Terst. Pod stenami golega Krasa v dolini, ktero od južne in vzhodne strani prijazni griči, od zahodne in deloma od severne jadransko zeleno morje obdaja, leži Terst, bogato in pervo tergovsko mesto Austrijanskega cesarstva. Raz sosednih gričev zagledaš v severo zahodu bližnji otok Grado in polotok Oglejski, na robu predgorja Duino in zadej v sinji daljavi bele gore poleg Verone, ki iz globocega morja svoje stare verhove mole, na desni primorsko predgorje, Občino, in na jugu, na osti zaliva teržaškega bližnji Skedin (Servola), kamor se posebno pozimi rada Teržaška gospoda sprehaja. Na gričih za mestom leži v podobi polomesca stotero kampanij, obdanih od lepih vertov in krasnih nogradov, kjer se ja obilo žlahtnega vina pridelovalo, dokler ni huda tertja bolezen končavala plodonosuih brajd. Dva drevoreda zaljšata okolico mesta; pervi se začne na izhodni strani v mestu, v ulici „Acquedotto'i (vodotoč) imenovani, in pelje vun iz mesta v najprijetniši, od Teržačanov toliko ljubljeni gaj „Boschettou, kamor se poleti sploh teržaška gospoda na sprehod pešč in v urnih kočijah podaja. Verh tega z starimi, z beršlinom ovitimi hrasti obraščenega in tu in tam na novo pogojzdenega griča, kamor je več lepih cest in potov speljanih, se odpira naj krasneji pogled na mesto, njegovo okolico in na celo neizmerno morje. Tu stoji mestno strelišče, ktero se pa ne obiskuje toliko, kakor v mnogih drugih mestih, nekaj ker je preoddaljeno, nekaj pa tudi gotovo zavolj tega, ker je v gostivnici tukaj vse neizrečeno drago in zraven tega se še sploh tožbe čujejo o slabi pijači; pa tudi strel ne veseli Teržačanov toliko, kakor prebivavce mnogih drugih mest, kar se zavolj krajnili razmer lahko verjame. Drugi drevored na zahodu mesta pelje proti novi Lloydovi barkotesarnici na potu v Skedin, ki je sprehajališče v bolj hladnih letnih časih. Ako se vstopiš tu pozimi ali v zgodnji spomladi k potu v nedeljo popoldne, ko je vreme prijazno, se boš čudil sto in stoterim kočijam, ki ena za drugo tu mimo dirjajo v Skedin, kjer se toliko ljudstva nabere, da večkrat ni mogoče nikjer prostora dobiti. Tu točijo sladki rofošk, ki dopada posebno gospem in gospodičnam, ker ženski spol ljubi sploh sladke reči. Drugih sprehajališč na suhem Terst nima. Bolj male gospode in delavcev se v poletnem Času, v nedeljah in praznikih mnogo v bližnje kampauije na bokal černega vina podaja, kjer se pa tudi pogostoma namesti enega bokala, njih pet in še več spraznuje, in pri tem takem je naravno, da se zvečer na mestnih ulicah marsikak dobrovoljen pevček prikaže, ki ga nosi toliko pod kapo, da pod težo noge omahujejo. To je tukaj navada, in kaj mara in porajta naš delavec, ako je v nedeljo par petič zapravil, da je le dobre volje bil, saj zaslužuje na dan, ako kaj velja, terd križavec. — Drugi imajo navado v praznikih in nedeljah bližnje soseske v veseli družbi obiskavati in se ondi kratkočasvati, ter se podajajo v kočijah na Občino, v Lesano, Boljunce, Prosek, Teržišče in druge v mestni okolici ležeče kraje. — Vsakdanje sprehajališče v mestu je imenitni korso, naj daljša in deloma naj Širokeja 45 mestna ulica med novim in starim mestom, v sredi najlepših poslopij, najime- nitniših teržnic in prodajavnic, ki sega od jugovzhoda od stare šrange noter do morja; pri morju pa molo S. Carlo, ki sega iz srede mesta v morje, na kterega levi strani stoje Lloydovi parobrodi in na desni druge kupčijske barke. Se bolj kot sprehajališča na suhem se obrajtajo na morju. Ne le, da se pridno obiskujejo tuje vojaške, zunaj na morju stoječe barke, tim več, ako je vreme ugodno in morje ne preveč valovito, posebno pogosto odrivajo brodnarji svoje čolne z razpetimi jadri od bregov, ko pri dobrem vetru ko tica ferče s pevajočimi ali smodke puhajočimi mladenči, z boječimi deklicami, s pogumnimi možaki in skorbuimi materami v bližnji sv. Jernej, kjer dobiš za dobro plačo dobro pijačo, černega prosekaija, in za zdrav želodec zdrav prigrizlej. Od tod vživaš posebno lep pogled na zeleno morje proti zahodu, in kakor da bi iz morja rasel, stoji pred tabo kaj krasno Terst po celem morskem bregu od svetilnika na zapadli do novega Lazareta na Severo-vzhodu. Ker Lloydovi parobrod poletnega časa pri lepem vremenu vsako nedeljo in vsak praznik Teržačane v sosedne primorske mesta: v Koper, Piran, Duino in Isolo v razveselovanje vozi, se ve, da se jih ne manjka, ki se te priložnosti radi poslužujejo, posebno, ker na parobrodu godci lepo godejo in