Sredi Šmartna brez vode in elektrike \Pri Pipanovi Ani bo zasvetila luč Humkova šotaje manj radioaktivna kot domaća zemlja Gorenfcka^Banka Banka * podLihom poMlK^IEHGLAS KJJJ* • *« 48 - CENA 120 SIT__________________________________________________________________________________Kranj, torek, 18. junija 1996 JjS'jef g?'*e 'n zabave v Škofji Loki - S turnirjem trojk, na katerem je nastopilo kar Jr^e v' se ie v Petek zvečer pred gasilskim domom na Spodnjem trgu začel dan ib^fca- 8a Je PriPrav*l KK Odeja Marmor - Loka kava. Najboljša je bila ekipa Rotor ift!'^* L^Medvod, ki je v "polnočnem" finalu premagala domačo ekipo Pulsa. S tem mfrkjši ke *e m °^ končan, saj so v soboto na Mestnem trgu najprej nastopili Ib a"' i P°P°ldne in zvečer pa so se v prostih metih in trojkan pomerili še znani \ul t*o$t°rrm*'' gospodarstvenika in politiki. Izkupiček od prireditve bo domaći klub, VntnePa^n ^ensko ekipo nastopa v prvi ligi, porabil za delo v novi sezoni. Vrhunec S(V° rterf1?^'0 te d™ kolesarji, triatlonci, nokejisti na rolerjih, pa tuđi kasači, ki so 1 °l^ki ♦ S/° nastoPM na dirki na Brdu. Več o teh prireditvah je zapisano v današnji j^^ " *• Stanovnik, foto: J. Furlan Crni 13. junij za člane pašne skupnosti Kofce Strela je pomorila 36 ovac Trupla živali so prepeljali s helikopterjem na planino Pungrat, od tam pa v dolino. Pobudo je dal tržiški živinozdravnik, da ne bi ogrozili pitne vode. Podljubelj, 17. juniia • Trop s 140 ovcami, ki se je pasel na poboČjih Košute, je od četrtka popoldan znatno manjši. Strela je na Kofce gori pobila 36 ovac. Zaradi visokih temperatur in možnosti onesnaženja podtalnice je živinozdravnik Borut Sajovic sprožil akcijo za helikoptrski prevoz mrtvih živali, kar se je zgodilo prvic doslej v petek popoldan. Planinci, ki so se v četrtek mudili na Košuti, so na Kofce gori opazili več mrtvih ovac. Obvestilo o tem so ob vračanju v dolino pustili Tončki Ahačič v planšariji na Kof-cah. Sporočilo o nesreči je ob 16.30 doseglo naselje Podljubelj in tamkajšnje lastnike ovac na paši v Karavankah. "Deset minut po obvestilu sem skupaj s sinom in gospo-darjem pašne skupnosti Kofce, Pavlom Malijem, od-hitel proti Kofce gon, kjer so videli mrtve ovce. Za nami so tja prili tuđi policisti iz Tržiča, ki so si ogledali kraj nesreće in naredili uradni zapisnik. Ugotovili smo, da je strela pobila 36 živali, drug del tropa pa se je podal proti Velikemu vrhu. robite ovce so last več kot deset članov naše pašne skupnosti. Žal je kar sedem mojih. Manjšo izgubo ovac sem doživel že julija 1994, ko je strela pobila 29 živali. Z ovčerejo se uk-varjam 25 let, vsako leto pa dajemo živali na viscJkogor-sko pašo, da nam ostane trava iz doline za zimsko krmo. Živali postanejo v planini tuđi bolj odporne, žal pa je treba računati tuđi na izgube. Ovce so bile sicer zavaro-vane, vendar odškodnina ne bo takaj izplačana," je pove-dal Gabnjel Krašovec iz Podljubelja o izgubi, ki je doletela lastnike ovac na dan z nesrečno številko. "Doslej so ob podobnih nesrečah živali metali v brez-na, kar pa je ekološko vpraš-ljivo početje. Ker je tokrat na enem kraju obležalo veliko živalskih trupel, bi zaradi hitrega razpadanja trupel v vročini lahko prišlo do onesnaženja pitne vode. Prav zato sem