stavčni člen metafora pisec poved svobodni verz stavek pika pravljica črtica vejica stavek roman pesnik samostalnik osebek izvor priredje odvisnik poved vejica oseba izjava poudarek esej oklepaj vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek predmet prislovno določilo priredje beseda veznik naklon osebni zaimek stavčni člen metafora pisec poved svobodni verz stavek pika pravljica črtica vejica stavek roman pesnik samostalnik osebek izvor priredje odvisnik poved vejica oseba izjava poudarek esej oklepaj vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek predmet prislovno določilo priredje beseda veznik naklon osebni zaimek DIDAKTIČNI IZZIVI I 29 Andreja Uršič I Osnovna šola Ivana Tavčarja Gorenja vas Vključevanje gibanja v pouk slovenščine od 6. do 9. razreda Integrating Movement into Slovenian Lessons from Grade 6 to 9 Izvleček Ž ivimo v dobi digitalne tehnologije, to pa povzroča pretežno sedeč način življe- nja in prekomerno sedenje tudi pri otrocih in mladostnikih, kar pa zelo slabo vpliva na njihovo zdravje. Številni strokovnjaki opozarjajo na pomembnost rednega gibanja otrok in mladostnikov, tako naj bi tudi šole zagotavljale učno oko- lje, ki omogoča telesno dejavnost ne le pri pouku športa, ampak nasploh pri pouku. Dejavno učenje oz. učenje ob gibanju je možno vključiti v vse učne predmete. Naši možgani delujejo učinkoviteje med gibanjem, zato se učenci lažje učijo preko gibanja in igre, za učenje so tudi bolj motivirani. Dobro je, da pri pouku uporabljamo različ- ne metode in oblike dela, ki zadostijo vsem učnim tipom – torej ne smemo pozabiti na gibalni učni tip tudi pri pouku predmetov, kot je slovenščina. V prispevku so predstavljeni primeri dejavnosti in nalog, ki vključujejo gibanje v pouk slovenščine od 6. do 9. razreda. Abstract T he age of digital technology has led to excessive sitting time and, consequen- tly, the sendentary lifestyle of children and adolescents. Such behaviour has a damaging impact on their health. Many experts point out the health benefits of regular physical activity for children and adolescents. Therefore, schools should ensure a learning environment that makes room for physical activity regardless of the learning content. Indeed, active learning or learning while moving can be built into all school subjects. Physical exercise makes human brain function more effici- ently, which is why students learn more easily through movement and play, and they become more motivated. To accommodate all learning types, a variety of teaching methods and interactive patterns should be used. As a result, it is essential not to overlook kinaesthetic learners while teaching subjects such as Slovenian. The article provides recommendations for activities and tasks that integrate movement into tea- ching Slovenian from grades 6 to 9. Ključne besede: telesna dejavnost, dejavno učenje, učenje in gib Keywords: physical activity, active learning, learning and motion I 30 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXV I 2022 1 Pomembnost gibanja otrok in mladostnikov V zadnjih dveh letih nas je epidemija koronavirusa še bolj pahnila v pretežno sedeč način življenja in odvisnost od digitalne tehnologije, izobraže- vanje in delo na daljavo sta zahtevala veliko časa pred elektronskimi napravami, s tem pa se je gibalna dejav- nost občutno zmanjšala. To predstavlja velik problem predvsem za zdravje naših otrok in mladostnikov, ki postajajo vedno manj telesno dejavni, posledice so pre- komerna telesna teža, slabi vzdržljivost in gibalna spo- sobnost. To je splošno znana težava sodobnega časa, o kateri je veliko raziskanega in napisanega. Na spletni strani Kreal so povzeli sedem koristi, ki jih prinaša redno gibanje otrok. Gibanje otrok: • je bistvenega pomena za njihov razvoj in njihovo zdravje, • izboljšuje odnose z vrstniki in vključevanje otrok v družbo, • spodbuja njihovo samostojnost, • zmanjšuje vedenjske težave, • prispeva k uspehu v šoli, • razvija njihove delovne navade, • uči spoštovanja do sebe in drugih. 