se versto plesavk berhko sučejo. Mesto samo, močno polomescu podobno, razdeluje, kakor smo že zgorej omenili, imenitni korso, akoravno ne prav natanjko, v novo in staro mesto. Novo mesto stoji na vzhodni strani in po celi širokosti morske luke, je večjo kakor staro mesto, prav snažno in lepo zidano, z ravnimi enako širocimi ulicami, ima poseben lep tlak iz velicih kamnitnih plošč, po kterih, ker so iz brusiv- nega kamnja, mnogokrat zapaziš, da ljudje sekire in enako orodje brusijo; pohištva so snažne in prostorne, je z eno besedo prav prijetno mesto. Staro mesto leži na zapadni strani na podnožju griča, na kterem so grad sozidali, in deloma na griču samem, je kaj tesno, ima prav ozke ulice, da se tu in tam teško dva človeka srečata, v nekterih kotih je dovolj nesnažno in ne kaj vabivno; stanovati v tacih krajih, kamor nikdar ne posije milo solnce in je mimo tega veden Šum in šunder, vpitje, krič, ropot in rožlanje, je toliko manj prijazno, ker so stanišča večidel tamne, ker večkrat neprijeten duh v nos bode in ker se radi zavolj nesnage vsakosortni merčesi rede. Staro mesto ima to edino dobro, da pozimi v njem ni tako nadležna huda burja, ki po ulicah novega mesta hudo vihra in piska in žvižga; odvrača pa burjo homec, ki zadej stoji in sila ozke in zakrivljene ulice, da vanje ne more. Da so v starih Časih mesta s tako ozkimi ulicami zidali in vse na kup tlačili, je velevala tačasna politika, ker v ožinah so se lahko sovražnikom branili, kar bi se v odpertih mestih ne bilo moglo zgoditi; in ravno Terst jo imel z Benečani dolgoterpeče in serdite boje, kterega so večkrat osvojili, pa vedno sopet zgubili, dokler se ni za vedno Benečanskega leva rešil in se odsihmal tako okrepil, da je že nekdajno zapovedovavko, toliko mogočno in visoko kraljico morja, prekosil. Akoravno ne najdemo pri mestnih stavbah nič posebnega, vendar enako- mernost in talianski okus dajeta mestu — pa le novemu — neko prijetnost in dopadljivost, ki se ne najde povsod. Že nizke strešja, da se komaj opazijo, ki so zavolj večkratne hude burje z opečnimi korci krite, in tu in tam z zalimi podobami okinčane, dajejo neko dopadljivost vsaki stavbi, da ni, kakor v nekterih mestih — ako mi je dovoljeno se poslužiti prilike — podobna možu, ki nosi večjo kapo od sebe samega. Med vsimi stavbami celega mesta —46 Sžv- je brez dvombe naj veličastnima nova na štir vogle zidana bolnišnica, ki leži na vzhodni strani mesta, in jo že na cesti, ki od Občine pelje, lahko razločiš, ker zmed vsili stavb zavolj posebnega obsega veličansko tu stoji. Sicer obstoji le iz treh močnih nadstropij, ali meri po dolgosti 280 in po širokosti 200 korakov, na dolgost ima v eni versti 49 in na širokost 35 oken. Na njenem dvorišču bi se zamoglo strelišče napraviti, tako obširno je. Poslopje je zares veličastno od zunaj na videz, pa ravno tako prostorno, čedno in krasno je od znotraj, zares mojstersko delo. Mostovži so široki, da bi se zamogli hlaponi po njih voziti. Lepa kapela in dobroprevidjena lekarnica kinčate notrajno vravnavo. Da ne govorim o koristi in neprecenljivih dobro- tah, ktere prinaša ta naprava bolnim različnih stanov, vendar ne morem opustiti pri tej priložnosti nekoliko o tisti pomembni zibelki omeniti, v ktero nezakonske matere, ki ne morejo ali nočejo svojih otročičev rediti, pokladajo uboge male stvarce. Na južni strani bolnišnice od zunaj je votlina v zidu, u kterej leži zibelka, ki je navznotraj obernjena in na vreteno priteijena. Ako tedaj kdo lioče otročiča vanjo položiti, mora zibelko navzunaj zasukati, ko to stori, zapoje zvonček k vretenu privezan, in čuvajka skoči po otročiča. Ali ženska, ki je otroka v to zibelko položila, zbeži naglej ko zamore, ker, ako jo zasačijo, mora sama otroka dojiti. Naj opomnimo še prelepega, gan- ljivega napisa, ki nad to zibelko za resnico na pravem mestu stoji. Glasi se takole: t, Por che il padre mio, e la madre mia mi hanno abbandonato: Ma il Siguore si e preso cura di me." Salmo XXVI v. 10; po slovensko: „Me moj otec je zapustil, zapustila moja majka: Al Gospod se mene je usmilil," — Naj lepše poslopje za špitalom je brez dvombe „ Tergestejo" , ki stoji na korsu in je bil postavljen v letu 1842. Obstoji iz štirih nadstropij in je posebno krasno na štir vogle zidano. V sredi, kakor je pri tacih palačah navadno, nima dvorišča, ampak veliko dvorano, v kteri se zbirajo vsaki dan opoldne tergovci v posvetovanje in pogovore. Nad to veliko dvorano je razpeta