izhaja ob ponedeljkih, sredah in sobotah - telefoni: uredništvo 24-75, Tajništvo in uprava 21-90 - tekoči račun pri komunalni banki v kranju 17-70-1-135 - letna naročnina 900 din, mesečna 75 din. posamezna stev. 10 din LETO XIV KRANJ, PONEDELJEK, 24. APRILA 1961 /t 3T. 48 IZHAJA OD OKTOBRA Wfl KOT TEDNIK - OD l. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Občinski komite ZK Jesenice o idejno-vzgojni dejavnosti NE ZAPOSTAVLJATI INDIVIDUALNI ŠTUDIJ IN VZGOJO MLADIH ČLANOV Nedavno so člani občinskega komiteja ZKS na Jesenicah razpravljali o oblikah in vsebini idejno vzgojnega dela v organizacijah Zveze komunistov. Sprejeli so u-strezne zaključke za sistematično in metodološko idejno vzgojno dejavnost v vrstah ZK v prihodnjem obdobju. V sedanjih razmerah družbeno-ckonomskega in političnega razvoja se čedalje bolj počuti potreba po idejno vzgojnem delu. Na seji so poudarjali, da se osnovna smer in vsebina ideološkega izobraževanja ne sme gledati ločeno od celotnega našega razvoja i.n sistema družbenega samoupravljanja. Ne sme se mimo tega, kar se dogaja med judmi, v našem družbeno-eko-nomskem, političnem in idejnem življenju, ne sme se mimo novih potreb in zahtev, ki jih postavlja socialistična praksa. Zato se sedaj vse bolj oblikuje nova vsebina in kvaliteta dela ideološkega izobraževanja. To je neobhodno, fTradicijo je na mlajš Počastili so spomin prvemu pionirskemu odredu v Sloveniji 23* aprila — Železniki, ''opoldne je bila v Železnikih Prva vetja proslava na Gorenjskem v počastitev 20-letnice ljudske revolucije. Preko 700 ljudi se je zbralo na svečani proslavi in odkritju spominske plošče v spomin prvemu pionirskemu odredu V Sloveniji »Ratitotec«. Med gosti smo opazili tudi sekretarja Okrajnega odbora Zveze borcev tovariša Franca Konobla-Slovenka, predsednika Okrajnega komiteja jLlVlS Kranj tovariša Zdravka Prvina, predsednika občinskega °dbora SZDL Skofja Loka in dru-*e- Zal sta dež in slabo vreme ^eprečila, da se te svečane pri-*Wdtve ni udeležilo Se več ljudi. Na govorniškem odru smo opa-tudi preživele člane pionir-Bga odreda »Ratifovec«. Zbrali111 je govoril član odreda tovariš "arjan Zumer. Takole je dejal: »Okupator je hotel zasužnjiti pdi slovensko mladino, pričel jo 'e vključevati v svojo organiza-in mu je to uspelo v mnogfh 'asih krajih. Popoln neuspeh pa e doživel prav na področju Scl-doline in zlasti v Železnikih, tar je mladina kljub nemški šo-stedila vzgledu svojih staršev, ! 'a»'ejših bratov in sestra. Na nji-}Vo pobudo pod vodstvom pad-8a Štefana Lotriča je ustanovila M drugi polovici 1942. leta mla- 0 nsko organizaci jo in jo imerto-^Ja »-Rdeča roža«. V tem času j< bila naša glavna naloga zbira- orožja in sabotažne akcije. * Kot najvažnejši bi omenil dve S*Ui »Ildeče rože*., in sicer: po- 1 f osebnega avtomobila nemške- župana, ki smo ga zažgali v ?,e8ovi garaži približno 30 me-r>v oddaljeni od okupatorjeve Postojanke sredi popoldneva in 2 »raznltev nemškega tovornega )*°«nobila, naloženega nJfp in orožjem, ki je eS cerkve. O aretaciji Štefana Lotriča, o spomladi 1. 1943 ostali člani ^cčc rože« nekega dne dobili 0*lo, naj se udeležimo scslan-s partizani v Studenskl grapi. er ie bilo naše delo odvisno od ^fcoljčc organizacije in čim več-8* števila članov, smo na tem Danes ' sestanku po zgledu partizanov ustanovili ne le na Gorenjskem, pač pa v vsej Sloveniji prvi pionirski odred »Ratitovec«. Sprejeli smo tudi naloge...« Tako je tovariš Zumer opisal še vrsto nalog in akcij, ki so jih opravili člani prvega pionirskega odreda. Sledil je kulturni program, ki so ga izvajali učenci osemletke iz Železnikov in dijaki škofjeloške Gimnazije. Nastopil je šolski pevski zbor pod vodstvom tovariša Toneta Lotriča in recitatorji. Po svečani proslavi, na platoju 'osem- renjske zbrala v Domu teleilno-letke v Železnikih, so vsi prisotni vzgojnega društva Partizan f na odi§li pred šolo, kjer je pokrovi- mladinski plesni zabavi, kjerijim telj današnje prireditve, predsed- je za ples igral kranjski jazz nik Okrajnega komiteja LMSiJ^nsambeL^«' "■■•»—'«>" 1 ""NT. Kranj tovariš Zdravko KrvinaJ j^*-"--***^'^ •. svečano odkril spominsko ploščo!' vklesano v skalo. V imenu seda-j ^ njega pionirskega odreda na letki je obljubil učenec 8. razre Vito Dolur, da bedo to spomin.sk obeležje prvemu pionirskemu od redu čuvali in ga tudi oskrbovali Popoldne se je vsa mladina Železnikov, Škofje Loke in nekate rih delovnih kolektivov z Go- ker hiter razvoj naravnost priganja organizacije ZK k hitremu obveščanju in pravilnemu političnemu informiranju članstva in državljanov, da bi se kar najhitreje usposobili za samostojno reševanje posameznih družbenoekonomskih in političnih problemov svojega okolja in širše skupnosti. Na letnih konferencah organizacij ZKS je bila postavljena neobhodna potreba, da se išče določnejša tematska orientacija v ideološkem izobraževanju, ki mora temeljiti na potrebah sodobne prakse na težišču aktivnosti in zanimanju samega članstva ZKS. Razumljivo je, da sedanje ideološko politično delo pogostokrat ni zadovoljevalo vseh potreb, .„t je bilo zelo verbalno. Premalo je bilo povezano z vsakodnevno prakso, z neposrednimi interesi in željami članstva ZKS. Zato je nujno, da aktualiziramo programe ideološkega izobraževanja, ki lahko v marsičem prispevajo k odstranjevanju znanih pomanjkljivosti in slabosti. Kaže se potreba, da vse organizacije in ustanove, ki so odgovorne za idejno vzgojno delo, vskladijo programe ideološkega izobraževanja v organizirano in sistematično dejavnost. Bolj kot doslej je teba krepiti in razvijati zavode, ki imajo za svojo osnovno nalogo izobraževanje delovnih ljudi. Hkrati pa je tudi nujno, kot so ugotovili na seji, da tudi sami člani ZKS bolj kot doslej skrbijo za njihovo individualno ideološko in splošno izobraževanje. Le-to pogostokrat posamezniki znatno zapostavljajo. Bolj je treba koristiti splošna sredstva formiranja, ker le tako lahko pričakujemo, da bodo člani organizacije ZKS razširili svoje obzorje in globlje spoznali vsebino problemov, s katerimi se vsakodnevno srečujemo, le tako bodo svoje znanje lažje povezovali s praktično politično akcijo v družbenem življenju. Nedvomno je, da morajo osnovne organizacije ZKS in posamezni člani ZKS nenehno skrbeti za ideološko-politično izobraževanje novosprejetih članov ZKS. V ta namen je potrebno pogosteje organizirati razne oblike ideološkega izobraževanja, ki bodo mudile novosprejetim članom ZKS neposredno pomoč, da bi se hitreje usposobili in se zavestno vključili v politična dogajanja, kjer delajo in živijo. Potrebe kažejo na to, da morajo organizacije ZKS pri organiziranju idejno vzgojnega dela imeti izreden posluh za čas in kraj dogajanja. To je osnova, da se lahko idejno vzgojno delo dvigne na višjo kvalitetno raven in da bo hkrati po oblikah in vsebini dela kvalitetno sodobno in da bo zajelo najširši krog članstva ZKS. Srečko Krč vanja in nesrečah pri delu Z občnega zbora ObSS Radovljica novem sistemu nagraje ; mum-parkiral