2 Gibanje v šoli V zadnjem desetletju se še močneje zavedamo po- membnosti gibanja otrok in mladostnikov tudi v šolskem življenju. Zdrav življenjski slog je del vsakdanjega dela in življenja na šoli. Šola za ravnatelje je leta 2015 izvajala projekt Z gibanjem do drugačnega pouka, pri katerem so izhajali iz številnih teoretičnih iz- hodišč, med drugim, da imata gibanje in telesna vadba ključno vlogo pri učenju in pomnjenju; da izboljšujeta razpoloženje in krepita kognitivne procese; da je gibalna dejavnost temelj vseh ostalih podsistemov psihosomat- skega statusa, zato naj bi bile gibalne dejavnosti v šoli kot didaktično sredstvo pogosto prisotne pri vseh predme- tih. Po Montessoriju so povzeli misel: »Najprimernejši način otrokovega učenja je igra, ki je, če je pravilno iz- brana, osnova za višje oblike učenja in razvoj mišljenja. Z gibanjem se razvija inteligentnost.« (Brodar, Klemenc, Laco in Smrekar 2015) Gibanje pozitivno vpliva na pomnjenje in intelektualni razvoj otrok. Priznani nevrofiziolog dr. Ranko Rajović poudarja, kako pomembno je za otroka gibanje, saj se z igro krepi otrokova inteligenca, množijo se možganske povezave. Otrok mora pri igri razmišljati, reševati pro- bleme, iskati rešitve, hkrati pa igranje in gibanje predsta- vljata sprostitev. To prinese večjo motivacijo, otroci pa se na ta način mimogrede še učijo. Rajović pravi: »Če se ot- rok uči z igro, si namreč stvari tudi lažje in bolje zapom- ni, poleg tega pa ni pod stresom, ko pride do preverjanja znanja, in lahko naučeno znanje sproščeno povezuje, kar pa je temelj funkcionalnega znanja.« (Mlakar Grandošek 2021) Raziskovalna ekipa SLOfit (Jurak, Radi in Kovač 2018) je povzela raziskave, ki kažejo, da otroke in mladostni- ke v šoli najbolj obremenjuje ravno gibalna nedejavnost (prekratki odmori med urami in dolgotrajno sedenje) in ne nekateri drugi dražljaji (ocenjevanje, slab zrak, nemir v razredu, slaba svetloba, pisanje …). Poudarja- jo, da mora šola učencem omogočiti čim več priložnosti za gibalne prekinitve sedenja, kar vpliva tudi na boljšo osredotočenost za nadaljnje učno delo po gibalnih de- javnostih, hkrati pa je učenje skozi gibanje učinkovitejše. Učenje skozi gibanje je zelo prisotno v nižjih razredih osnovne šole, s prehodom na predmetni način pouče- vanja v 6. razredu pa gibalne dejavnosti postanejo bolj omejene. To je treba spremeniti in, tako kot predlaga- jo številni strokovnjaki, bi morali vpeljati gibanje v vse učne predmete v največji možni meri. Na Inštitutu za va- rovanje zdravja Republike Slovenije so raziskali (Drev in Gabrijelčič Blenkuš 2019), kaj je tisto, kar ovira učitelje, da bi vključevali gibanje v pouk. Izpostavili so predvsem preveč nasičen učni načrt in skrb, da bo treba ob vključe- vanju gibanja krčiti vsebine. Skrbi jih tudi, da bi gibanje prerastlo v nemir (predvsem v višjih razredih). Po izkušnjah z izvedbo gibalnih dejavnosti v tem prispev- ku lahko trdimo, da gibanje prinese le pozitivne učinke: izboljša počutje učencev, krepi motivacijo, izboljša de- lovno klimo v razredu, krepi medsebojne odnose med učenci ter tudi med učiteljem in učenci, učenci si lažje in bolje zapomnijo obravnavano snov … 3 Metode in oblike dela, ki spodbujajo gibanje G lede na učne tipe, ki jih predstavljajo posamezni učenci, je za bolj učinkovito učenje treba