streiia iz stekla, da od zgorej noter svitloba dohaja. Mod pogovori se zapre ulica, ki mimo pelje, z železno verigo, da tergovcev v pogovorih ne motijo mimo derdrajoči vozovi. Kako močno so tu zamišljeni gospodje v svoje opravila in koliko jim je mar, kako stoji srebro in zlato, se razvidi iz sledeče resnične dogodbe: Poprašavšemu nečemu praškemu profesorju, ki je iz ziate Prage v večni Ki m potoval, kje da je Lioydova vradnija, odgovori nek gospod: „Stir in devetdeset in pol" — Akoravno je še več lepih palač, kakor Borsa zavolj marmeljnovih kiparij imenitna, palača U-občeviH in druge, vendar niso tema jednake in nimajo nič posebno znamenitega. Med katolškiini cerkvami je imenitna stara cerkev sv. Jošta zavolj mnogih starin in paganskega svetišča, kterega ostanjki se še dandanašni vidijo. Kazun tega, ker stoji cerkev na griču in sicer na zapadu grada, se od tod odpira cela teržaška okolica na morje in sulio in razveseljuje radovedne oči in serce človeka, ki občuduje čuda velike vedno krasne narave. — Cerkev Jezuitov, ki leži nekoliko pod sv. Joštom, diči lepa malarija in novo cerkev sv. Antona, stoječo pred veikim vodotočom, orjaški marmeljuovi stebri zunaj in znotraj, kiporezi, malarija in dve krasne kupil jo kronate. Je sila 47 velika in v nje stavbi je nekaj veličastnega, ki serce in duh k nebu dvi- guje. Vendar vsim ne dopade, ker se nekterim bolj gledišču, kot cerkvi podobna zdi. O drugih katolikih cerkvih ni nič posebnega opomniti. Eazun katolških so spominja vredne obe gerške pravoslavne, kterih ena leži na velkem vodotoču in druga poleg morja, zavolj bogatijo na srebru in zlatu in lepih podob, — Svetišča evangelčanov, judov in drugih verskih spoznovavcev, ki stoje v starem mestu, nimajo nič posebnega. Gledišč ima Terst pet, v kterih se igrajo igre, pevoigre v laškem in v nekterih tudi v nemškem jeziku; najimetnitniše med njimi je „Teatro grandeu, ki stoji za poslopjem Tergesteo ravno pied podaljškom sv. Dragotina, na najpriličnijem kraju mesta. Prijatli spevoiger in plesa obiskujejo marljivo to gledišče, akoravno jo vstopnina zlo visoka. Pa tudi „teatro jilodramma- tico" in „teatro Mauroner" nista zapuščena. Naj imenitniše fabrike mesta so naslednje: Fabrika za svinčene obličke, amerikanski mlin, za kterega se žito iz Odese in moka iz njega v Ameriko vozi, Lloydova strojnica, več svečnik fabrik in poslednjič gotovo tudi gaznica. Poslednja preskerbljuje celemu mestu svečavo ; tisučero svitlih lučic miglja vsaki večer po obširnem mestu in mu podeljuje čarobno krasoto. Po prodajavnicah, v razstavah, kavanah in drugih javnih in osebujnih poslopjih gore svitli gazi. Kaj mikavno je gledati z bližnih viščav te svitle plamene; popotniki, ki se vozijo po cesti od Občine ali sv. Jerneja, se ne morejo načuditi prekrasnemu pogledu, kterega tiho, neizmerno morje v veličanski pozor spremenja. Mesto se, bi rekel, dan na dan na vse strani razteguje, ker povsod so vidi, kako marljivo, se nove hiše — same palače — postavljajo; ker število vedno rase in ker živa kupčija obilo tujcov od zahoda in izhoda, naj več po morju privabljuje: je tedaj tudi potreba mesto širiti; ali zraven tega pa tudi tirjajo hišni posestniki tako visoke obresti od hiš, kakor nikjer ne na celem Austrijanskem. Prav želeti bi bilo, da bi se temu prenapetemu tirjanju meje postavile, ker, kar je preveč, je odertija. Zidaj hišo, in v petih letih se ti bodo stroški zidanja poplačali. Tožbe o tej napaki so splošne. Človek si ne more lepšega gradiva za zidanje misliti, kakor je tukaj in toraj hiše čudo hitro rasejo. Komaj je teden, kar se je postavil temelj, in že je palača do verha dospela. Iz mesta pelje, razun par kratkih, pet dolgih podaljškov (molo) v morje, ki se po versti od vzhoda proti zahodu takole imenujejo: 1. Moto Ključ; 2. Molo di sede (solni podaljšek]; 3. Mol o /S'. Carlo (po- daljšek sv. Dragotina); 4. Molo Giuseppino (Jožefov podaljšek); 5. Molo Sar' torio (šivarski podaljšek). Molo Ključ, S. Carlo in Giuseppino se ravno podalšujejo. Med vsi mi zavolj naj pripravniše lege naj imenitniši, na lsterem je gotovo vsak tujec, ki se je le en dan v Terstu mudil, barke v luki in veličastno morje ogledo- val, iz kterega se pogled na vse strani odpira, je brez dvombe molo S. Karlo. Lahko, da bo kdo, ki ni nikdar morja vidil, nikdar ogledoval, kako barke po njem semtertje ferče, une z razpetimi jadri, te z močnimi kolesi, iz kterih silnega dimnika se čern gost dim vali in oblakom podoben