Radovljica, 23. aprila — Danes bil v poslopju ObLO redni etni občni zbor Občinskega sin-ikalnega sveta Radovljica, ki se je udeležilo nad 70 delegatov vseh sindikalnih podružnic na »bmočju občine. Po obširnem ročilu Občinskega sindikalnega ?veta Radovljica Pavleta Zirov-lika, v katerem je opisal delo sin-likalnih podružnic in Občinskega sindikalnega sveta v preteklem etu, so delegati največ govorili o lovem sistemu nagrajevanja, varnostni službi in higiensko tehnič-li zaščiti, decentralizaciji delavskega samoupravljanja ter o pro-jlernatiki zaposlenih žena. V zvezi z novim načinom na-ijevanja, času izdelovanja no-ih pravilnikov za razdeljevanje sebnih dohodkov, je bilo poudarjeno, naj sindikalne podružnice zagovarjajo tak sistem, oziroma merila, da bodo čim bolj pravilno stimulirala delavce na proizvodnih delovnih mestih. Nadalje so v razpravi ugotovili, da je stanje obratnih nezgod v letu 1960 sicer ekoliko padlo, vendar je zaradi nesreč pri delu, zgubljenih pre-o 19 milijonov dinarjev narod-ega dohodka. Se večja izguba je bila zaradi nesreč izven dela. — Poudarjeno je bilo, da nekatera podjetja ne polagajo skoraj nobene skrbi varnosti pri delu, kot na primer podjetje za vzdrževanje proge Lesce, kjer se je poškodovalo kar 37 odstotkov vseh zaposlenih. V zvezi s tem se je pokazalo potrebno, da se pri Občinskem ljudskem odboru takoj namesti inšpektorja za delo, katerega v Radovljici sedaj še ni. ~ Tako naj bi v prihodnje v samih podjetjih sindikalne podružnice, upravni odbori in delavski sveti več govorili o teh problemih in vplivali, da bo nezgod vedno manj. Tudi Zbor proizvajalcev bi moral tem probhemom posvetiti več pozornosti. Decentralizacija delavskega samoupravljanja naj se razširi z večjih tudi na manjše delovne kolektive. Ugotovljeno je bilo, da zaradi nezadostnih trgovskih lokalov potrošniki niso pravilno in pravočasno postreženi. Zato bi bilo verjetno primerno manjše trgovine združevati v močnejše trgovske enote, ki bodo ekonomsko močnejše in sposobne bolj načrtno reševati gradnjo novih trgovskih lokalov. C. R. Z občnega zbora Občinskega sindikalnega sveta v Radovljici Jutri bodo odprli spomladanski'Gorenjski sejem S plenarnega zasedanja obč.nega zbora ObSS Kranj zvoi družbenega sistema laitteva akfi¥n@st sindikatov Kranj, 22. aprila — Danes je bilo v prostorih Delavskega doma v Kranju plenarno zasedanje občnega zbora Občinskega sindikalnega sveta Kranj. Razen delegatov so se občnega zbora udeležili kot gostje še predsednik Okrajnega sindikalnega sveta tov. Andrej Verbič, podpredsednik Občinskega ljudskega odbora Kranj tov. Alojz Založnik, sekretar Občinskega komiteja ZK Kranj tovariš Štefan Kadoič in predsednik Občinskega odbora SZDL Kranj tov. Stane Božič. tfl^Asednica občinskega sindi- Jež se je v svoji razpravi omejila neKa sveta Kranj tov. Pepca na dosežke, ki smo jih dosegli n*> gospodarskem področju v obdobju po zadnjem občnem zboru in na vlogo, ki jo imajo pri tem sindikalne organizacije. Poudarila je, da so v pripravah na občni zbor odkrili mnogo problemov, ki bodo morali biti v prihodnje eno izmed najvažnejših torišč dela sindikalnih organizacij. V nadaljevanju svojega poročila je tov. Ježeva naglasila, da decentralizacija de-(Nadaljevanje na 2. str.) Velika izbir RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM UPRAVNEGA ODBORA GORENJSKEGA SEJMA Kranj, 24. aprila — Kot smo že pisali, bodo jutri dopoldne v Delavskem domu v Kranju odprli prvi spomladanski Gorenjski sejem. Potrošnikom bo od jutri pa do 29. aprila omogočen izreden nakup po-trošnega blaga. Na sejmu bodo sodelovala priznana gorenjska in še nekatera druga podjetja iz Slovenije. O tem načinu prodaje in namenu sejma nam je v razgovoru nekaj več povedal predsednik upravnega odbora Gorenjskega sejma tov. IVO ŠEFIC. Takole je dejal: »♦Upravni odbor Gorenjskega I to ob raznih državnih praznikih, sejma se je odločil, da bo na leto ko maloprodajna trgovska mreža organiziral več prireditev, da bi velikemu navalu potrošnikov ni potrošnikom čim bolj omogočil Iz- kos. Trgovski lokali, so prav se-reden nakup blaga. Zlasti velja daj pred 1. majem precej polni ljudi, strežno osebje je zato precej bolj utrujeno in razumljivo je, da vsakemu potrošniku potem ni tako ugodno postreženo, kot si je zaželel. To je pravzaprav naš prvi poskus, kjer skušamo z organizacijo izrednega nakupa potrošnoga blaga, razbremeniti maloprodajno trgovsko mrežo v prazničnih dneh. Ce nam bo pri- Prve dni v tednu §e nestalno, potem pa je pričakoatvi delno zi-boljšanje vremena. reditev uspela In če bo dosegla fivoj namen, jo bomo v prihodnje organizirali še večkrat na leto, v nasprotnem primeru pa ne. Hkrati bomo omogočili večjim industrijskim podjetjem, da uvrstijo svoje proizvode na tržišče, medtem ko jim je drugače preko maloprodajne trgovske mreže to zelo otežkočeno. S to prireditvijo, izrednega nakupa potrošnega blaga, ne bomo skušaHi doseči veliko izbiro izdelkov, marveč bomo stremeli tudi za tem, da bodo podjetja blago prodajala po najbolj ugodnih cenah, seveda nižjih, kot so običajno v trgovini, Trenutna situacija okoli organizacije izrednega nakopa ni najbolj ugodna, ker nimamo Se lastnih prostorov in moramo gostovati v Delavskem domu v Kranju na komaj 1000 kvadratnih metrih razstavnega prostora. Upam pa, da bodo ljudje radi posegali po blagu, saj bo na razpolago velik asortiman izdelkov.«! M. Z, STRAN NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA PONEDELJEK, 24. APRILA I*61 Solidarne Jesenice Na dan 24. aprila 1921. leta, ob prvi obletnici padlih žrtev žclez-ničarske stavke na zaloški cesti v Ljubljani, so jeseniški komunisti organizirali posebno komemoracijo solidarnosti. Na komemoraciji je govoril takratni tajnik Komunistične stranke na Jesenicah tovariš Ciril Košir. Toda zaradi terorja in nasilja nad komunisti, ki je bil po objavi tako imenovane Obznane, se je Komunistična stranka morala umakniti v ilegalo. V Železarni in drugod so organizirali ilegalne organizacije oziroma celice — trojke. Napad na Drvar Na dan 25. maja 1944. leta so Nemci organizirali močan zračni napad in spuščanje padalcev na malo mestece Drvar v zahodni Bosni. Tam je takrat bil Vrhovni štab NOV s tovarišem Titom na čelu. Naši borci so zavrnili celoten napad in uničili padal sike enote, da je popolnoma propadel neonski načrt po katerem naj bi, računajoč na znatne svoje izgube, dokončno uničili vodstvo partizanske vojske in zajeli tovariša Tita. Narodnoosvobodilna vojska je bila takrat v VII. ofenzivi že zelo narastla. Bilo je že 39 divizij, 22 samostojnih brigad, več kot sto partizanskih odredov In drugih enot. Močne bitke so se ta- Razvoj družbenega sistema zahteva aktivnost sindikatov (Nadaljevanje s 1. strani) lavskega samoupravljanja ne zmanjšuje vloge strokovnih kadrov v podjetjih, kar nekateri Se vedno mislijo. Zavzemala se je tudi za to, da mora biti sindikat kot delavska organizacija zainteresiran za življenje in delo sleherne gospodarske organizacije. Izsledki, ki so