dal pobudo slovenskemu ministrstvu za kmetijstvo, da zagotovi odvoz pobitih živali s helikopterjem do najbližje ceste. Kolikor vem, se to doslej še ni zgodilo," je poja-snil mag. Borut Sajovic, živinozdravnik v tržiški občini. V delo pri prevozu pobitih ovac se je v petek vključila tuđi kranjska enota Veteri-narskega zavoda Slovenije. Kot je povedal Jože Rode, sta njihova higienika opravila čez dan več prevozov mrtvih živali v dolini, popoldan pa sta se odpravila na planino Pungrat pod Košuto. Tja je policijski helikopter v petih poletih pripeljal 36 ovac s Kofce gore, kadavre pa so v dolino prepeljali s tovornja-kom. Škodo na živalih, kate-rih meso ni bilo več uporabno, so ocenili na 750 tisočakov, precejšnji pa bodo tuđi stroški helikoptrskega prevoza. • Stojan Saje Ogenj v loški stolpnici Škofja Loka - V soboto popoldne je zagorelo v stolpnici na Partizanski cesti v Škofji Loki. Sosedi so opazili dim, ki se je valil skozi okno, okrog 17.15 ter brž pokli-\ cali gasilce. V stanovanju ni bilo nikogar doma, zato so gasilci morali razbiti vrata, da so lahko vstopi-li. Spalnica z opremo vred je v celoti i; pogorela, škodo I cenijo na najmanj I 200 tisočakov. | Ugotovili so, da je | ogenj povzročil I kratek stik na noč-i ni lučki. • H. J., I foto: Š. Žargi Preddvor, 15. junija - Ob jezeru Črnava v Preddvoru so se v soboto na prijetnem pikniku srečali člani in simpatizerji društva Vita. To društvo združuje otroke in mladostnike z okvaro možganov po prometnih in drugih nesrečah, njihove starše, prijatelje in strokovne delavce. Sobotno druženje več kot sto pripadnikov Vite so omogočili nekateri podjetniki iz preddvorske občine, pokrovitelj pa je bil tuđi župan Miran Zadnikar. Pokojnine višje za 4,4 odstotka Ljubljana, 17. junija • Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na današnji seji sklenil, da se bodo pokojnine in drugi prejemki, ki se izplačujejo iz pokojninskega sklada pove-čali za 4,4 odstotka. Upravni odbor je obravnaval tuđi nov sistem pobiranja prispevkov za pokojninsko zavarovanje po 1. juliju, ko pravnih oseb ne bo več mogoče prisiliti k plačevanjem. IRACUNALNISKI KLliBl Pfcatium 75 b od 136^08,00 SIT ili 7.372,00 SIT tncie&o! Tel.:064/22 10 40 Fmx:064/22 37 92 -*«^^^ ■ «.. :..■■ >smmm IOIO: 3. ^argl vi,.;.'.vl-.v.v.v.'.vvwiv.v.\v.v;y.'.v.'.v.v.i.v.-.v.v"'vv,v,wv,1 ■.■■■■■■■■■■■■■■■■■»i:■ ■ v;w-j■ ■.■.■■■■/■■■'.t-ttttt ladeiW—~T~—------------------------"-----------------------—■----------— llfc J 1^ iZ Zgorniega BitnJa> kolesar fesS m* Je družiti šport in studij ^to * đobrtinj kolesar kpnjske Save Tadej Križnar je že takoj na začetku svoje športne ■VlC1 ^idjj»ii* at*/n uvrstitvami začel dokazovati, da se mu obeta lepe kolesarska ^taJi11* koncu « naPon»i dnevni treningi, težke in dolge dirke, mnogim vzamejo prevefc V. jo v kot T^T110* ko se začenjajo uspehi, raje odločijo za studij ali službo, kolo pa i 11, ^^^^HB^^^h ^I/kabelska tv . £&Zs KAMNIK - DOMŽALE I " Maisfrova 16, Kamnik i VAČfc* ^ ^lefon: 061/817-313 ^S OČI im ..žMa RAD I O ^^ff|T" Z Vami vsak dan _^J00OVJ\ od 05. do 09. POSLOVNI VAL in od 15 do 21 urc 064/225-060, 860-029 l"ar*nir»iy/.i^i;<>];[>w:^;.-tf?il?7fl 19.