nad morjem visi, radoveden popraševal, kaj da so ti podaljški v morje in za- kaj so. So od človeških rok z mnogim trudom storjeni široki kamniti nasipi, po kterih se zamore pešč ali z vozom po suhem od bregov moija v bolj globoko morje priti. Ob krajih takih podaljškov se naj raji vstavljajcr barke, da se zamore blago ondi nakladati in razkladati; in tudi za popotne je pri- 48 64*. pravno, ker se jim ni potreba še le z bolj globocega moija iz bark do bre- gov in od bregov na barke po čolnih prepeljavati, ker zamorejo po mostu, ki se iz bark do podaljška naredi, na barke in iz njih hoditi. Da tedaj ti podaljški niso le za, kupčijo močno koristni, ampak tudi od popotnih cenjeni, in sploh prebivavcom primorskih mest, ker jim služijo, tudi za sprehajališča ljubljeni kraji, o tem ni dvombe. Med podaljškom solnim in sv. Dragotina pelje visoko v mesto veliki vodotoč (canal grande), ki stoji še od časov Marie Terezie. Širok in globok je tako, da se zamorejo naj večje barke v dve versti vanj voziti. V sredi pelje čez-nj most, rudeči (ponte rosso) imenovan, ki se, ko barka skoz plava, odpre, in potem spet zaklene, da zamorejo ljudje in vozovi čez. Kakor po- podaljški v rnoije, zlajšuje tudi ti vodotoč nakladanje in izkladanje, in barke so razun tega v njem tudi proti morskim viharjem bolj zavarovane. Tergov je v mestu mnogo, najimenitniši so: Velki terg, ki leži pred hišo mestnega poglavarstva in na morje meji. Na tem tergu stoji iz mar- moljna izsekana podoba nemškega cesarja, Dragotina velicega, in vodnjak zavolj marmeljnovih kipotvorov naj lepši v celem mestu. Na tem tergu, kjer se čuje vedno vpitje prodajavk iii prodajavcov, ki ponujajo svoje blago mimogredočim, se vidi naj več sadja, domačega in tujega, drugih zemeljskih pridelkov, tičev in cvetic. Ko na Krasu po zimi nar bolj burja razsaja in hude žamete dela, se vidijo tu prelepe hčerke pomladne: violice, vert- nice in druge njim sorodne sestrice v rešetih visokoravnih. Tu mimo pojdi in ozri se na to mesto, in vidil boš, priskakalo bo ročno prijazno dekle s kitko v roci, ponujaje jo tebi. Mladi gospodje se pa tudi radi bahajo s cveticami; so, ki jih dan na dan kupujejo in na svoje suknje pripenjajo. — Lesni terg (piazza di legno) ni manjši od tega. Tu prodajajo večidel Istri- janke kruh, kterega v Terst na oslih vsako jutro prinašajo; nazaj grede kupijo za skupljeni denar pšenice, ktero domu pridši na lastnih mlinih me- Ijejo in tako drugo jutro zopet s kruhom v Terst primahajo. To gre skoz celo leto dan na dan enako, ktero opravilo je edini zaslužek nekterih vasi, ki ne leže ravno blizo Tersta. Marljive Istrijanke že ob dveh zjutraj svoje osle otovorijo, da dospejo v Terst, ko je dan, ko se mesto pre- budi iz spanja, ko se jame šum, rožlauje in kupčija. — Za tim naj imenit- niši je terg Oodola, zvezan s poprejšnim po najdalji ravni mestni ulici, ki se nova ulica (contrada nuova) imenuje. Tu je posebno živa kupčija, ker leži na najpripravnišem kraju mesta. — Razun teh treh imenitniših tergov je med druzimi še spomina vreden ribji terg (piazza di pesche), kjer je veden liri o in se sekajo ribe, kakor v mesnicah voiovske pleča. Po teh tergih in ulicah se razlega krik prodajavcov in prodajavk. Uni ponuja smokov, ta po- moranlc, dateljnov (egipških češpelj), jabuk, hrušk, cveb itd. itd. Na unem voglu tam peče furlan laški kostanj, njemu naproti vidiš zopet pečene jabuka iti liruške. Sem po ulici privpije fantalin in meri trakove in robce na vatle, spet od une strani se čuje tanki glas človeka, ki nosi vsake sorte mazila za lišp in zdravje. Tam doli maha jud z obleko na roci, ponuja po visoki ceni in prodaja po nizki. Natihoma stopi pred tujca fantalin, mu kaže lep pozla- čeni perstan, ga uveruje, da je zlat, in ako mu steče, da ga za par grošičev ogoljufa, jo potegne vesel potepeiio spred oči. — Zmed tega šuma in šundra se pa močno razlega glas krepkega sina Krasa, dolgolasatega ogljarja, ki s svojim „carbone/" (oglje) prevpije vse druge prodajavce. Pozna se mu po obleki veliko ubožtvo, kar je vzrok njegove pičle izobraženosti in omike. —49 Rv- Vicli se na njem, da sila malo potreb pozna. Vesel je, ako svoje oglje, ktero prinese na slabem, velicemn teletu podobnem, začernelem konjiču, v mestu speča, da potegne par grošičev za silne potrebe. Počernjeni obraz in dolgi kodrasti lasi mu dajo zraven lastne oprave posebno podobo, skoraj je enak piskrovezom Slovakom. Stir glavne ceste peljejo iz mesta, in sicer: Istrijanska, ki je najne- vkretniša med vsimi in derži v posledni kot Istrije noter do Pole, kjer se delajo velike stavbe za vojaško brodnarstvo, ker zavolj imenitne luke bo cesarsko vojaško brodovje vprikodnjič ondi svoje stanišče imelo. — Reška cesta do ovinka proti Občini z dunajsko združena je tudi močno bregovita in burja tu najhuje razsaja in največe žamete dela. — Tretja bolj prijazna cesta pelje po severnem bregu morja skoz lepo ravno Furlanijo v Vidim. Na tej cesti je občenje vse bolj živo kakor na obeh ravno imenovanih; posebno perutnine pride po njej neizrečeno v Terst, in mnogo rodovin se s prekupčijo perutnine živi. Na tej cesti se ti odpira naj krasniši pogled na mesto in morje. Ako kje, povzdiguje tukaj veličastna narava duha visoko nad zemljo in persi člo- veka kipi v vročem nadahnutju. In kake čutila se v dušo vcepijo, ako unkraj obali morske na desni otoka Grado zagledaš černi zvonik staroslavnega Ogleja. V spomin ti stopa njegova važna osodopolna zgodovina. Tujerožljalo orožje nevžuganih Rimljanov, to mesto, nekdaj pervo mesto za Rimom na zapadu, je strahovalo toliko dežel, toliko narodov! in zdaj ga ni več! in le tu in tam kaže še kaka razvalina, kak obraščen kamen, da je tu nekdaj nekaj bilo. Tu mimo, kjer zdaj koraka bleda merzlica, so derli iz severa narodi v taliansko zemljo, tu so se bile kervave bitve za posestev Italije; tu je stal strah narodov, šiba božja — železni Atila. Iz tega kraja, iz teh neoblju- denih močvirov seje zaplodila kerščanska vera med Slovence, je razterla malike očetov naših; v tej samoti se je rodila kraljica morja, se je dvignul silni beneški lev, ki se je spuntal zoper svojo mater in jo v grob poderl. Zgnjili so staroslavni, preganjani patrijarhi, oznanovavci vere božje. Ljudstvo samo, kolikor ga je še ostalo po groznih nevihtah nemilih časov, so njegovi otroci, Benečani, potaliančili. Strašna osoda je tu divjala, slava Ogleja živi le -— v zgodovini še, dandanašnji ga ni več. — Pod teboj se vije železna cesta, ki ima v Terst speljana biti z mnogimi mostovi in globocimi zaseki v živo skalo noter do Nabrežine, od kodar se bode Teržačanom toliko potrebna pitna voda po železnici v mesto napeljala, ker sedaj je mesto z vodo slabo preskerbljeno, ne le, da ne zadostuje številu prebivavcev, ampak še ta je le slaba. Dunajska cesta, do Občine umetno in kaj krasno izdelana, pravo mojstersko delo, je važniša kot vse druge, zakaj po njej se zvozi največ raznega blaga v mesto in iz mesta. Ko dospeš po tej cesti verh Občine, opaziš na levi krasno veličansko piramido iz kraškega kamnja, spominek cesarju Francu za speljavo nove ceste. Postoj pri tem spominku, ozri se še enkrat na nemirno mesto in živo luko. Glej, pod tvojimi nogami leži stotero kupčijskili brodov, njih jambori kviško mole, podobna je luka okle- stenemu gojzdu. Mirno je morje in brez skerbi počiva mornar na barki, ali gorje, ako se tam na severu kope oblakov prikažejo; to je znamnje hude nevihte, strašne, grozopolne „tramontane". Ako kaj tacega zapazijo mornarji, zakriče iz celega gerla, v celi barkostaji vstane silni vriš in hrup. Nemudoma so po konci, kako se pripravljajo za boj z valovi! Na vse strani se priter- dujejo barke z vervmi in verigami na bregove in sidrovišča. Priženejo se valovi, kakor bi trenul, kako jezno se objemajo, telebajo v skalnate bregove, Glasu, slov, slovstva. 1 —v® 50 SK- začerneli se pode v mesto, kako ropočejo teške verige, škripljejo močni jam- bori! Ko lahki čolniči se premetavajo teške barke, do verh jambora se jezna pena kadi in glej ga prederznega mornarja, kako pleza po vervi gor in dol, kako se ziblje zdaj na levo, zdaj na desno, kako se ondi v čolniču in ondi plavajoč vojskuje z divjim morjem!— Potihnula je nevihta morska, gledavcov gosta množica, ki so prispeli do brega, se zopet na vse strani razhaja, in mornar, vesel, da ga ni zadela nesreča, si obriše zopet vroči znoj raz čela ter se brezskerbno vleže k pokoju. Kaj tam pomeni ponosni orjaški stolp, na uni strani mesta na morskem bregu? To je svetilnik, na kterega se ozira v tamni noči mornar; njegova svitla luč, ki se vedno zakriva, mu oznanja v hudem viharju bližnjo pribe- žališče ter ga navdaja z veselim upom rešitve; una krogla spodej na svetilniku na severni strani, ko pade, naznani poldne in ob enem poči top na barki in zapojejo zvonovi po mestu. Zgoraj na severni strani v svetilniku ti kažejo vihrajoče bandera število parobrodov, ki se bližajo