jih dale priprave na plenarno zasedanje občnega zjpora, so pokazale, da se bodo morale sindikalne organizacije po ■■' gospodarskih organizacijah zavzemati tudi za reševanje komu- nalnih potreb; aktivnost sindika tov naj se torej prenese tudi izven podjetja. V poročilu se je tov. Ježeva dotaknila tudi vprašanja investiranja s poudarkom na tem, da je treba za negospodarske investici-jeje zagotoviti več denarnih sredstev, ker so te neločljivo povezane z dvigom življenskega standarda. Ko Je obravnavala delo občinskega zbora proizvajalcev je naglasila, da sindikalne organizacije, ki so kandidirale delavce v ta organ delavske samouprave, nosijo tudi del odgovornosti za njihovo aktivnost. Proti koncu svojega poročila Je dejala tov. Ježeva, da že sam razvoj družbenega sistema terja aktivno delo sindikalnih organizacij. Po poročilu tov. Ježeve so po- krat bffle v Sloveniji, Istri, Južni Srbiji in skorajda po vseh krajih Jugoslavije. V tisti ofenzivi so zavezniki prvič nudili materialno pomoč našim enotam. Z Gorenjske v Srbijo Dne 23. aprila je Pavelič v okviru njegove NDH (Nezavisne države Hrvatske) izdal zakon, s katerim je postavil tudi prebivalce srbske narodnosti, tako kot žide in cigane, izven zakona. V petih dnevih so se morali izseliti. To je bil začetek proganjanja drugih nacionalnosti. Pozneje so prav tam skupno z Nemci napravili načrt, da se Slovenci iz Štajerske, Dolenjske ln Gorenjske preselijo v Hrvatsko in Srbijo. Razen tega je bilo na istem posvetovanju domenjeno, da se slovenski narod postopoma »germa-nizira«. riillllltllllllltlllllllllllllinillM I Ljud/e in dogodki Upor v Alžiriji Vznemirljivim dogodkom pre- ma in je zato nočejo izgubiti. Izvajanju tega načrta precej da čimprej spet vzpostavi red. § teklega tedna se je za konec Prav ti alžirski fašisti so tisti, obiral, tako da so ga sedanji do- Zanimivo je, da so se uporni g jj| priključil še upor ultrakolonia- ki so že v preteklosti skušali, godki prehiteli. De Gaulle pred- generali v boju za zaščito ultra- g H listov v Alžiriji. V glavnem ne da bi izbirati sredstva, pre- vsem ni mobiliziral za pravično kolonialisiov naslonili na »tuj' % g mestu Alžiru so štirje uporniški prečiti vsak stik med francosko rešitev naprednih sil v Franciji, sko legijo« — torej na plačance, g H generali prevzeli oblast in ob- In začasno alžirsko vlado. TI Kaže, da je hotel priti do cilja ki so po svojih grozodejstvih g ■ javili sporočilo, da bodo vse krogi očitno žele ne le franco- preko za obe strani nesprejem- zelo znani. V teh enotah so g H tiste, ki se zavzemajo za sode- sko Alžirijo, marveč tudi alžir- ljivih kompromisov. Petkovi zbrani deklasirano! z vsega sve- ff lovanje in razgovore s pred- sko Francijo in so jim sedanji dogodki so ovrgli njegova pri- ta, med njimi mnogo bivših g stavniki alžirske osvobodilne dogodki vsekakor le odskočna zadevanja. Kocka je padla in pripadnikov SS. To samo P° % fronte postavili pred vojaško deska za osvajanje oblasti tudi Francija stoji sedaj pred odkri- sebi še jasneje kaže pravi ka- g sodišče. S tem so praktično v metropoli. Vsaj tako oni ml- tim obračunom, v katerem je rakter »prevrata«, napovedali vojno sedanjemu slijo, čeprav verjetno ni člove- seveda malo verjetno, da bi Alžirski udar je znova potrdil« § režimu. ka, ki realno misli, da bi jim to zmagali alžirski fašisti. Vendar da osnovno nasprotje, ki razje- 1 Puč v Alžiru je Jasno usmer- verjel. Zlasti ne zato, ker Je se bo moral general de Gaulle da že mnogo let Francijo, 8« I jen proti volji francoskega več kot jasno, da za te svoje tembolj nasloniti na tiste sile, zdaleč ni rešeno. To je nasprot- g ljudstva, ki želi pogajanja z načrte ne bodo pridobili niti ki že od vsega začetka podpira- je med interesi ln koristmi zakonitimi predstavniki alžir- francoskega, ie manj pa alžir- jo konstruktivno rešitev alžir- francoskega ljudstva in alžirskega ljudstva in ki želi, da bi skega ljudstva. skega problema. skih kolonialisiov. Ce bo de se že enkrat končala sedemlet- Sedanji dogodki v Alžiru bo- Zadnje novice govore o tem, Gaulle spričo zadnjih dogodkov na vojna v tej deželi, ki očivid- do samo pospešili razčiščevanje da je general začel hitro ukre- le sprevidel, da je to nasprotje no ne vodi nikamor in povzroča v uradni francoski politiki sa- pati. Ker so pučisti zaprli vla- treba rešiti v korist francoskega Franciji nove ln nove materi- mi. Ze precej časa je poteklo, dlnega delegata Jn poveljnika ljudstva, potem lahko pričaku-alne težave ln ruši njen ugled kar so Francozi dali de Gaullu oboroženih sil v Alžiriji, je ta- jemo, da ne bo prišlo le do za-v svetu. Uporniški generali mandat za ureditev alžirskega koj Imenoval novega poveljnl- časne pomiritve, temveč končno | želijo zaščititi peščico koloniali- problema na osnovi samoodloč- ka, odredil stanje pripravljeno- do rešitve tega, za Francijo t*" 1 stov, ki jim je Alžirija zlata ja- be. Vendar se je general pri sti in dobil široka pooblastila, ko pomembnega vprašanja. Pred okrajno konferenco SZDL Kako in kal delalo? PRVE IZKUŠNJE ORGANIZACIJ SZDL Na okrajni konferenci SZDL, ki bo v petek, 28. aprila, bodo razpravljali tudi o oblikah dela organizacij SZDL ln o organizacijskih prijem ih. niki komisij za gospodarska in politična vprašanja, za komunalna vprašanja, družbeni standard, za delavsko samoupravljanje in komisije za organizacijsko poltič-na vprašanja. V izredno živahno razpravo Je poseglo več delegatov. Tov. Iste-nič je govoril o položaju tekstilne industrije in o vprašanju združitve Tiskanine in Initeksa. Slednje je obravnaval tudi naslednji govornik, tov. Rakovec, ki je razen tega precej obširno razpravljal o novih gospodarskih predpisih. Tov. Ciril Bren je diskuti-ral o zavodih s samostojnim financiranjem s poudarkom na organizaciji nagrajevanja, izobraževanju kadrov in o delu sindikalnih organizacij v teh zavodih, medtem ko se je tov. Jože Jen-sterle dotaknil položaja državnih uslužbencev v primerjavi z zaposlenimi v gospodarstvu. Oba zadnja kongresa SZDL, tako zvezni kakor tudi republiški, sta dala dokaj večjo vlogo osnovnim organizacijam in občinskim vodstvom. Hkrati pa je tudi članstvo SZDL vse bolj pripravljeno aktivno sodelovati v družbenem dogajanju preko organizacij SZDL. Zato Je bilo temu treba prilagoditi tudi oblike dela. Okrajni odbor ki tudi občanski odbori so za obravnavanje raznih problemov osvojili sistem predhodnega zbiranja podatkov in gradiva preko izvršnih odborov, stalnih ali občasnih komisij, ali od posameznih strokovnjakov. To je v zadnjem času bistveno vplivalo na živahnejše in stvarne j še razprave, ki so povezane z življenjem ter pripomoglo, da so sklepi oprijemljivi in uresničljivi. Ta način dela se je začel uveljavljati že tudi v nekaterih krajevnih organizacijah. Zlasti so se te oblike dela poslužile organizacije v pripravah na krajevne konference ln na nekatere druge Širše posvete. Da bi dosegli večjo vaklajenost pri delu različnih organizacij na istem območju, se zlasti v občinah