prila- goditi tudi oblike in metode dela. Raziskave so pokazale, da je 35 % ljudi vizualnih (vidnih), 25 % av- ditivnih (slušnih) in 40 % kinestetičnih (gibalnih) tipov DIDAKTIČNI IZZIVI I 31 I str. 29-34 Andreja Uršič I Vključevanje gibanja v pouk slovenščine od 6. do 9. razreda (Nanut Planinšek in Škorjanc Braico 2013). Navadno smo kombinacija vseh treh, vendar eden bolj izstopa. Pri poučevanju nujno poskrbimo za pedagoške pristope, ki bodo upoštevali različne učne tipe učencev. Gibanje je lahko vključeno v pouk kot metoda za učenje nove snovi, metoda za ponavljanje in utrjevanje znanja, gibanje je tudi odlična motivacija. Gibalne dejavnosti se vedno povezujejo s sodelovalnim in problemskim uče- njem, skupinskim delom in delom v paru. 4 Primeri dejavnosti in nalog pri slovenščini, ki vključujejo gibanje G ibanje lahko vključimo na obe področji pouka slovenščine (jezik in književnost). Pri pouku je- zika lahko popestrimo utrjevanje jezikoslovnih izrazov in spoznavanje besedilnih vrst. Pri pouku knji- ževnosti je gibanje lahko prisotno pri uvodni motivaciji za branje umetnostnih besedil, pri interpretaciji umetno- stnih besedil, pri usvajanju literarnovednih izrazov. Jezikovni in književni pouk se na splošno ves čas povezu- jeta z učenčevimi in učenkinimi izkušnjami in predzna- njem ter z vsebinami in dejavnostmi pri drugih pred- metih. Predstavljene dejavnosti in naloge z gibanjem se močno povezujejo s športom, a tudi z naravoslovjem, gospodinjstvom, zgodovino, domovinsko in državljan- sko kulturo in etiko, kar pouk naredi še bogatejši, učenci lažje osmislijo obravnavane teme in jih povežejo s svojim življenjem. Ne sprašujejo več, čemu morajo to znati, za- kaj se to učijo, kdaj bodo to rabili. Skozi gibanje se spro- stijo, zabavajo, učenje postane igra. Čeprav so že najstni- ki, jim je to všeč in pozabijo, da se pravzaprav učijo. 4.1 Gibanje pri jezikovnem pouku 4.1.1 Besedoslovje Razred: 6. Vsebina: Skloni: imenovalnik, rodilnik, dajalnik, tožil- nik, mestnik, orodnik Vključenost gibanja: učna metoda za utrjevanje/prever- janje znanja Potek dejavnosti: Učencem razdelimo lističe z napisanimi jezikoslovnimi izrazi. Učenci se gibajo po razredu in iščejo svoj par/ sošolce, ki imajo jezikovni izraz, ki se dopolnjuje z nji- hovim. Vsi učenci na koncu ustvarijo »kolono sklonov«. Postavijo se v vrsto od 1. do 6. sklona in preberejo po vrsti izraze, ki jih imajo na lističih: zaporedno številko sklona, ime sklona, vprašalnico za osebe, vprašalnico za drugo. Dejavnost lahko pripravimo za 12, 18 ali 24 učencev. Lahko določimo pravilo, da je pri iskanju dovoljeno iz- govarjati samo besedo, ki je napisana na njihovem kar- tončku. Tako omogočimo manj hrupa in lažje sporazu- mevanje. Kartončki (za razrez) z jezikoslovnimi izrazi: Za 12 učencev: IMENO- VALNIK RODILNIK DAJALNIK TOŽILNIK MESTNIK ORODNIK KDO ali KAJ KOGA ali ČESA KOMU ali ČEMU KOGA ali KAJ O KOM ali O ČEM S KOM ali S ČIM Za 18 učencev: IMENO- VALNIK RODILNIK DAJALNIK TOŽILNIK MESTNIK ORODNIK KDO KOGA KOMU KOGA O KOM S KOM KAJ ČESA ČEMU KAJ O ČEM S ČIM Za 24 učencev: 1. 2. 3. 4. 5. 6. IMENO- VALNIK RODILNIK DAJALNIK TOŽILNIK MESTNIK ORODNIK KDO KOGA KOMU KOGA O KOM S KOM KAJ ČESA ČEMU KAJ O ČEM S ČIM Podobno gibalno dejavnost lahko izvedemo v 7. razre- du pri utrjevanju stavčnih členov. Kot prikazuje fotogra- fija (Lističi za gibalno dejavnostjo pri stavčnih členih), učenci dobijo listke s poimenovanji za stavčne člene, z vprašalnicami, lahko tudi z risbo črte, s katerimi podčr- tujemo stavčne člene (dobrodošlo za vidne učne tipe). V 8. razredu je na ta način možno utrjevati odvisnike. Slika 1: Lističi za gibalno dejavnost pri stavčnih členih. I 32 