-30.junij 1996 MALI OGLASI (064)223-444 i GORENJSKI GLAS • 2. STRAN PO SLOVENIJI Torek, 18. junj« Sodelovanje med Slovenijo in Makedonijo Monografijo tiskajo v Kranju Direktor projekta Monografija Makedonije je dr. Ljubomir Jakimovski, dolgoletni urednik in novinar skopske televizije in časnika Nova Makedonija. Kranj, 18. junija - Dr. Ljubomir Jakimovski, zadnja leta profesor na skopski Pravni fakulteti, Milan Džingo, šef Profoto Marketinga, ki sodeluje pri pripravi knjige, in Rudi Stelzer, komercialni direktor Gorenjskega tiska iz Kranja, so v sredo opravili zadnje priprave na tiskanje, ki se je začelo v petek. Dve knjigi iz projekta Monografija Makedonije sta že lzšli, tokrat pa gre na tiskarske stroje tretja, najobsežnejša, saj obsega 45 poglavij, ki so razdeljena na 400 enot. Prvi dve knjigi sta promovirala predsednik makedonske Akademije znanosti in umetnosti dr. Ksente Bogoev in predsednik Gospodarske zbornice Dušan Petrevski, najvišja raven pa se obeta tuđi tokrat. Rudi Stelzer, dr. Ljubomir Jakimovski in Milan Džingo. Knjiga, pisana v angleščini, je kolektivno delo nad 30 priznanih strokovnjakov in ustanov. Ima informativni in promotivni pomen, prinaša uradne podatke do konca leta 1995, del knjige pa je tuđi razvojna vizija Makedonije do leta 2020. Posebej je bila obdelana na posvetovanju na Ohridu, ki ga je organizirala Mednarodna banka za obnovo in razvoj. Dr. Ljubomir Jakimovski, ki je študiral v Ljubljani in Slovenijo zelo dobro pozna, je ponovno opozoril na velike možnosti sodelovanja med državama, saj je Slovenija med Makedonci spoštovana, prav tako pa tuđi slovensko blago. • J. Košnjek, slika J. Furlan Škofja Loka, 17. junija - V soboto je na grajskem vrtu Socialdemokratska stranka Slovenije pripravila družabno srečanje ob uspešnem zaključku akcije zbiranja podpisov "Za neposredne in poštene volitve". V veselem razpolo-ženju so več kot tisoč zbranim pripadnikom in simpati-zerjem te stranke spregovorili predsednik Janez Jansa in podpredsednika dr. Joze Pučnik in dr. Miha Brejc, pri čemer so izrazili prepričanjc, da je to le ena zmaga na poti do zmage na volitvah. Pri /biranju podpisov je bila prav Gorenjska najuspešnejša regija, Škofja Loka pa v slovenskem merilu po uspehu sedma. • Š. Ž. MEDNARODNI MLADINSKI TABOR MARJNDOL'96 Letoe v dveh skupinah!!! 1. skupina: od 21. 7. do 30. 7. (starost 12-15 let) 2. skupina: od 30. 7. do 8. 8. (starost 16-18 let) KER BOŠ LAHKO: delal z računalniki se vozil s kanuji in plaval igral odbojko, nogomet in badminton oblikovat časopis, snemal s kamero pel na karaokah žuriral in FUL užival PRIJAVE do 26. 6. 96 na naslov MLADI FORUM, Poštna 3, Kranj ali po te\. 064 221-754 MOŽNO PLACILO V DVEH OI3ROKIH. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA______, Državni zbor pomaga gospodarstvu in krpa državni proračun Delodajalci olajsani za štiri odstotkj Za toliko je delodajalcem državni zbor znižal prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovfll Gospodarstvo bo imelo od 1. julija dalje za 22,5 milijarde tolarjev nižje obremenitve, prav toliko f dobila manj pokojninska blagajna, kar bo skušala država nadomestiti z novimi davki. Ljubljana, 18. junija - Državni zbor bo danes nadalje val izredno sejo in razpravo ter sklepanje o predlogih za razbremenitev gospodarstva in hkratno