vsemočneje uveljavlja tudi praksa raznih skupnih posvetovanj in dogovarjanj, kjer se med seboj izmenjajo izkušnje, informacije itd. Zelo uspela je tudi oblika, da se v občinskih okvirih sklicuje ločena posvetovanja tistih organizacij, ki delajo v Industrijskih središčih in v vaških predelih. Manj uspehov Je dosedanje de Druga težava pa Je v tem, da vodstva posameznih organizacij določenih stališč ne posredujejo članstvu. Dogajalo se je celo, da o določenih stališčih vodstev or- kjer bi morali taka stališča pod-1 bile prave oblike dela in so še pirati in jih uresničevati. | bolj podobne' nekim komisijam. Te slabosti se odpravljajo z Ustanavljanjem sekcij pri krajevnih organizacijah, ki Jih je že 136 v celotnem okraju. Te sekcije se ukvarjajo pretežno s komunalnimi problemi ,ki so v okviru stanovanjskih skupnosti (o zdrav ganizacij SZDL niso bili sezna- stvu, šolstvu, o zaščiti otrok in njeni niti odgovorni člani v druž- o socialnem varstvu in podobno), benih in samoupravnih organih, I Na začetku te sekcije še niso do- O vseh teh in podobnih oblikah dela imajo občinske zlasti pa krajevne organizacije že doka j-šnje izkušnje. Zato bo izmenjava predlogov ter posredovanje doseženih uspehov na konferenci lahko bistveno pripomoglo k hitrejšemu izpopolnjevanju organizacijskih oblik dela SZDL. Z občnega zbora Občinskega sindikalnega sveta Jesenice JESENICE, 23. aprila — Danes dopoldne je bilo tu v Delavskem domu plenarno zasedanje 16. rednega občnega zbora Občinskega sindikalnega sveta. Razen 156 delegatov •o se plenarnega zasedanja udeležili 8e predsednik Občinskega ljudskega odbora Jesenice tov. Franc Treven, predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Kranj tov. Andrej Verbl«, sekretar Občinskega komiteja ZK tov. Ivan Sakslda, predsednik Občinskega odbora SZDL tov. Roman Tržan in predstavniki Občinskih sindikalnih svetov iz Ptuja, Trbovelj In Kranja. Tz uvodnega referata, ki ga je Imel predsednik Občinskega sindikalnega sveta tov. Štefan Ne- dali svoje Izsledke tudi predsed- lo pokazalo v naporih, da bi k raznim razpravam privabili tim sirSl krog državljanov. Važnejfie probleme določenega kraja bi moralo obravnavati čimveč članov. Na množičnih razpravah bi bilo treba izoblikovati stališča. mov gospodarskih organizacij. Pri poviševanju osebn'h dohodkov delavcev se je treba odločno mec povzemamo, da so v okviru zavzemati za to, da gospodarske letošnjega občnega zbora štiri ko-i organizacije ne bodo poviševale misije obravnavale delo in vlogo tarifnih postavk, temveč morajo sindikalnih organizacij v podjct-l za povečanje osebnih prejemkov jih. Komisije so tudi s politične ■ izdelati sistem vrednotenja oziro-strani osvetlile sedanje gospodar- ma merjenja dela. Sam način sko probleme s posebnim poudar- stimulativnejšega nagrajevanja ni kom na novo delitev dohodka in samo vzpodbuda za večjo storil-decentralizacijo delavskega sanio- nost, temveč je tudi pot do uvajanja pravilnih socialističnih odnosov v proizvodnji. Vzporedno s tem je predsednik ObSS Jesenice v svojem poročilu navedel, da za delavca ni važno samo to, da se nekaj deli, temveč tudi to, kdo deli in kdo o tem odloča; skratka, upravljanja. Ko je tov. Nemec govoril o nekaterih nejasnostih, ki so nastopile v zvezi z uvajanjem novih gospodarskih predpisov, zlasti o dviganju cen, je na-glasil, da sindikati niso za neko administrativno ttSčanje cen navzdol, pač pa so za ekonomsko! delavci nočejo biti samo proizva-obravnavanje notranjih proble- 1 jalci, temveč tudi upravljalci. Pred veliko fluorografsko akcijo na Gorenjskem Naloge preventivne medicine so obsežne in je preprečevanje ter zatiranj« nalezljivih bolezni le ena izmed njenih dejavnosti. Ce prelistamo poglavje zgodovine medicine, vidimo* ,da je bila borba proti obolenjem z razvojem in napredkom medicinske vede nujno povezana. Od odkritja bacila tuberkuloze (dr. Robert Koch) ln od uspešnega poizkusa borbe proti pasji steklini (Louis Pasrteur) je tudi spoznavanje povzročiteljev posameznih obolenj in borba proti njim napredovala in dosegla velike uspehe. V civiliziranih deželah 20. stoletja ne zasledimo več epidemij koz, kolere, kuge, kakor so le še epidemična in endemična Obolenja zaostalih predelov naše zemlje. Kljub temu pa obstajajo Se gotove nalezljive bolezni, ki nastopajo kot kakšna tipična sezonska obolenja in le redko v obliki pravih epidemij. Zanimivo je osvetliti vprašanje nalezljivih bolezni tudi s stališča finančnega obračuna. Za vse nalezljive bolezni, izključno tuberkulozo, je značilno to, da so to obolenja ,ki zahtevajo izolacijo bolnika, predpisane epi derneke ukrepe (razkuževanje, cepljenje itd.) in ki zahtevajo navadno precej dolg izostanek z delovnega mesta. Ce upoštevamo še ostale stroške: hranarmo, zdravnika in morebitne invalidnine zaradi posledic obolenja, nam grobi izračuni izkažejo letne izdatke preko 100 milijonov dinarjev, ki jih daje družba za zdravljenje pacientov. Od tega odpade preko 50 milijonov dinarjev samo za tufoer- Dejstvo, da se ljudje dobro zavedajo nujnosti preventivnega ukrepa — fluorografiranja te za vratne bolezni in da se redno udeležuje letošnje velike flouro-grafske akcije, ki se je v Jeseniškem okraju pričela že 17. aprila, je toliko bolj razveseljivo. Z delom so najprej pričeli v Gornje-savski dolini, in sicer v Ratečah, Kranjski gori in MojirtranL V petek, 21. aprila, so se fluorografiranja udeležili Jeseničani, celotna akcija v jeseniškem okraju pa bo končana 26. aprila. S fluorografsko akcijo bodo nato namaljevali po vsej Gorenjski. Praznovanje na Struževem Organizacija ZB v Struževem ob sodelovanju z ostalimi organizacijami in prebivalstvom te vasi, pripravlja in urejuje okolje spomenika revolucije, kjer bodo imeli v nedeljo, 30. aprila, posebno svečanost. Na preurejenem prostoru, ki bo dal celotnemu spomeniku NOB lepši in dostoj-nejši izgled ,bodo proslavili letošnji 1. maj ter polagali vence pred spomenik narodnemu heroju Ivu Slavcu - Joktu. Z. F. Svoja poročila so na današnjem plenarnem zasedanju občnega zbora podali tudi predsedniki vseh štirih komisij, ki so v pripravi na občni zbor proučevale gospodarske in druge probleme v občini. Po njihovih izvajanjih se je pričela izredno živahna razprava, v katero je poseglo več disku-tantov. Med drugimi je zastopnik sindikalne organizacije Železarne Jesenice poudaril, da ne smemo na nove gospodarske predpise gledati zgolj samo s trenutne ekonomske računice, pač pa je treba upoštevati tudi spremenjene odnose podjetij in uspehe, ki jih bomo prav na podlagi tega sistema lahko v prespektivi dosegli. Tov. Hladnik, delegat sindikalne podružnice železničarjev pa se je v svoji razpravi omejil na položaj Jugoslovanskih železnic in na pogoje delavskega samoupravljanja, ki ima v tej dejavnosti prav gotovo nekaj specifičnosti. Seminar v Trebiji V Trebiji je bil seminar za predsednike mladinskih aktivov škofjeloške občine. Seminarja, ki je trajal tri dni, se je udeležilo 20 mladincev. Rrazpravljali so o ekonomskem in