luki, in kako daleč so še na moiju, ker kolikor bolj bandero visi, toliko bližeji je parnik. Ko se bandero, ki po gerbu parobrod natanjko naznanja, kviSko postavi (prima vista) in s prostim očesom še nič ne zagledaš, potrebuje parobrod pri dobrem vre- menu še dve uri do luke; ko se nagne (seeunda vista) in komaj v daljni daljavi gosti dim zapaziš, ga zamoreš še skoraj eno uro čakati; ko se bandero obesi (terzia vista), je že blizo in viditi je, kako penijo hitre njegove kolesa zeleno vodo. Na nasprotni strani v svetilniku zapazuješ obešene krogle, ki naznanjajo barke z jadri, bandero pa pomenja pet bark. Zakaj pokajo danes topovi v luki, topovi na gradu in grom pretresa mesta zidovje? Kako obhajajo slovesnost? Štejem in naštejem 21 strelov v luki, 21 na gradu. Čuješ, prijadrala je vojaška barka tuje deržave in'po- zdravljala je z gromenjem topov mesto, in na gradu ji odmeva pozdrav. Poveljnik brodovja in vojaški in civilni poglavar mesta jo obišče in zopet pokajo topovi, in kapitan vojaškega broda se mu zahvaluje za skazano čast in obišče drugopot mestnega poglavarja, ki ga večidel na kosilo povabi, kjer mu razklada o morskih vožnjah iii kaj je vidil in doživel na mokrem svetu. Na tej strani luke, nasproti svetilnika, na podnožji Občine, stoji novi Lazaret, kjer se zaperajo barke iz daljnih tujih krajev in prekaja blago, da se obvarujejo kužne bolezni. Ravno čez Lazaret pelje železnica in tik njega se je že mnogo moija zasulo, ker tu bo stal veličansk kolodvor. Vreme je v Terstu sploh prijazno in prijetno, zima jc gorka in sneg se le po imenu pozna, ker akoravno v merzli burji včasih naletje, vendar čez dan ne obleži; le ko je burja, ki včasih strašno razsaja, postane mraz. O takem času, ko zunaj po suhem in po morju strašna nevihta buči, da celo parobrodi, ki se viharjev najmanj strašijo, večkrat na poti iščejo zavetja v pristanišču v Piranu, je najprijetneji v gorki izbi, ki se pa teško dobi, ker se le malo peči po hišah najde. Jesen je večidel prav lepa in gorka in dolgo terpi. Poleti pritiska huda vročina, posebno ker dež le redkokrat nastopi, tako, da veči del prebivavcev od vročine tako imenovane „calori" (spuščajo vročinske) dobi. Zraven tega se je na nekterih krajih tudi teško braniti komarjev, da bi človeka po noči ne pikali. Ni prijetnišega v taki vročini, kakor kopve v morju, kjer se človek ohlaja in jako okrepčuje. Omeniti tudi moramo okolicne straže, ki se je v letu 1848 tako verlo in slavno obnašala, ko so Sardinci s svojimi barkami Terst zaperli. Obstoji 51 iz cele čete, iz samih Istrijancev, ki so po rodu, noši, šegah in jeziku Slo- venci. Teržačani jih močno obrajtajo in dopade jim njih vesela poskočna muzika, sostavljena iz mladih fantičev, ki jo kaj ročno igrajo. Saj znano je, da so Istrijanci rojeni pevci in dobri godci. — Izurjena je cela četa prav po vojaško, vendar je v narodni opravi in se zbira pri imenitnih slovesnostih od nog do glave oborožena, sicer pa se rabi za mestno stražo. Teržaški pompieri slove kakor prav izverstni ognogasivci in po pravici, ker mnogokrat so pokazali z djanjem, da to hvalo skoz in skoz zaslužijo. Visoko v versti družtev stoji neutrudljivi „Lloydu parobrodsko družtvo. Šteje že krog 50 močnih in velicih parobrodov, s kterimi odpravlja redne vožnje v Benetke, do istrijanskih in dalmatinskih primorskih mest, po reki Padu, na Gerško, v Carigrad in po Cernem morju do Odese v Jankin in Aleksandrio. V letu 1853 je položilo to družtvo na južnem zalivu morja blizo Skedina temeljni kamen k velicemu arsenalu, kjer se marljivo morje zasuva in stavbe naglo od rok gredo. Obilne in sploh spoznane zasluge, ktere si je ono z marljivim prizadevanjem za občenje in kupčijo pridobilo, so mu prinesle splošno spoštovanje in zaupanje in nadjati se je, da bo v blagor Tersta in sploh avstrijanske deržave v svojih orjaških namerah veselo in čversto napredovalo. Bazun tega ima to družtvo tudi veliko veliko tiskar- nico, kjer se razun mnogoterih knjig in raznih družili reči, vsi štiri časopisi, ki v mestu izhajajo in deželni nemški, talijansko-nemški in slovensko-nemški deželni zakonik tiska. Med časopisi izhajata dva talianska in dva nemška. Talianska sta: „Diavoleto" in vradni „Osservatore Triestinoizhajata pervi vsakdan in drugi razun nedelj in praznikov vsakdan, ki ima med vsimi naj več naročnikov, se posebno prikupuje Teržačanom, ker prinaša večidel take reči, ki sploh Terst in družbinsko živlenje zadevajo, je najstarši