planirano polnitev državnega proračuna. Premier dr. Janez Drnovšek in finančni minister Mitja Gaspari sta pretekli teden, na začetku razprave, poslance prepriče-vala, da je sprejem takšnih ukrepov nujen, predvsem razbremenitev gospodarstva, zlasti delovno intenzivnega, kjer je največ težav. Stroga monetarna politika je dobra, vendar prinaša stagnacija tečaja, kot je dejal Gaspari, tuđi negativne posledice, zato moramo glede tega izbirati med zaželenim in možnim. Poslanci so kot prvo sprejeli spremenjen in dopolnjen zakon o prispevkih za socialno varnost. Zakon, veljati bo začel prvega julija, razbre-meniuje delodajalce pri pris-pevku za pokojninsko in invalidsko zavaravanje za 4 odstotke: prispevka za širši in ožji obseg pravic, ki znašata sedaj 12,85 oziroma 11,05 odstotka, se znižujeta na 8,85 odstotka. Delodajalci bodo z znižanjem prispevne stopnje razbremenjeni za 22,5 milijarde tolarjev, za prav toliko denarja pa bo prikrajšan zavod za pokojninsko in invalidsko zavaravanje. Izpad naj bi nadoknadili z nekaterimi novimi obveznostmi: davkom na izplačane plače in davku na firmo, o katerem se je v državnem zboru tuđi že začela razprava. Davek na izplačane plače Državni zbor je v petek, po precej dolgi razpravi, ki je tuđi spremenila predlog vlade, sprejel zakon o davku na izplačane plače. Zakon bo vrnil državi s prej sprejetim zakonom o znižanju prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavaravanje odvzetih 22,5 milijarde tolarjev in jih usmeril v pokojninsko in invalidsko blagajno. Zakon o davku na izplačane plače, ki je prehodnega značaja (nadomestili ga bodo davek na dodano vrednost in trošarine), bo začel veljati 1. julija. Zavezanes za davek je izplačevalec plač, davčna osnova je mesečna bruto plača zaposlenega, davek pa se obračuna ob izplačilu plač, plača pa se v 6 dneh po izplačilu plač, vendar najkas-neje do prvega naslednjega izplačila plač. Davek se obračunava pred ugotovitvijo do-bička. Za neplačan davek se zaračunavaj o zamudne ° ti. Kazni za kršitev so^ manj milijon toUrJe j davčnega zavezanca l0 , manj 500.000 tolarjev P govorno osebo dav ,( zavezanca. Za bruto n do 90.000 tolarjev g davka. Odstotek dav*J treba plačati za pla^\t do 95.000 tolarjev, &*i\ stotka za plače od *J| 105.000 tolarjev, tri cMA za plače od 105 do Ji'li tolarjev, štiri odstot*|]fi plače od 115.000 do »A tolarjev in 10 odstot* plače nad 750.000 toMj i Državni zbor bo da^ daljeval razpravo o Pf J zakona o davku na &%! spremembah zakona o a nini in dopolnjenem ^ J davku od dobička P1 oseb. • J.Košnjek Kavar z ameriško diplomo Ljubljana, 18. junija - Polkovnik Slovenske vojske Janez Kavar iz Križev pri Tržiču se po enoletnem studiju na United States Army College v Carlislcju v Združenih državah Amerike vrača domov. Janez Kavar je prvi Slovenec, ki je diplomiral na ugledni ameriški vojaški soli, ime Republike Slovenije pa je vpisano na bronasti plošci na pročelju sole. Kavar se je izkazal s svojim znanjem in prizadevnostjo, sporoča ministrstvo za obrambo Republike Slovenije. • J.K. Kontrolorji grozijo s stavko ^ Ljubljana, 18. junija - Samostojni sindikat delavcev y kc> ^t letenja in sindikat aeronavtičnih informacijskih tehničnih $|[m izjavi za javnost očitata ministru