družbenem razvoju te občine kakor to predvideva letošnji in petletni perspektivni plan in o nalogah mladinskih organizacij v tej zvezi. Najbolj živahne so bile razprave o delavskem in družbenem upravljanju ter o sodelovanju mladine v teh organih. Splošna ugotovitev je bila, da je treba mladino načrtno seznanjati s konkretnimi uspehi in težavami pri družbenem razvoju v posameznih krajih. Tako naj bi mladina lažje sodelovala v raznih organizacijah in se hkrati tudi pripravljala za kandidaturo na jesenskih volitvah v občinske in okrajne ljudske odbore. - L c BGLGZHP »Maščevanje« zaradi zdrave kritike Verjetno ne gre za prvi pr!B*er' morda tuđi ne za zadnji. Kaj dobnega se bo prav gotovo »J dogodilo v kolektivu, ki bo H»j* časopisne vrstice za zlo in ne JJ dobronamerno kritiko, ki P°k*\ napako in delovnemu ko!ektivfl prepreči škodo. Pred dnevi se je v kranjsk^ gradbenem podjetju »Frojek oglasil naš uslužbenec, ki z^ čestitke delovnih kolektivov * 1. maj. Sprejeli so ga nenavadfl" hladno, kot še nikdar prej. nas akviziter je takoj slutil, jih v Projektu nekaj teži. P°*J vor se še niti dobro ni začel. Je nekdo prekinil našega akv»p terja: »Za čestitko smo imeli U PjJ pravljenih 35.000 dinarjev, veno^ vam jih ne bomo dali, ker si* sredo, 12. aprila, objavili v »®t su« sliko nekega našega stroj* naslednjim podpisom: Ze več • je, kar je bila končana grad« novega obrata Sava na GaŠt« pri Kranju. Toda tamkaj*11*1 1% bivalo! in tudi delavci tega obra" se sprašujejo, kako da je F^ŽL no podjele ►►Projekt* Pu 81 gg tamkaj enega izmed strojev in j za njega nič ne zmeni. — ^,aX uf malo rje res ne bi bile t** dvigati prahu tudi v ča&OpH* Našemu uslužbencu skoraj " smo verjeli, ko je pripoved« potek njegovega obiska v j* jektu«. Zato smo se v W h# 22. aprila, sami pozanimali, je s to zadevo. Po telefonu ^ se razgovarjali s tamkajšnji"* rektorjem, tovarišem Kopriv"*^ Pojasnili smo mu zadevo I* . vprašali, če kaj ve v zvezi s » Takole nam je odgovoril: »Kdo je dal vašemu uslužb^f takšen odgovor ne vem. Vsekaj pa dopuščam možnost, da Jc tako.« Čeprav je vsak komentar ^ več, bomo kljub temu zapi«1*1 nekaj besed. Zato, ker v kolektivu »pr°^ril ta« ni bilo nikogar, ki bi jena nezavarovan stroj, zarad^^j i> sar nastaja škoda, je to do'2 opravil naš novinar. NarneS* bi krivca za neodgovorno (skali v svojem kolektivu- ^ nekateri, prav gotovo ne vcS gcj0 lovni kolektiv »Projekta«. na račun pozitivne kritike šoevati« našemu glasilu s ^ da njihov kolektiv ne bo ^^jU1 ostalim kolektivom in dele ^ v ljudem prvomajskih praznik ^ »Glasu«. »Zavidljiv odn^^jfflf tistih, ki pokažejo na n*1^^} namesto, da bi bili prizadeti ^ tiho, če že nimajo besed v hvalo. - »Projekt« ni drža^jo državi, zato lahko njihovo spremljamo vsi! Aleksandri ja, 23. aprila - Sin oči je predsednik republike Rroz-Tito ob 21. uri po jugoslova niskom času zapustil zar> in zadnjo državo na potovanju po Afriki in odplul z ladjo v domovino. New Tork - V petek, 21. aprila, okrog četrt na deset zvoče g prišla pred poslopje generalnega konzulata v New Yorku g aveniji gruča četniško ustaških banditov, ki je v navzočn ^ konjenikov newyor$ke mestne policije s kamenjem razt» okna in vpila četni ška in ustaška gesla. ^ Havana — Potem ko je Kuba doživela nekaj dramasti^^tl krvavih dni, v katerih so zlomili pustolovsko intervencij0 ^ tej deželi, vladata zdaj skoraj na vsem ozemlju Kube poP0^ ta mar. 4434 PONEDELJEK, 24. APRILA 1961 STRAN MLADA RAST — ZANIMIVOSTI Obisk mladih na Kupljeniku in na Taležu Bled — Več sto pionirjev blejske osnonve šole je pred dnevi obiskalo znane partizanske kraje in prizorišče bojev v času NOB; med drugimi tudi znano partizansko naselje Kupljenik nad Bohinjsko Belo in Talež nad vasjo Ribno. Manjše skupine pa so obiskale bližnje kraje blejske okolice. Izlete so priredili v okviru letošnjih prireditev in z namenom: spoznavaj svoj kraj z okolico in preteklost. S skupino proti Kupljeniku in na Talež je odšel tudi predsednik občinskega odbora Zveze borcev Bled, tovariš Ivan Zupan-Nestor. Mladini je na Kupljeniku govoril o svojih spominih na dogodke in boje v okolici Bleda in na Jelovici. Na zanimiv način je opisal dogodke na Oblakovi planini na Jelovici, akcije brigade v okolici Bleda v letu 1944 spomladi in še nekaj drugih zanimivih dogodivščin. Pionirji ob štafeti mladosti Iskrene čestitke tovarišu Titu Kdor si je v petek ogledal Štafeto mladosti, je bil I Tole so napisali tovarišu Titu priča, da so itafetne palice po Gorenjski nosili v veliki pionirji gorjanskih vasi večini naši najmlajši — pionirji, ta prireditev lepo uspela. Prav s pomočjo njih je Tik pod Vršičem so prevzeli štafetno palico pionirji osemletke iz Kranjske gore in jo nosili tja do Mojstrane. Veličastna slika je bila, ko so potem vse nosilce spremljali 6 kolesi, okrašenimi s cvetjem. Tudi najmlajši iz Mojstrane so sodelovali v štafeti. Skoraj ni bilo metra na cesti, kjer ne bi opazili poleg pripadnika JLA ali kakšne drugo družbene organizacije, teči tudi pionirja. Na Hrušici pred Jesenicami so bili lepo oblečeni v mlade gasilce, kar je dalo še veličastne j šo sliko. Eni so tekli hitreje, drugi počasneje, Eksplozije kot uspavalno sredstvo John Whitewater iz Collinridgea e Angliji je stal te dni pred sodiščem zaradi kaljenja nočnega miru. Whitewater je vsak večer z detona- Strah pred goloto Med drobnimi vestmi iz province je londonski dnevnik »Daily Mail« objavil te dni naslednje: »Občinski svet mesteca Wallsala Je odbil predlog, da bi okrasili novi plavalni bazen z lesenim kipom gole ženske. Obrazložitev: Občinski možje se bojijo, da si ne bi mladina ob njem — prižigala Vžigalic« Orjaški mavroh Gobarji so te dni že prišli na svoj račun. Zanje se je že pričela sezona. Aprila in prve dni maja rastejo ob potokih smrčki — raav-rohi. Gobarji trdijo, da je smrček ocvrt z jajčkom prava poslastica in da ga ne moremo primerjati z nobeno izmed ostalih užitnih gob. Peter Sajovic iz Mlake pri Kranju pa je imel v petek, 21. a-Prila, nenavadno srečo. Našel je smrčka, težkega 14 dkg in visokega nič manj kot 16 cm! Doslej redek primer za naše kraje, kakršnega gobarji skoraj ne poznajo, saj je mavroh običajno visok le 5-6 cm. Na sliki orjaški mavroh, ki ga je v naše uredništvo prinesel tovariš Likozar, ki je skupno s Sajovicem v petek nabiral smrčke. torjem izstreljeval manjše količine dinamita. Pri Zasliševanju je izjavil, da on kot bivši topnicar ne more spati brez hrupa. Eksplozije so mu služile kot uspavalno sredstvo. Nenavadna razstava »Philluma 1961« je naziv ene najnena-vadncjlih razitav, ki jih j« doživel Berlin, 151 zbirateljev iz devttih defel u je udeleiilo razstave vozovnic, razglednic, etiket za kovčke in steklenice, pivskih podstavkov in Škatlic za vžigalice z vsega av»-ta. Največja dragocenost razsuve je bila Jkatlja ra vžigalice It leta 1830, vredna okoli 10 milijonov dinarjev. Razstava j« dobil« tvoj naziv po fihi-manbtlh — zbirateljih Ihatljic za vžigalice — za razliko od filatelistov, ki zbirajo