časopis Tersta. „Osservatore Triestino.11 je vradni časnik, njegov zapopadek je enak drugim enakim časopisom. Nemška časnika: „Triester Zeitung" in „Familienbuch des Oesterreichisclien Lloyda se oba močno čislata; pervi zavolj izvirnih novic in pristnih zapopadkov iz jutrovih dežel in poslednji zavolj lepih krasoslov- nih sostavkov. — Zapopadek „deželnega zakonikau, kterega slovensko-nemški del g. Jošt Šemerl lepo vreduje, je sploh znan. Med zabavnimi družtvi stoji na pervi stopnji: „Deutsches Casinov ktero so zapisane perve in naj bogatejše osebe mesta. — Tudi „slovansko družtvo (casino Slavo) ima lepe sobe in zalo dvorano, v kterej se pred pu- stom pridno sučejo verste plesavcev in zalih plesavk; le želeti bi bilo, da bi se nekoliko oziralo na narodno reč, da bi pomembo imena, kterega si je prilastilo, opravičilo. Da bi zamogli saj nekoliko k povzdigi našega nadepolnega, slabo podpiranega slovstva storiti, ni dvombe. Žalostno je čuti, da sicer časo- pisi slovanski leže na mizi, da pa skoraj ni človeka, da bi jih prebiral, in da le predpust privabljuje polne sobe obiskovavcov, sicer pa stojo sobe prazne. Ker že ravno od veselic govorim, naj mi bo dopuščeno tudi o norenju pusta nekoliko omeniti, o času, ko tu nore mladi in stari, bogati in siromaki, možki in ženske. Posebno čislajo se bali; zavolj tega se pa tudi mladost že več mescev pred pustom pridno plesati uči. — Kočije derdrajo od vsili strani, bal je. Stopimo, poglejmo tje! Glej, koliko lišpa, okinčja in dragotin med krasnim spolom! vse v dragem baržunu in svili, svetijo se demanti in brilanti v zlatih zapestnikih in drage verižice na labudovih vratih! Toliko lišpa, toliko nečimernosti mimo drugih mest! Jeli pa tudi več omikanosti, izobraženosti, priljudnosti in poštenosti kakor v drugih mestih? Ne vem, dvomim! ~J!3 52 Rn- Bliža se pust bolj in bolj, norije je vedno vec in več; napočila se je predpustna nedelja. Delo počiva in staro in mlado se trudi po stari laški šegi poslednje dni predpusta veselo doprinesti. Ves živ je korso. Tisučero vozov derdra gor in dol na obeh straneh, od vsili strani leti sladkorni drobiž v obraz deklicam in gospem, da je ž njim vsa ulica posuta. Bog ve, koliko centov se ga zmeče vsako leto! Letajo tudi lepe in drage cvetične kitke na vozove. Glej ondi se pelja lepa gospodična, kako jo obsuvajo mladi gospodi, kako posuvajo s sladkorno robo ! Kako za vozom lete, se nanj spenjajo in posu- vajo in posuvajo gospodično, kako prijazno jim ona odgovarja! Mladi in bogat gospod jo je vidil, dopadla mu je, poprašuje, kdo, kje in kaj da je, pripelje ga v hišo prijatelj, glej, napravi se ženitev. Na korsu je te dni naj- veče veselje, najljubša zabava Teržačanov in marsikdo svoje poslednje gro- siče za sladkor da, da ga posuje po vozovih in po tleh. Našemanih zakritih in odkritih Sem rogovili po ulicah gor in dol in semtertje na tisučere, ki uganjajo in brijejo norce na vsako vižo, ktero si človek zamore misliti; po- jejo in vriskajo, žvižgajo in plešejo, krulijo, kikirikajo in kokodajkajo, rož- ljajo, ropotajo in tulijo, oblečeni v razno čudno in silno smešno obleko vsih stanov, vsih redov; polovica mesta bi rekel, je v šemah. Terst je te tri dni, posebno na pustni dan, podoben veliki norišnici. Da pri tem takem ne manjka Teržačanom denarjev, je gotova, ker imenitna kupčija donaša obilne obresti; na palačah, veselicah, na opravi in in povsod opazuješ bogastvo; ali zraven bogatije tudi mnogo revšine, mnogo siromaštva. Ne laže stari pregovor, ki pravi: kjer je bogastvo, je tudi revšina. Ni ga lepšega in ne bolj slovesnega dneva v Terstu, kakor je dan sv. ReSnjega telesa. Ko se po korsu dol ozreš proti morju, ti vihrava nasprot iz vsih oken in balkonov svila, baržun, škerlat in damast, ter se spreminja v solnčnem blesku. Ves spremenjen je Terst; sicer golo ozidje se spremeni v čarobno krasoto, da duha in serce visoko dviguje. Zdi se, da stopiš v veliko krasno dvorano, s perziansko preprogo prepreženo, ktere strop je plavo nebo. Krepki gla- sovi moških korov done po prostornih ulicah in kaj prijetno odmevajo od zida do zida ter napolnujejo persi s svetim navdahnutjem. V barkostaji vihravajo praznične bandere po vsih brodovih in barkah, na gradu v luki pokajo topovi, po ulicah svira trojna muzika, vojaška, mornarska in okolične straže. Slovesni obhod terpi kakih pet ur, h kteremu se snide silna množica iz cele Teržaške okolice. — Eazun tega se tudi slovesno praznuje god