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXV I 2022 4.1.2 Besedilne vrste Razred: 6./8. Vsebina: Navodilo za delo/Opis postopka Vključenost gibanja: uvodna motivacija pred branjem/ poslušanjem neumetnostnega besedila ali učna metoda za utrjevanje/preverjanje znanja (prikazovanje besedilne vrste z gibanjem) Potek dejavnosti: Učenec čim bolj nazorno poskuša prikazati delovni po- stopek ali neko delo s pantomimo. Delo ali delovni po- stopek si izmisli sam, lahko pa mu ponudimo listek z napisano dejavnostjo. Ostali učenci ugibajo, katero delo predstavlja. Da vključimo v gibanje vse učence, lahko pantomimo učenci izvajajo izmenično v paru. Dejavnost izvedemo kot uvodno motivacijo pred bra- njem/poslušanjem neumetnostnega besedila, ki je navo- dilo za delo (v 6. r.) oz. opis postopka (v 8. r.). V tem pri- meru je pantomima kratka in učenci načeloma pokažejo le značilno fazo postopka. Če pa jo izvajamo po spoznavanju te besedilne vrste, ko se učenci že bolj zavedajo značilnosti takega besedila (koraki oz. faze postopka so predstavljeni v pravilnem časovnem zaporedju), je prikaz delovnega postopka na- tančnejši. Učenci potek postopka najprej zapišejo, torej tvorijo besedilno vrsto, nato delo lažje natančneje (z vse- mi koraki) prikažejo s pantomimo. Opisujejo/prikazuje- jo naj vsakodnevne dejavnosti, katerih potek faz dobro poznajo (izhajajmo iz izkušenj svojih učencev), na pri- mer: • peka palačink, • priprava toplega sendviča, • pomivanje posode, • priprava pogrinjkov, • likanje perila, • obešanje perila, • postiljanje postelje, • zamenjava posteljnine, • košnja zelenice, • odnašanje smeti v zabojnik • menjava vrečke pri sesalniku, • polnjenje zračnice pri kolesu, • čiščenje straniščne školjke, • priprava in kurjenje ognja, • menjava žarnice … Dobro je, da so prikazani postopki malo bolj specifični, ne preveč enostavni za prikaz oz. ugibanje. Učenci, ki iz- vajajo pantomimo, naj dejavnost prikazujejo v celoti – od prve faze dalje: npr. prikaz likanja perila naj se začne s pripravo likalne mize in likalnika. Učenci, ki ugibajo pri- kazan postopek, morajo delo natančno poimenovati npr. peka palačink in ne le kuhanje. 4.1.3 Glasoslovje Razred: 9. Vsebina: Glasovi slovenskega knjižnega jezika, samo- glasniki Vključenost gibanja: učna metoda za utrjevanje znanja Potek dejavnosti: Po spoznavanju samoglasnikov se učenci urijo v ločeva- nju ozkih in širokih glasov e in o ter polglasnika. Učitelj izgovarja besede, ki vsebujejo omenjene samoglasnike. Ko učenci slišijo besedo, v kateri je ozek glas, vstanejo, ko slišijo besedo s širokim samoglasnikom se usedejo, ob besedi s polglasnikom plosknejo z rokami. Učenci za začetek dejavnosti vstanejo. Najprej delamo vajo za ozki in široki o, nato za ozki in široki e, potem dodamo še besede, v katerih črka e predstavlja polglasnik. V četr- tem krogu izgovarjanja besed vključimo vseh pet glasov. Gibalno dejavnost učencev pospešimo, tako da besede izgovarjamo hitreje. Primeri besed za ločevanje samoglasnikov: ozki o široki o ozki e široki e polglasnik zob boben pot sok kost sonce gost most moka gozd goba otrok gora tovor gost voda soba koš oče konj gosenica mleko zvezda želva meta smetana petek cesta tenis zelje tema teta zemlja peta žep kmet metla veja rep tele omet žena megla pes pisker zajček dež tema 4.2 Gibanje pri književnem pouku 4.2.1 Ljudska: Ajda in Slovenci Razred: 7. Vsebina: Ljudska pripovedka: Ajda in Slovenci Vključenost gibanja: uvodna motivacija za branje umetnostnega besedila Potek dejavnosti: Učenci povedo, katera žita poznajo (npr. pšenica, riž, ko- ruza, ječmen, rž, oves, ajda, proso). Na tablo oblikujemo miselni vzorec. Vprašamo, ali bi prepoznali