znamke. Boji na morju V drugi svetovni vojni je bilo »na delu« 2200 podmornic. Potopile so 570 vojnih ladij in 26 milijonov ton trgovskega ladjevja. V bojih Je bilo uničenih 1300 podmornic. Najhujše so bile nemške podmornice — uničile so 230 vojnih in 2770 trgovskih ladij (zavezniki so jim poslali na dno 181 podmornic). Ameriške podmornice so potopile 214 vojnih in 1200 trgovskih ladij. Še ena kokošja Na Cilovičevem dvorišču blizu Drniša imajo kokoš, ki si je pri -I voščila »razkošje« in nesla jajca 1 kar na gnoju pred hlevom. Tega I domači niso vedeli. Nekega dne so piščanci priČivkali pred gospodinjo. Ker je bila kokoš vedno na ' paši in ni nikoli kazala obnašanja koklje, se jim je čudno zdelo. Ko so v gnoju našli lupine, se jim je posvetilo. Gnoj je bil ravno toliko topel, da so se zvalili piščanci. MALE ZANIMIVOSTI — Ugotovljeno je, da se žene veliko prej naveličajo televizijskih prenosov kot molki, zato ti tudi veliko dalj zdržijo pri televizijskih sprejemnikih. — V Libanonu tiste ženske, ki niso končale osnovno iolo, nimajo volilne pravice. Taki predpisi veljajo tudi na Portugal« skem. Drugače žene nimajo volilne pravice v dveh evropskih državah (v vlci in Lichtensteinu), prav tako v dveh ameriških, treh afriških in v osmih azijskih državah. — V raznih državah so ugotovili, da imajo žene veliko bolj čitljive rokopise kot moški. To velja tako za visoko izobražene, kakor tudi za tiste, ki Imajo samo neliaj razredov osnovne šol*. kakor je kdo zmogel. Vsak se je trudil, da bi kar najlepše izrazil čestitke tovarišu Titu za rojstni dan. Povsod, kjer se je štafetna palica ustavila, povsod smo videli na govorniških odrih tudi pionirje, kako so brali svoje čestitke ljubljenemu tovarišu Titu za rojstni dan. Na Jesenicah so pripravili recitacije, v Radovljici je pevski zbor domače osemletke zapel nekaj pesmic. Spet je šla štafetna palica naprej od rok do rok. Pionirjev je bilo tudi proti Kranju največ. Tekli so skozi Posavc, Podbrezje, Bistrico, Naklo itd. To so bili pionirji z osemletk iz Radovljice, Krope, osnovne šole iz Nakla in še od drugod. Blejski pionirji niso mirovali. Oglejmo si kaj so napisali v čestitki tovarišu Titu za 69. rojstni dan: »Pionirji ln mladinci odreda »Staneta Rozmana« na Bledu se pridružujemo čestitkam vseh jugoslovanskih pionirjev ln vam želimo Se mnogo srečnih let. Želimo, da bi nas še dolgo vodili po poti uspešnega razvoja pri gradnji socialistične domovine ln po poti utrjevanja svetovnega miru.« Takih čestitk je bilo še več. »Pionirji odreda narodnega heroja »Borisa Zvana« iz Gorij se priključujemo milijonom naših državljanov in vam želimo, dragi Tito, Se veliko zdravih in uspešnh tet. Naše vasi so bile pred 20 leti med prvimi, ki so takoj sledile vašemu klicu k obrambi domovine. Kakor med vojno, tudi danes stojimo pripravljeni, da opravljamo naloge, ki nam jih narekuje naša socialistična skupnost!« ' Ž. Otroci dajmo, veselo se igrajmo, pleši mo, tecimo in Mirka ulovimo. Mirko teče, nekaj reče. na mostiček skoči, a mostiček poči. V grabnu Mirko zdaj sedi, z lica solza se cedi. Toda kmalu dobro je, glej, kako nasmehne se. Brž zavriska, Tine piska, spet veselo se igrajo, ker vsi Mirka radi imajo. Replnc Dušica 6. a r. osnovne Sole »Staneta Žagarja« Kranj Šolsko poslopje v Cerkljah je že zelo staro in tako seveda brez telovadnice. Ob slabem vremenu se telovadne ure odvijajo kar v majhnem, slabem - skratka za telovadbo povsem neprimernem prostoru, ker boljšega za ta namen pač ni dobiti. Ob lepem vremenu so učenci telovadili na dvorlSču ali na travniku. V lanskem letu pa so se odločili, da si zgradijo pravo športno igrišče. Z vso vnemo so se lotili dela. Dodeljeni prostor so hitro zravnali in navozili nanj debelo kamenje za trdo podlogo. Težki kamniti valjar so kar sami vozili po igrišču gor in dol, da se je kamenje dobro utrdilo. Učenci celega razreda so se morali upreti vanj, da so ga lahko premaknili z mesta. Pred dnevi sem cerkljanske pionirje obiskala in pogledala, kako napreduje njihovo delo. Povedali so mi, da bi nujno po- AVTOMATIĆNO OKNO Neki ameriški inženir je izdelal okno, ki se odpre, če je zunaj lepo vreme in spet zapre, če začne deževati ali pa zapiha veter. Mehanizem za odpiranja in zapiranje okna usmerja elektronska naprava, ki je občutljiva na spremembe temperature in vlažnosti zraka. Naprava zapre okno tudi tedaj, kadar je v zraku preveč prahu, dima ali izpušnih plinov. Za sedaj so takšna okna namenjena predvsem bolnišnicam in poslovnim prostorom. Največji helikopter Na moskovskem letališču so pred nedavnim pokazali največji helikopterski so ga doslej zgradili na svetu. Težak je 40 ton in ima prostora za 80 ljudi, razen tega pa se 5 mest za člane posadke. Poganjata ga dva plinskoturbinska motorja —j vsak ima po 4600 konjskih moči. Maksimalna hitrost tega kolosa je 250 km na uro. trebovali nekaj denarja, da bi za igrišče kupili potreben leš in tako z delom zaključili. Ze sedaj pa so kar sami postavili ob igrišču zasilne gole, ki jim služijo pri igranju rokometa, za katerega jih je močno navdušil njihov telovadni učitelj. Pri delu, telovadbi in igrah na igrišču pa pionirji mislijo tudi na te, da bodo v Cerkljah kmalu gradili novo Šolo in ob njej tudi lepo telovadnica M. S. Rebusi DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI Ji aaaaaaa aaaa /vaa A A A a a a 6. a N AUSCHWITZ Dnevnik taboriščnega zdravnika Rasna teorija tretjega rajha je odredila cigane v skupino »podljudi«. S stališča »ohranitve čistote nordijske rase«, katero je treba doseči, so cigani ljudski škodljivci in tako so jih z vseh strani države zavlekli v Auschvvitz. Ta žive v enotnem družinskem taboru, vsi: možje, ženske, starci, otroci. Okrog štiri tisoč petsto jih je. Ne delajo nic, le nekaj jih opravlja službo paznikov v židovskem taborišču. To svojo prednost izkoriščajo, kakor mi je povedal francoski kolega, z izredno grozovitostjo, kakršne' si človek niti zamisliti ne more. V ciganskem taborišču je baraka za poskuse. Njen voditelj je profesor dr. Epstein, privatni docent s praške univerze, svetovno znan specialist za otroške bolezni. Poskuse, ki jih tu delajo, delijo v tri skupine. Raziskave o dvojčkih, ki so jo začeli povsod po svetu uvajati posebno po rojstvu kanadskih petork; preiskava biološko dokazljivih bolezenskih vzrokov rasti pritlikavcev in končno raziskave bolezni »noma« in možnosti njenega zdravljenja. Ta strašna bolezen je sila redka, pri otrocih v ciganskem taboru pa se je pojavljala tako pogosto, da so se odločili za študije o njej. Doslej so domnevali, da pospešujejo »nomo« tifus, difterija in škrlatinka ali ošpice obenem s podhranjenostjo. Vse te pogoje so imeli tudi češki, poljski m židovski otroci in vendar so za »nomo« obolevali le ciganski otroci, pri katerih so ugotovili podedovano sifilis. Pri vseh ostalih trocih, ki niso imeli te podedovane bolezni, niso nikoli mogli ugotoviti obolenja za »nomo«. Uvedli so zdravljenje, ki obeta popolno ozdravitev. Je to kombinirano zdravljenje