej vsoti 'e treba prišteti še primanjkljaj, ki je ostal iz leta 1954 v znesku 7.264.000 lir, tako da je skupnih izdatkov 77,972.658 lir. Po tem zaključku je predvideni primanjkljaj za leto 1955 36,995.890 lir. Za kri ■tje istega se bo naprosilo finančni oddelek Generalnega komisariata, da odobri svoj prispevek.
-Občinski svet je nato še odobril znesek za najemnino občinskega zemljišča, ki bo služilo za prostor pred bencinskimi črpalkami v Se-sljan-u v režiji g. Gentilcore na
Spjn Ghunepa odbora SOZ
V nedeljo 27. februarja se je se stal glavni odbor SDZ v prostorih Zveze. Predsednik SDZ, dr. J. A-gneletto, je poročal o zadevah in dogodkih od zadnjega sestanka, dne 16. jan. 1955 dalje. Izčrpno je predsednik poročal o obisku delegacije -slov. županov i.n obč. svetovalcev pri generalnem vladnem komisar ju, dr. Palamari.
Posebno živahna je bila debata o zavlačevanju statuta, katere so se udeležili številni- govorniki.
Predsednik je poročal o stališču SDZ glede proste cone. Sprejet je bil sklep, s 'katerim SDZ zahteva uvedbo na- vsem področju.
O naseljevanju beguncev no Kon-tove-lju in Sesljanu smatra SDZ, da se s tem krši načelo statuta, ki ne dovoljuje spreminjanja etničnega značaja ozemlja.
-Občni zbor SDZ bo verjetno skli ca-n dne 27. marca 1955.
MALI REPEN
Slabo vreme na-s precej ovira pri poljskih delih. -Dež in- sneg -bosta zelo zavrla obrezovanje in okopa vanje trt, da ne govorimo o ne-va žanj-u gnoja in oranja njiv za -krompir. Na žalost se nam obeta vse de lo -hiratu, da bomo le š težavo zrna go vali.
Zato -se pa pridno gradi poljska pot, kjer je bil prej navaden kolovoz -kak poldrug meter širok. Ko bo dograjena, nam bo zelo koristila, ker bomo tudi v slabem vremenu lahko kaj naredili po polju.
TRŽAŠKI FKEFlHi
Srečna /.opei pod streho
Po razpustu KP in OF so naši titovci, to je nameščenci in nepo sredin ah posredni koristniki današnje jugoslovanske vladavine, c-stali brez poklicnega političnega zaposlenja. Ko so STO s skupnimi napori končno jpokopali iin si tako zagotovili nesmrtnost v slovenski politični zgodovini, so mislili, da je končno le nastopil trenutek, da vnovčijo mešetarimo za kujpčijo STO.
Ta mešetarina -naj bUprčdstavlja-la platno in škarje v okviru -uve-javljanja posebnega statuta. Odbor slovenskih županov in svetovalcev jim je račune sicer prekrižal, ni jim vzel poguma. Po vzorih matične vladavine je bilo treba postaviti tisti kotel, kjer bi oni — po partijskih moralnih kriterijih — delili statutmo mineštro. V ta namen so poklicali v življenje OF št. 3 jjod vabljivim naslovom SG-KZ- Ob prvih- zaletih so napo vedovali kar nad 30 slovenskih organizacij ustanov in društev, ki da so že v novi partijski mreži.
Po precej dolgem premlevanju in skrbnih pripravah se je nova OF št. 3 v nedeljo 27. februarja predstavila javnosti. Stari znanci so se našli pod novim dežnikom. »Primorski dnevnik« poroča, da- so govorili:	preds. dr. Kukanja, dr.
Dekleva, dr. Oblak, Drago Pahor, Ubald Vrabec, Modest Sancin, Rado Rauber, dr. Mikuletič, M. Ko-srnina in morda še kdo. Torej sami generali -brez vojske. Vojska tako in tako izvršuje, ukaze...
Organizacije, društva in ustanove OF št. 3 pa so: Kmečka zveza, Slovensko gospodarsko združenje. SPD, Narodna in študijska knjižnica, Glasbena Matica, Dijaška Matica, Ljudska knjižnica. Odbor za zgraditev Kulturnega doma, Društvo slov. srednješolcev, SPZ, Slovenski taborniki, Tržaški filatelistični klub, in naknadno je pristopila še ZSPD. — Svoji k svojim!
Prazna slama
Slamnata bitka med »Delom« in »Primorskim dnevnikom« o temi »Kaj je socializem in kako se gradi«, je bila zaključena: neodločeno. Kako praktično gradijo socializem v Jugoslaviji, je »Demokracija« dokazala v svojih člankih — -brez u-govora z obeh strani. Pismarske bitke med »graditelji« pa so samo prazna slama, kar smo pred »bitko« že napovedali.
jana. Ce pa tako pisarijo ljudje, ki jim politične konjunkture ne spre-viucajo zgolj prepričanj, pač po jih iz svobodno izbranih poklicev priklepajo v ojnice partijskih zaslužkarjev, potem so taka modrovanja otepanje prazne slame. Kakšno veljavo -imajo prisege muh enodnevnic? Kaj pomeni v ustih teh ljudi beseda »nikoli«, ki dobi v njihovi izgovorjavi prizvok kameleonske konjunkturnosti? Konjunktura, -gospodje, je najvažnejši faktor političnih borzijancev, in samo-v tej družbi lahko balinajo »zaga-mane« butice.