zrna/semena naštetih žit. Sledi prepoznavanje zrn/semen/kaše v giba- DIDAKTIČNI IZZIVI I 33 Andreja Uršič I Vključevanje gibanja v pouk slovenščine od 6. do 9. razreda I str. 29-34 nju. Pripravljenih imamo pet kozarčkov z različnimi žiti (kot prikazuje slika Kozarčki z različnimi vrstami žita), oštevilčenih 1–5, ki jih razporedimo po učilnici. Učence razdelimo v pet skupin. (Število kozarčkov in skupin lah- ko prilagodimo.) Skupine krožijo od kozarčka do kozarč- ka in ugotavljajo, katera žita so v njih. Svoje ugotovitve zapišejo na listek (Slika 3). Pri vsakem žitu se zadržijo npr. pol minute, menjavo skupin nakažemo s ploskom ali zvončkom, kar se dogovorimo pred dejavnostjo. zgleda ta rastlina (beli, vijolični cvetovi). Spomnimo jih na ljudsko pesem o ajdi Po Koroškem, po Kranjskem, ki jo lahko poslušamo ali zapojemo. Po uvodni motivaciji sledita interpretativno branje ljudske pripovedke Ajda in Slovenci, ki nam razkriva, kako je ajda prišla v naše kraje, in njena obravnava. Pri tej gibalni dejavnosti je pomembno, da krožijo učenci in ne kozarčki ter da en kozarček zagotovo vsebuje ajdo. 4.2.2 Niko Grafenauer: Življenje Razred: 8. Vsebina: Niko Grafenauer: Življenje (obvezno besedilo v 8. razredu) Vključenost gibanja: razdelitev učencev za delo v dvoji- cah (za reševanje učnega lista o pesmi) Potek dejavnosti: Po interpretativnem branju in kratki frontalni analizi pe- smi sledi delo po učnem listu v dvojicah. Da ustvarimo naključne pare, učencem razdelimo razpolovljene prego- vore o življenju na listkih. Učenci se gibajo po učilnici in iščejo svoj par. Ugotavljajo, kateri deli pregovorov sodijo skupaj. Ko učenca menita, da sta našla skupen pregovor, se usedeta skupaj v eno klop. Ko se vsi usedejo po parih, glasno preberejo pregovor in ga poskusijo razložiti, nato sledi delo v dvojicah (reševanje učnega lista o pesmi Živ- ljenje). Učenci bodo mogoče najprej presenečeni nad načinom določanja dvojic, a je dobro, da ne sodelujejo vedno le s sošolcem, s katerim po navadi sedijo. Ljudski pregovori o življenju (Radić 1993): Pregovore razrežemo in naključno razdelimo. Lahko uporabimo dve barvi (različno za prvi in drugi del pre- Slika 2: Kozarčki z različnimi vrstami žita. Slika 3: Prepoznavanje žita v gibanju. Slika 4: Razkrivanje žit. Učenci poročajo o svojih ugotovitvah in poimenujemo žita v kozarčkih (Slika 4). Pri vsakem žitu učenci lahko povedo, ali ga doma uporabljajo, za kaj/katere jedi. Dalj časa se zadržimo pri ajdi. Učenci pripovedujejo o vsem, na kar jih spomni to žito. Verjetno bodo omenili ajdo- ve jedi (moka, žganci, kruh, štruklji, med, sok, kaša), žensko ime Ajda, Ajdovsko deklico na Vršiču, Ajde – ve- likane, Ajdovščino (ime po Ajdih), Ajdno nad Bledom, kavarno Ajda v našem kraju … Ogledamo si slike, kako stavčni člen metafora pisec poved svobodni verz stavek pika pravljica črtica vejica stavek roman pesnik samostalnik osebek izvor priredje odvisnik poved vejica oseba izjava poudarek esej oklepaj vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek predmet prislovno določilo priredje beseda veznik naklon osebni zaimek I 34 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXV I 2022 govora) in učencem olajšamo delo, tako da vedo, da je drugi del njihovega pregovora druge barve. V življenju ni ravnih poti. (korejski) Živeti je lahko, toda težko je dobro živeti. (poljski) Morje življenja je prepolno vodnih čeri. (ruski) Življenje je čebula, ki jo lupimo v joku. (francoski) Na valu morja lahko obstaneš pri miru, na valu življenja pa ne moreš. (japonski) Naše življenje je kot skladba, v kateri se mešajo črne in bele note, da dobimo lep akord. (nemški) Živi, zato da se učiš, uči se, zato