z neosalvarzanom in vcepitvijo malarije. Moj tovariš mi pripoveduje tudi o dr. Mengeleju. Vsak dan prihaja v barako za raziskovanje. Z največjim zanimanjem sledi izvajanjem dveh zdravnikov, z velikim zanimanjem si vedno ogleda tudi slike, ki jih o obolenju dela slikarka Dina, ki je Pražanka in je na glasu, da je velika umetnica. Dr. Mengele prebije menda mnogo ur v baraki za raziskovanje v ciganskem taborišču. Zdaj ga skozi tri ali štiri žične ograde vidim stati na tako imenovani judovski rampi, kjer spet. stoji vlak z ogrskimi deportiranci. Po njihovi elegantni obleki in njihovih aktovkah spoznam, da prihajajo iz velemesta. Pripadajo zastopnikom kulture in civilizacije — in to je pač ves njihov zločin. Ves njihov zločin ... Še več ur imam ta dan časa razmišljati o tem in še 0 mnogočem drugem: v kateri baraki sta pač moja žena in hči? Kakšna usoda jima je namenjena, kakšna meni in kaj občuti človek, ko stoji neposredno pred neizbež- v no, strahotno smrtjo. In ali morda le ni še kake možno- J> sti rešitve... i To je bil moj prvi dan v Auschvvitzu. Dolg voz, ki so ga vlekli ljudje, je obstal pred barako za obdukcije. Mrliška komanda razloži dvoje trupel; na njunih prsih je napisano: z. s., za sekcijo. Nadzornik 12. barake mi dodeli inteligentnega francoskega zapornika. Z njegovo pomočjo položim prvo truplo na secirno mizo. Okrog mrtvečevega vratu je ovit močan črn kabel. Zapornik se je tedaj obesil ali pa so ga obesili. Ko preiščem še drugega, ugotovim, da je povzročila njegovo smrt električna visoka napotest. Po majhnih f okroglih rdečevioličasto obrobljenih kožnih ožganinah J se da to kaj lahko ugotoviti. Ali je planil prostovoljno J v bodečo žico, nabito z električnim tokom, ali pa so ga A pahnili vanjo? V Auschwitzu je kaj lahko mogoče i eno i 1 drugo. Obe trupli je izbral dr. Mengele kot izpitni J material zame. že vnaprej mi je nedvoumno izjavil, da } bom moral zelo paziti, če bom hotel opraviti delo zadovoljivo. Vem torej, za kaj gre. In paziti hočem! DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI Charles McCormac 11 GII SinGDPURO »Narednik, 205. eskadrila je imela Cataiine ln te so letale iz Singapura. To vemo. Kje Je zdaj njihova baza?« »Ne vem, gospod.« ! »Lažnivec.« Spet je poklmal stražarju. Skušal sem se umakniti udarcu, a mi ni uspelo. To je bila napaka, ker »"e je puškino kopito zadelo na čelu, tik nad oČe-som. Curek krvi se mi je pocedil po licu in čutil sem, da mi meso nad vekami oteka. Moral bom Prepričati oficirja, da s tepenjem rte bo dosegel prt •neni ničesar. »Poslušajte,« sem rekel. »Ce me hočete ka*no-vati, ker sem streljal še po predaji, dajte, končajte t«> stvar. Ne vem, kaj bi sicer še radi od mene. — Povedati vam ne morem ničesar, ker sem samo narednik* Oficir je odrinil papirje, se obrnil in gledal skozi okno. Imel sem občutek, da me noče pogledi, ko je prijazno rekel: »V redu, narednik.« Umolknil je, še vedno gledal skozi okno nekam v daljavo in potem spet spregovoril: »Narednik, bi radi srečali svojo ženo?« Zaprlo mi je sapo. Nejeverno sem buljil vanj. S° prijeli Pat? Mar lahko verjamem temu človeku? ^° mu nisem odgovoril, se je obrnil in me opazoval * Priprtimi očmi. »Lahko vam pripravimo to srečanje.« »Moje žene nf tu.« Eden izmed stražarjev me Je pograbil za roke, đrugi pa me je medtem suval s puškinim kopitom * trebuh. Zdaj sem po neumnosti Izgubil živce. *Vi, barabe!« sem vpil. »Ne morem odgovoriti na vaša prekleta vprašanja. Ne vem, kaj naj odgovorim. SaJ_vam pravim, da ničesar ne vem!« Mehek glaa pa Je nadaljeval, ko da ne čuje tega, kar sem rekel. »Kdaj je odšla vaša žena?« Nisem mu odgovoril. Eden od stražarjev je skrčil koleno in me krepko brcnil z nJim v želodec, da so mi sline zalile usta. Ko sem se nagnil naprej, me je z udarcem po ustih sunil nazaj. »Kdaj Je odšla vaša žena?« Kaj se bo zgodilo, če mu povem? Sest tednov Je Že minilo, odkar je ođplula »VVakefield«. Ze dolgo je morala biti Pat na varnem. »Konec januarja.« ••Kam je bila namenjena?« »Ne vem.« Nov udarec. »S katero ladjo se Je odpeljala?« »Z .VVakefield'« »Koliko ljudi se je odpeljalo s to ladjo?« »Ne vem.« »Kje so starši in sorodniki vaše žene?« »Ne vem.« Mojemu izpraševalcu se je stemnil obraz. Sunkovito je potegnil s prsti po nosu, potem pa rekel i mehkim glasom: ■ »Povedati vam moram, da se je .VVakefield' potopila. Ostalo je le nekaj preživelih. Ce Je vaša žena med njimi, vas bom peljal k njej. Toda poprej morate odgovoriti na moja vprašanja.« Ce Je vaša žena med njimi? Ce? Torej je lagal takrat, ko Je rekel, da je Pat živa! Oh, moj bog, kaj naj verjamem! »VVakefield« se je potopila — le nekaj preživelih. Postalo mi je slabo. Soba se je zavrtela In le megleno sem videl, kako je oficir vstal in šel okrog mize proti meni. Potegnil je meč Iz nožnice. Stal Je pred menoj. Ne vem, ali Je premikal meč ali ne. toda tako se ml je zdelo, kajti moje oči niso več dobro videle. Spet so ml potegnili roke na hrbet. Bil sem' brez moči. Oficir je zarezal z mečem po mojem obraau. Naglo sem se obrnil, toda nisem se mu mogel ubraniti. Zadel me je pod desnim očesom, da je zazijala globoka rana ln da se mi je vlila kri po ustih m srajci. Obupano sem se boril ln skušal brcniti enega izmed stražarjev v dimije. To je bila napaka, ker so me še krepkeje zgrabili in brcali v trebuh. Potem sem skušal bljuvati, a ni Slo. Drugič je zakrožil meč pred mojim obrazom. Rad bi stisnil glavo med ramena. Rezilo se ml je zarezalo ostro pod ustnico. Nov curek krvi, ki je tekla po vratu. Ustnice so se mi nemočno pobeaile. »Mi boste zdaj odgovorili?« »Kaj hočete od mene?« Vzddhnil je, položil meč na mizo, potem pa nekaj napovedal obema stražarjema, ki sta me se bolj trdo prijela za roke. Sel je spet na drugo stran mize. »Dobili smo obvestile, da so nam vaša žena In njena družina nevarni.« »Kako naj bo moja žena nevarna za vas? Saj Je vendar samo dekle, ki ne ve ničesar o vojni.« Moj glas je bil pridušen m hrapav. »Njena družina je nevarna. Ali je na Borneu?« »Ne vem.« »Odgovorite!« »Ne vem.« »Vi ste radijski tehnik?« »Da.« »Kaj pa je Oče vaše žene?« Vedel sem, da je bil nadzornik telegrafa ln radia v Kuchingu, v Saravaku. Ali mu bo škodovalo, ce bom to povedal? Nisem več mogel jasno misliti. Soba se je zibala okrog mene. Bolje je biti previden! Bedasto sem zamrmral: »Ne vem, kakšen poklic ima.« To Je bil res Idiotski odgovor. »Lažnivec)« Serija udarcev Je padla po mojih ustih. Dlesni so ml zatekle, ustnice pa so' bile debele ko safa-lade. Potem se mi Je spet •rtftunfle pred očmi. Ko sem prišel k sebi, je bil oficir še vedno tu in me opazoval. »No, ali mi boste zdaj odgovorili?