za promet in zveze Igorju v m ignorantski odnos do napovedane in kasneje izpeljane * ^ operativnih delavcev kontrole letenja, ki ni pokazal niti naj& <$ volje za rešitev težav. Sodelavci ministra Hanžel, Slana in °°*q$ grozili in med drugim nišo ustrezno obvestili rnedna1^ institucije, s tem pa ogrožali varnost zračne plovbe. SindiKa^ zahtevala začetek pogajanj o posebni kolektivni pogodbi, K> ^ morala začeti 15. junija. Če tega ne bo, bodo pripravljali y stavko. Sindikata upata, da bodo sedaj vzeli opozorila resnojj ____________________________________________=<< ; STRANKARSKE NOV1CE STRANKARSKE NOVJjff j Izjave, mnenja Zmago Jelinčič, poslanec Slovenske nacionalne stranke je dal vladi in ministrstvu za zunanje zadeve pobudo za zaščito Sloven-cev v Italiji, ki so tarča nasilja policije kot v fašističnih časih. Zadnji tak dogodek je bil v trebčah pri Trstu. Ekološki forum Liberalne demokracije se sprašuje, zakaj pristojni nišo ukrepali, ko se je koncentracija ozona v zraku v Ljubljani nevar-no povečala oziroma so ukrepali zelo pozno, čeprav je tako stanje nevarno. Slovenska nacionalna desnica je po sestanku z delegacijo narodnega sveta koroških Slovencev sklenila, da bo podpr-la njihove zahteve, da državni zbor pri rebalansu proračuna upošteva gmotne potrebe Slovenskih organizacij na Koroš-kem. SND bo vložila ustrezen amandma. Stranka je tuđi za sedanje besedilo predloga Reso-lucije o položaju manjšin, v katerem Slovenija izraza pod-poro demokratično izvoljenim skupnim zastopstvom manjšin. Demokratska stranka je predstavila svoja stališča do zadnjih gospodarskih ukrepov. V stranki menijo, da se bodo začele problemi urejati po volitvah, vlada pa predstavlja gospodarski položaj preveč črno-belo, vladni uk-repi pa prihajajo pol leta prepozno. Slovenska ljudska stranka glede gospodarskih ukrepov in davkov meni, da bodo udarili obrtnike in male podjet-nike, veliki pa bodo zaščiteni, za vstopanje v Evropo pa smo plaćali previsoko ceno. Tuđi Združena lista socialnih demo-kartov meni, ob podporu pridru-žeanmju Evropi, da smo z dvema dodatkoma k pogodbi preveč popustili Italiji. Slovenija bi se temu lahko izgnila, če bi se o stvareh, ki so že rešene z med-narodnimi pogodbami, ne bi začela pogajati. • J.K. Vabila Liberalna demokracija Kranj in lokalna pisama LDS za Gorenjsko vabita na javno tribuno z naslovom Evropska unija in Na to pakt, plusi in minusi za Slovenijo, ki bo jutri, 19. junija, ob 19,30 v seminarski dvorani hotela Creina v Kranju. Gosta tribune bosta v.d. zunanjega ministra Zoran Thaler in obrambni minister Jelko Ka-cin, ki bo pogovor tuđi vodil. Združena lista socialnih de-mokratov vabi na tradicionalno srečanje članov in simpatizerjev stranke, ki bo v soboto, 22. junija, v Mostecu pri Ljubljani. Kranjska organizacija obvešča člane, da bo ob 12,45 odpeljal izpred Creine v Mostec poseben avtobus. Kdor bo želei z avtobusom, naj sporoči na sedež stranke telefon 221-754. Občine potrebujejo 8 milijard tolarjev Jesenice, 17. junija - Na javni tribuni, ki jo je organizirala Združena lista socialnih de-mokratov Jesenice, so spregovorili o problemih in razvoju lokalne samouprave. Breda Pecan, predsednica komisije državnega zbora za lokalno samoupravo in poslanka Združene