sv. JoSta, patrona mesta. Med tem, ko se Teržačan celi teden s svojimi opravili peča, počiva in se razveseljuje o nedeljah in praznikih. Kamor koli stopiš, povsod vidiš gomiloma ljudi, polne so cerkve, polne kavane. Poletni čas se neprezirna množica vali skoz riAcquedottou v hladni „Boschetou, se onde oddahnuti; tu in tam godejo godci, hrup in šum hrumi iz natlačenih pivnic; ako oči dvig- neš, zagledaš v vertoglavni visočini tu in tam se dvigovati in ondi padati zračne oblone; primeri se večkrat, da se kje kak užge in z velikim plamenom v mesto ali na prosto pade, krog kterega se gomila otrok osuje, in ako še ni ves zgorel, ga stergajo na stotero kosov. Na večer švigajo iz hladnih kampanij ognjobluvavne rakete, in raznobarvne lučice se svetijo visoko nad zemljo. Med tem se vedno bolj napolnujejo kerčme, pivnice in gostivnice, in posebno delavci se radi gostujejo in tako dolgo v kupo kukajo, da ga pod kapo dob6 in dobre volje postanejo. Mnogo njih se že dopoldne naloži na vozove vse vprek moški in ženske, in peljejo se v bližne kanipanije, od kodar navadno dobre volje nazaj pridirjajo, Hrup vedno rase; tu tava domu, ali v kerčmo 53 Gar- ali v kavano kak pijanček, da so široke mu ulice preozke; tam korači kerdelo pevcev, in krepki in dobroubrani glasi done po tiliem mraku; harfenisti in raz- veseljevavci vsake verste pohajajo od kerčme do kerčme, od kavane do kavane. Z eno besedo, celo mesto obhaja veselje; le v kaki skriti izbi stoka kaka ter- peča duša, toži kak kdo, ki ga je huda bolezen na posteljo priklenila, žaluje kdo, ki mu je sreča nezvesta bila, toguje in se solzi kaka deklica, kteri je nesrečna ljubezen serce sterla. Tako je življenje sicer tamnega in tihega kupca; kdor ni kupec velja malo; vradniki, akoravno njih število, ni majhno, so popolnoma med obilno množico zgubž, in treba jo, posebno nižjim trezno in varčno živeti, ker dragina živeža in Čez mero visoke hišne obresti, jim na večer po dokončanih opravilih celo poliča ola ne privoščijo. Njih zbirališča so kavane, njih ve- čerja večidel kava ali le košček suhega kruha. Ako so le malo ozrel po ulicah, vidiš tu Slovenca, tam Nemca, ondi Laha, Gerka, Turka, Serba, Juda itd. Prebivajo tedaj mnogi po veri, šegi in navadah močno različni narodi. Praša se, ktera narodnost je prevagljiva? Lah terdi, da je mesto laško; Nemec, da je nemško in Slovenec misli, da je slovensko. Stoji Terst na zemlji slovenski, vsa njegova okolica je sloven- ska; daleč proč stanujejo Lahi in še dalej Nemci; skoraj polovica prebivavcov je narodnosti slovenske, kteri sicer tudi talianski jezik dobro umejo. Po tem takem ima tedaj največ pravice Slovenec, ako vleče na svojo stran. Laški jezik je v kupčii in družbinskem življenju in deloma v vradnijah uveden, in toraj se poteguje Lah za svojo narodnost. Nemec se opira na to, da njegovi v Terstu prebivajoči rojaki, kterih je vendar v primeri s Slovenci in Lahi veliko manj, nemški govore in da se v vradnijah piše nemški jezik. Menimo vendar, da taki dokazi le malo veljajo. Kar zadene nravnost prebivavcov, se ve, da je sploh enaka drugim velikim kupčijskim primorskim mestom. Mnogo je pobožnih in za dobro in dobre in koristne namene vnetih; to ti kažejo napolnjene cerkve in druge v prid in blagor človeštva postavljene naprave; ne manjka se pa tudi raz- uzdanih in takih, pred kterimi se je treba varovati. Pa o tem molčimo. — Hodili smo po hišah in tergih, po sprehodišČih, cerkvih in balih, obisko- vali smo žive; spodobi se, da poslednjiČ stopimo tudi v prebivališče miru, na grobe spijočih, k sveti Ani, na jugu mesta. Glej, kako blešči nasproti pre- krasni, pomembonosni, v živo skalo vsekani napis „Resurrecturis Tu poči- vajo kosti po verozakonu odločenih, zaspalih bratov. Kako krasni, kako v dušo segajoči spominki stoje na njih grobovih! Tu si briše solz iz očesa, tam z razpetimi perutami in s trobento na desni visi mili angelj nad grobom merliča. Spet ondi se vije venec krog marmeljnovega križa, znamnja odre- šenja. Na tem prostoru ni prepira, ni šuma, ni hrupa; tu vlada tihota, bra- tinstvo, sveti mir. Koliko lepih spominkov stoji tu na širokem prostoru iz čistega kararskega in kraškega marmeljna, koliko pomembnih grobopisov! Naj veličastniši med njimi je brez dvombe novi spominek vEeyerjev"; na orja- škem grobu sedi mogočni angelj iz lepega lesltečega marmeljna z razprostertimi perutami, v roki derži gromečo trobento in kliče spijoče iz grobov k vesoljni sodbi. tjua t. IHKJtS^-©