« Trapasto sem zijal vanj in skušal nekaj reči, a za to nisem imel več moči. Slišal sem le čudno grgranje, ki mi je prihajalo iz grla. Glava mi je padla naprej spričo novega udarca po tilniku. Potem pa je prišel odrešujoči vrtinec omcdlcvice, v katero so se potopili soba in japonski obrazi v njej. Slišal sem samo še pojoč, odmevajoč krescen-do, ko sem se nezavesten zvrnil na tla. Nikdar ne bom zvedel, kako dolgo sem ležal tu. Ko sem prišel k sebi, sem bil sam. Počasi in previdno sem se zganil in spet občutil svoje telo irt ude. Obračal sem glavo sem in tja. Prevzela me. je mučna bolečina. Cez nekaj Časa, ko sem že skušal sesti, sta prišla dva japonska vojaka, me zgrabila za noge in vrgla po stopnicah na sveži zrak (bila je že dnevna svetloba), da sem obležal kot razbita krojaška lutka. Oficir pa je prišel za menoj, z roko na meču. »Se se bova videla,« mi jc rekel. »Prihodnjič boste bolj pametni.« Potem so me stražarji porinili na zaplenjen britanski tovornjak. Ko smo se odpeljali, sem z znaki poprosil enega izmed njih za krpo, da bi si očistil obraz, ki je bil poln strjene krvi. Namesto tega sem dobil udarec po ustih, da se mi je spet poce-dila gosta in lepljiva kri. Moje roke so bile krvave, Ščetine v bradi tudi, pa srajco, kratke hlače in celo noge sem imel krvave. Moje ustnice pa so bile prav po zamorsko debele. Tovornjak se je ustavil na singapurskl železniški postaji in morali smo hoditi dalje peš. Medtem se je že stemnilo in deževalo je. Stalno sem se tresel od mrzlioe in bljuval kri ter sluz. Imel sem občutek, da se me loteva napad malarije. Napeto sem premišljeval, ali bi poksusil pobegniti. Toda za to se mbil preslab in če bi me ujeli - kar je bilo zelo verjetno - bi me spet tolkli. Tega pa ne bi prenesel. Tako sem se spotikal s stražarji pet Oficir je spet načel staro temo. Nisem odgovoril. Čakal je, potem pa nadaljevat: STKAN GLAS PONEDELJEK, 24. APRILA 1961 fiMiiimiiininnnniinnnnnniiniiniiiiiiinnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininii rirrnniiTnnnimrmninTiimniiimfimirmimuinim imniHiiiR^^ naš razgovor Nekdaj in danes dobi. Upoštevana je pri vsakem delavca še kvaliteta izdelkov in čim manjši izmet. Osebno sem s tem načinom nagrajevanja zadovoljen.« »Sezona dopustov se pravzaprav bliža z vso naglico. Zato nam povejte, ali je sindikalna podružnica v vašem podjetju v zvezi z letovanjem vaših delavcev kaj sklenila?« »Naša sindikalna podružnica se je vključila v občinsko po- Ze v poročilu na prvi strani »Kje pa ste danes zaposleni?« smo omenili, da so se včeraj- »Delam v tovarni »Niko« v šnje proslave v Železnikih v k HoJnik' Beltram-za čas od 7. do 12. ure dnevno^Dimitrovič- Posinek, Grum. Ferme, Za-iščem. Prejemki po dogovoru. J,ožnik- Florjane, Martjun. Cafuta. Ing. Gregorc, Kopališka 14 e,f TRIGLAV: Galič, Mesaric. Rozman, Kranj 1579FDagarin II, Brezar II, Norčič, Siladji, Mizarskega pomočnika za fur-JKra8ovec< Brezar Stular- , . nirana dela sprejmem takoj. Po-J Začetni udarcc so izvedli Kranjčani, lak Jurij, mizar, Drulovka 8,. Kranj 1589] Preklicujem obrekovalne besede, ki sem jih izrekel o Eržen< Francu iz Podlonka. Brce Jože,( Cešnjica 16lH Dne 21. aprila sem izgubila] denarnico z dokumenti in 10.000i dinarji od trgovine »Moda« do, »Delikatese«. Poštenega najditelja prosim, naj jo proti nagradi i danes pravzaprav šele začelo, vrne na naslov v oglasnem od-* Namreč z današnjim srečanjem delku 1615i med Jeseničani in kranjsko Mla- Adostjo, dvema favoritoma za pr-a valca, je bil uvod v zadnja kola, A ko se bodo v prihodnjih nedeljah '.še srečali vodilni s prvenstvene '. lestvice. Toda z današnjo zmago J so morda Jeseničani najbližji že- RAZPRODAJA KMETIJSKIH ^"u^t STROJEV *,šču premagali dobre Kranjčane s Kmetijska zadruga Skofja Lo-\3:1-ka proda naslednja osnovna sred- \ Moštvi sta nastopili v nasledstva: (lnJ*h postavah: Dvobrazdni plug »Steyr«, kosil- |i Jesenice - Korentar, (VolariČ), nico »Steyr«, jermenico »Steyr«,|» Rozman ,Medja ,Luznar, Crno- Olimp : Triglav 0:0 Prve minute so potekale obojestransko precej zmedeno. Prva nevarna situacija pa je bila, ko jc Stane Brezar streljal prosti strel s 17 metrov v svojem značilnem slogu, vendar je zadel le prečko. Dve minuti kasneje je Krašovec lepo podal v kazenski prostor domačinov, toda Stular je zgrešil žogo. Kmalu za tem so bili trije koti v korist Triglava, ki so močno oblegali domačine, vendar so vsi ostali neizkoriščeni. Za temi dogodki pa so prevzeli ofenzivo domačini, ki so jo obdržali ves prvi polčas. Neiznajdljivi napadalci domačinov in dobra obramba Kranjčanov pa jc dala rezultat prvega polčasa — 0:0. Gorenjsko nogometno prvenstvo Jeseničani v vodstvu Jesenice :Mladost 3:1 (1:1) Jesenice, 23. aprila — Gorenjsko nogometno prvenstvo se je OBJAVA mlatilnico »Zmaj«, robkač za koruzo, detcljnl luščilec, 2 vprežne sejalnice, živinski voz, trier, 3 elektromoterje, 2 travniške brane, poltovornl avto DKW, vprežni plug ter več vprežnih in nahrbt-nih škropilnic. Vsa navedena osnovna sredstva se bodo prodajala na javni dražbi, ki bo v četrtek, dne 27. aprila logar, Lavtižar, Tišler, Hribar in Zupev. Klinar, Mladost — Zun, Koren .Bolha, Salej, Torkar, Skrab, Bajželj, Brenčič in Arsov. Strelci zi Jesenice Hribar in Klinar po en gol ter avtogol Mladosti, katere so častni gol vrnili Jeseničani — tudi z avtogolom. Gledalcev je bilo okoli 300. Za igralce je bilo današnje srečanje nadvse naporno, ne le zaradi dokaj izenačenih enajstorlc, temveč zaradi blata na" igri&hl. Slabo vreme pa je krivo, da so bili gledalci večkrat ob športni užitek, ker nogometaši obeh enaj-storic zaradi slabega igrišča niso uspeli izkoristiti več lepih priložnosti. V drugem polčasu so domačini spet prevzeli pobudo in zaigrali nekoliko bolje kot v prvem delu. — Po 65. minuti pa so spet pričeli z nevarnimi napadi Triglavani, ki pa tudi niso uspeli zatresti mrežo Olimpa. — V predtekmi so se srečali mladinci obeh klubov, zmagala pa je mlada enajstorica Olimpa z 2:1. srečanj: Blaznik — Vilfan l'& Hostnik - Pišljar 2:0, Slabe -Sterk 1:1, P. Govec - R. Jakelj 0:2, Stare - Pogačnik 0:2, Bavec - M. Jakelj 2:0; Hostnik - Vilfan 2:0, Blaznik — Piši jar 1:1, Govec - Sterk 0:2, Slabe - R. Jakelj 2:0, Bavec — Pogačnik 1:1» Stare : M. Jakelj 1:1. Sinoči pa je bilo v isitem prostoru II. kolo prvenstva, in sicer med domačim Triglavom in Olim-pijo iz Ljubljane. Tudi v tem srečanju so prepričevalno zmagali domačini — rezultat je bil 16::8. — Rezultati "posameznih srečanj: Blaznik *- Zevnik 1:1, Molan -Rate j 1:1, Slabe - Gale 0:2, Kavčič — Subic 2:0, Bavec — Moddc 2:0, Stare - Suklje 2:0, Molan -Zevnik 1:1, Blaznik — Ratej 2:0, Kavčič - Gale 0:2, Slabe - Subic 1:1, Stare — Modic 2:0, Bavec * Suklje 2:0. - V obeh srečanjih so prvoimenovani Kranjčani. n» n. NASA ŠPORTNA PROGNOZA Pari za sedmo kolo Triglav: Ilirija, Naklo: Prešeren, Skofja Loka : Triglav B, Mladost : Šenčur, Tržič : Jesenice in Rudar : Slovan. Moška republiška rokometna liga Grobi Mariborčani Kovinar : Mladost 10:9 (6:5) Maribor, 23. aprila — Na igrišču f Danes je Mladost nastopila f Kovinarja na Teznem sta se da- popolnoma pomlajeni postavi, saj ROKOMETNA Premoč Jeseničanov Jesenice, 23. aprila — Sinoči je bilo v Domu Partizana mednarodno srečanje namiznoteniških ekip PSV iz Celovca in jeseniške železarne. Srečali so se člani, čla-1961, ob 9. uri ,v strojnem domu£nice in mLa