Tako smo za tri tedne zopet založeni z molkom.
ZIBELKA
Karlo in Danila Rosner sporočata vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in ostalim, da se jima je 25. februarja t. I. ob 20. uri rodila hčerka BARBARA.
„Zagamane“ butice
Konj-unkturn-i spreobrnjenci okrog goriškega uredništva »Primorskega dnevnika« so — kakor vedno - -tudi v tem času moral! nekaj tednov prebavljati svoje lastne izbruhe, ki jim jih »Demokracija« sproti promptno poriva nazaj v lastne goltance. Po zasluženem odgovoru seveda načelno umolknejo, ker jim podaljšani jeziki služijo le za uvod sleherno polemiko, nato pa jim jeziki — otrpnejo. To je povsem razumljivo, saj vsebino in zaključek vsake polemike prevzema v matični državi tako in tako tajni policija, ki jo tu nadomešča — molk.
Tako se nekdanji petelini, ki 50 postali za vse življenje hripavi od samega kričanja monarhiji in jim zato vzklikanje diktaturi ne teče tako gladko, kakor to predpisujejo norme za partijske zaslužkarje, trudijo, da bi v tiskani obliki nadomestili to, -kar -jim glasovna hripavost onemogoča.
Hripavi pietelinček prav v tem času ženitovanjskih poskokov div jih petelinov prepeva o jporoki A-leksandra Karadžordževiča z italijansko princeziinjo, o čemer je tudi »Demokracija« poročala iz povsem kronoloških razlogov in o čemer nekdanji monarhistični pevci na tej im na oni strani zavese previdno -molčijo, tudi to-le:
»...Tako zbliževanje pobeglih in spodnešenih vladarjev lahko predstavlja važen faktor samo v politično ^agamanih’ buticah, niko pa ne more predstavljati važnega faktorja pri trezno mislečih ljudeh.«
Ce bi tako modrovali ljudje : kremenito hrbtenico, značajne!!, b to morda imelo kako težo iin b! vsaj poudarjalo doslednost modri
f Avgust Kofol
■Dne 16. t. m. je umrl, zadet ort srčne kapi, gozdar Avgust Kofol.
Njegovo ime je tesno jpovezaino s pogozdovanjem pustih gmajn p»> Krasu in Pivki. Na Postojnskem,. St. Petru na Krasu, pod Nanosom itd. je bilo p>od njegovim nadzorstvom posejanih približno 2000 ha gmajne z borovcem.
Toda piokojnik se ni omejil sami na pogozdovanj". Zamislil in ustvaril je krasno drevesnico za selekcionirane mladike v Postojni. Tako je uvedel zeleni bor, jelko in domači kostanj.
Domačinom je vedno rad px>ma-gal z nasveti, pa tudi s sadikami če so ti hoteli pogozditi svoje pni-ste predele.
Pokojni Kofol pa ni bil znan samo kot dober gozdar, pač p>a tudi kot ravno tako dober lovec. Bil Je član več lovskih društev in zaželen na vseh lovskih prireditvah kot izvedenec. Pozimi je skrbel za hrano divjačini, jpoleti pa za vodo.
Pokojnik je bil tudi zaveden Slovenec in je našim ljudem vedno pomagal, posebno pa med zadnjo vojno. Zato je bil med vojno tudi interniran.
Po upokojitvi leta 1931 se Je preselil na svojo domačijo v Komen, kjer je ostal — z izjemo od leta 1945 do 1950, ko je bil začasno pionovno poklican v službo — do smrti.
Naj mu bo kreška gruda, za katero je veliko storil, lahka.
Številni družini pa naše globoko sožalje.
DAROVI: Člani odbora SDD darujejo za SDD 1.000 lir namesto cvetja na grob Tonči Turkove.
Mladinski literarni natečaj
Slovenska prosvetna matica razpisuje literarni natečaj. Trije •najboljši prispevki (novela, črtica ali pesem), ki naj ne obsegajo več kot ene kolone »DemokraCie«, bodo nagrajeni in objavljeni v velikonočni številki. Prva nagrada 3.000 lir, druga nagrada 2.000 lir, tretja nagrada 1.000 lir ter pat priznavalnih nagrad v obliki knj-ižnega daru. Oceno prispevanih del bo izvršila posebna žirija.
Prispevke v zaprti kuverti poslati na naslov: Slovenska prosvetna matica — Trst - ul. Machiavelli 22-11 najkasneje do 15. marca 1.1.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V soboto 5. t. m. ob 20.30 v dvorani v BORŠTU Roger Ferdinand
3 + ena
V nedeljo 6. t. m. ob 16. uri v dvorani Prosvetnega doma na OPČINAH Ben Johnson
VOLPONE
V četrtek 10. t. m. ob 20.30 v kino-dvorani v SKEDNJU premiera Charles V il d r a c
L9D39 TEN9C1TV
Odgovorni urednik:
Dr. Prof. ANTON DABINOVIC
Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v TRSTU
p>onovno sprejeme y Barkovljah, ul. Cerreto 13, pritličje, vsak dan od 16. do 18. ure. - Tel. 32-537
n 1 z b p i 1 kmetovalci vidietnikl
»Deske smreke 1 ve, macesnov«
Deske smreke ve, macesnov« in trdih lesov trame in parkete nudi najugodneje
TEL.
80441
CALEA
Visla
R S T
Sonnlno, S 4