G-ospodarske stvari. Kaj nas uči naiava (Dalje.) V kaceiii drugem sluT-aji zopcl vidiš, da na drevesu, katero ti slabo rodi, vse vcj(' križein raslejo. ()b encin tudi zapaziš, da li je drevje prcgosto nasajenii. dfl. vej« cnega drevesa v one diuzcga scgajo. Ako naprej opa/.uješ, vidiš, da drevo saino na kviško rasle ali pa posebno, ako je na bregu, vse vc.jf- proti oni strani mole, kjer iinajo dovolj svillobe, solnca in pa ziaka. ()b enein tudi opazis, da je največ najlepScga ploda samo na oni slrani, kainor prihaja solnce. To ti je vendar dovol.j jasen govor. Vsako drevo |iolrebiijc za-se svitlobe, da se zaniore povoljno razvijali in roditi. V gozdu, kjer hočeino lepa ravna del>la dobiti, tain sadimo na gosto. PrinuTJajino na primer drevo sloječe na prostem in v gostem gozdu. V prvem slučaju je jako košato, deblo se v primeroma mali visočini razcepi v močne ve.je, vsled česar je deblo veliko nianje vredno. Nasproti pa v goftem gozdu stoječe drevo bolj na kvišku raste, stranske, posebno dolnje veje so kaj slabe in se primerno k obsenčavanju vsajujejo. Seme se dobi tudi samo na gornjih vejah. Še veliko tacih slučajev bi mogli navesti, toda naj bode že to dovolj. Poslušajmo toraj govor narave in ne sadimo preveč tesno. Jabelka, hruške, črešnje, potrebujejo za-se najmanje po 64—100 kvadratnih inetrov zemlje. Sadinio jih toraj po 10 ali najmanj spored okolnostij po 8 nietrov narazen. Ako jib bolj gosto sadimo. bodeino sicer s časoni inieli več dreves, toda nianj dobodka. Ker pa hočeino, dokler se jabelčno, češnjevo ali bruševo drevo popolnonia razvije in celi prostor potrebuje, tudi prostor vnies izkoristiti, vprašajmo naravo, kaj naj vmes sadimo. Ako nočeino poljske rastline vines saditi ali sejati, opazujmo slivo, ali breskev, itd. kalere se bit.ro razvijejo, bitro por-no roditi in doklpr jabclka doritstpjo, počm) že slarali. Posadiino lora.j rajo na inesto, da bi prve pregosto sadili, inod vsaki dve jabelki po eno slivo itd. Tu bo prec kaj videli in v prinierno kratkoin rasu tudi kaj obirati. Ako nain pa. drevo pove, da ne inore prcveč roditi, ker so inu vc.jo pre.gosle, ker sanio od ene slrani in tu .saino na ziinanjib delib svitlobo dobiva, poinagajmo mu! Vzeniimo sekiro, škarje. in nož. Vse manj vmlne okolo njega sloječe raslline, katere ga na rasli in plodovitosii ovirajo, posekiijiuo brez usinil.jenja. Potoin niii zlezimo v krono in prvo vc.jo, katere nied selioj tpkniiijpjo, oziroma se borijo za obsianek, katere se med seboj križajo in gulijo ter vsled tega ležko zaccljive rane, izrežiiuo. Potem poglejino še, katero pregosto stoje in si med seboj pristop svitlobe ovirajo, tudi te gladko izrežinio. Kako pa rezatiV Vprašajnio tndi to naravo! Večkiat iiiianio priliko videli drevjp, katerenni so bile veje tako odrezanp, da so ostali še dolgi štrclji. Tu vidimo, da se taka rana nikdar ne zaceli, lemuč da počne tak štrcelj, ako slučajno ne počne na njeni nove ndadike odganjati, sabniti, razpokavati, trohnpti in gnjiti. (injiloba gre potem naprcj celo v deblo in veekral eelo drevo suho postano, samo vsled nedovoljne skrbnosti pri odrezavanji vpj. Narava nas toraj uči, da moramo ve.jp tikoma debla odrezavati, kjer se rane potein lahko zacplijo. Ako sino vcjo neskrbno odžagali, bodi-si tudi tikoina debla in ako se je začcsnila, nastane tudi rana, katcra so težko coli. Kadar toroj vojo odrozu.jenio, zažagajmo jo najprej od zdoloj in polein poenimo še le na zgornji strani. Tako se nti bodt1 nikdar začesnila. liavno lako vidimo, da sc ludi lavno gladke rane labko cHijo. Nc bo.jino .sc loraj Iruda tcr vsako rano šc lepo obro/imo. O.e pa pusliino rano golo, j)osuši se lui.li na povrftji, počno pokali in gnjiti. Zainaži jo toraj eez on dan, ko so jp nokolikoliko ostišila, z ilovico, kateri prinipSaino kravjcka in pa da boljc vkup drži, nckoliko plev ali pa ivzanice ali s kalranoni, kahironiu priinošaš pc|>pla. 1'oprašajmo potein drugo jesen drevo, s katorim snio lako ravnali, kako iim je, in odgovorilo nain bode v svojein veselji z najvoivjo radodarnostjo. (Dalje prih.) Sejmovi. I>no 1(5. maja v Arveži, v Šcnt-llji v slov. goricab, na l'ilšlan.ji, na 1'onikvi, na Mizeljskem in v Vojniku. Diit! 18. ma.ja na Črni (iori nižjp 1'lu.ja in v Iiikmipiu (za svin.jo.)