da živiš. (danski) Od življenja je treba vzeti vse, kar nam ponuja. (ruski) 5 Sklep V ključevanje gibanja v pouk je zelo pomembno ne samo pri mlajših učencih, ampak tudi pri učencih od 6. do 9. razreda. Zmotno je mišljenje, da se v tretji triadi učenci ne bi želeli učiti preko giba. Mogoče najprej res naletimo na manjši odpor z izjava- mi učencev, da se jim ne ljubi, da bo brezzvezno, a po opravljeni gibalni dejavnosti je vzdušje vedno pozitivno, učenci želijo delati na tak način, saj jih gibanje sprosti, bolj so motivirani, lažje razmišljajo, bolje si zapomnijo. To dokazujejo komentarji učencev po opravljeni gibalni dejavnosti: • Všeč mi je bilo, ker je bilo drugače od običajnega po- uka in smo s sošolci spoznavali žita pri slovenščini. • Všeč mi je bilo, ker sem se pretegnil. • Fajn je bilo, ker smo se premigali. • Naloga mi je bila všeč, ker smo spoznavali žita in se sprehajali po razredu. • Bilo je nekaj novega, ne nekaj, kar vedno delamo. • Super, da smo hodili po razredu. • Bilo nam je všeč, ker smo imeli malo razgibavanja in smo hkrati ponavljali sklone. • Zanimivo, kako smo iskali svoj par in hodili po ra- zredu, čeprav je bilo nenavadno delati z naključnim sošolcem. Večina pozitivnih odzivov je ravno v zvezi z gibanjem pri dejavnosti. Učencem je všeč, da pride do medpred- metnih povezav, da slovenščino povežemo ne le z gi- banjem, ampak tudi z drugimi predmeti, učenje se jim zdi bolj življenjsko. Pouk slovenščine od 6. do 9. razreda vsekakor ponuja precej možnosti za gibanje. Dovolj je že kratka telesna dejavnost, da spodbudimo možgane naj- stnikov, da lažje in bolje funkcionirajo, da so bolj moti- virani za delo in posledično pridobijo več znanja. Dober učitelj stremi poleg k znanju učencev zagotovo tudi k dobremu počutju in zdravju otrok ter mladostnikov, zato naj v pouk vključuje čim več dejavnosti, ki omogočajo gibanje učencev. Viri in literatura Brodar, Š.; Klemenc, A.; Laco, J.; Smrekar, B.: Z gibanjem do drugačnega pouka. Dostopno na: http://www.solazaravnatelje.si/wp-content/uplo- ads/2016/01/gibanje.pdf (14. 1. 2022). Drev, A.; Gabrijelčič Blenkuš, M.: Gibanje v šoli – zakaj in kako? Dosto- pno na: https://www.nasasuperhrana.si/tradicionalni-slovenski-zajtrk/ wp-content/uploads/2019/12/Priporocila_za_gibanje_za_otroke_in_ mladostnike_zakaj_in_kako_1.pdf (10. 1. 2022). Grafenauer, N. (2016). Življenje. Honzak, M.; Medved Udovič, V .; Mohor, M.; Pirih Svetina, N.: Dober dan, življenje. Berilo za 8. razred osnovne šole, Ljubljana: Mladinska knjiga. 130–131. Jurak, G.; Radi, P .; Kovač, M. (2018). Kako zmanjšati težave šolarjev, pove- zane z dolgotrajnim sedenjem. Dostopno na: https://www.slofit.org/slofit- -nasvet/ArticleID/79/Kako-zmanj%C5%A1ati-te%C5%BEave-%C5%A- 1olarjev-povezane-z-dolgotrajnim-sedenjem (14. 1. 2022). Kreal. Gibanje otrok [7 koristi, ki jih prinaša redno gibanje otrok]. Dosto- pno na: https://www.kreal.si/gibanje-otrok/ (13. 1. 2022). Ljudska (2016). Ajda in Slovenci. Mohor, M.; Medved Udovič, V .; Saksi- da, I.; Golob, B.: Sreča se mi v pesmi smeje. Berilo za 7. razred osnovne šole, Ljubljana: Mladinska knjiga. 144–145. Mlakar Grandošek, T.: Dr. Ranko Rajović: Cilj naj bo gibčen otrok. Dosto- pno na: https://www.mladinska-knjiga.si/dobrezgodbe/druzina/dr-ran- ko-rajovic-cilj-naj-bo-gibcen (27. 12. 2021). Nanut Planinšek, Z.; Škorjanc Braico, D. (2013). Spretnosti učenja, Sple- tno gradivo. Koper: Ljudska univerza Koper. Dostopno na: http://www2. arnes.si/~lukoper9/spretnosti_ucenja/uni_tipi.html (14. 1. 2022). Radić, T. (1993). Vox populi. Ljubljana: Mladinska knjiga. Rajović, R. (2021). Kako z igro spodbujati miselni razvoj otroka. Ljubljana: Mladinska knjiga.