liste, je med drugim dejala, da so nekateri zakoni v postopku spre-memb, med njimi tuđi zakon o postopku za ustanovitev občin, ki naj bi bil sprejet prihodnji mesec. Vlada mora tuđi takoj spremeniti merila in kriterije za financiranje občin, saj po ocenah občinam manjka kar 8 milijard tolarjev za njihove razvojne naloge. V razpravi so spregovorili tuđi o vlogi krajevnih skup- ..... ----- <((!' nosti, saj naj bi bolj UP jf mnenja krajanov in °Ll vah na ustanovitev n <# čine v Žirovnici, Pje" f\ kranjskogorske oWifl*Jj opozoril na prizaoe* ^ občine za ustanovu^ j„ ij tave upravne enote^ probleme z izdajo gr I dovoljenj. • D.S. Ji DM D& PRVIH 5 Liberalna demokracija Slovenije J vabi vse prijateljice in prijatelje, znanke in znane0' I velike in male, na veliko družabno srečanje ob I DNEVU DRŽAVNOSTI IN 5. OBLETNICI OSAMOSVOJI^' I ki bo v TOREK, 25. JUNIJA, točno opoldne I NA ŠMARJETNI GORI NAD KRANJEM. I Peli bodo ORLEKlin ČUKI, govoril po I predsednik LDS dr. Janez DRNOVŠEK. I Vse dodatne informacije so na voljo no 1 brezplačnem telefonu 080 20 00. I NE ZAMIDITE! 1 U3^iWB?i!NjcuJ©iQ\!.]. \jrLtf»9 Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniika politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizj vendar drža-*^°cest ltno ^' predvsem ^ofcf' *emu ne prisluhne. ta 3a po dolgih letih zo-\\$ry* zima je promet v l*ty|j 'Q Poljansko dolino •H^J^adanja cest skoraj Bacila. p Cr^zime čakaJ° j^ocitve poslancev foave ?aeehovski je odnos Noi regionalnih cest %tT -lh Prometnih tokov J-jstvo rtajbo0 zgovorno kaže ^sen tu^' najbolj pozimi Sto*? razpadle ceste še SS?J? čakaJ° na to> kdaJ ), v £Jske poškodbe zakrpa- *P(Kmeh so ob tem ubrali ^oŽto e metode, da so se %> ?.astale jame krpati Ninenlke naJPreJ' P° en" Ha v m Premoru pa pride- Njetj^o Še druge. Protesti . '* ki nišo veČ našla načina, kakšno embalažo upor-abiti, da se njihovi izdelki ne bi poškodovali na poti na trg, nišo prepričali odgovornih, da bi z obnovami, ali vsaj krpanjem pohiteli. Največji absurd pa je, da za vse skupaj denar je, ni pa še "strateških" odločitev parla- menta, zato bodo tuđi sicer pripravljene pogodbe z izvajal-ci še nekaj časa čakale na podpis. Prav v tem tednu je namreč na klopeh poslancev državnega zbora program sa-nacij zimskih poškodb. Do spoznanja, da bodo volivci sodili po tem, kaj je bilo za njihovo boljše življenje napravljeno, so naši poslanci še daleč. Nacionalni program urejevanja regionalnih cest Da življenje v državi ne more teci le ob avtocestah, v naši državi očitno zelo počasi prodira, sicer ne bi tako pozno prišlo do spoznanja, da te ceste zaslužijo enakovredno pozornost. Ob nacionalnem programu gradnje avtocest torej potrebujemo tuđi nacionalni program za regionalne ceste, ki pa je sele na stopnji analiz stanja, kar pomeni, da se bo še nekaj časa improviziralo. Za področje nekdanje občine Skofja Loka smo že poročali, da so se štiri novonastale občine uspele sporazumeti za program sanacije teh cest na skupno 24 odsekih vse do leta 2000. Po dosedanjih informaci-jah je bil program na Družbi za državne ceste sprejet, vendar s pripombo, da pripravljeni pre-dlogi ustrezajo z analizo stanja ugotovljenim razmeram, dlje od tega pa na ravni države še nišo prišli. Posebej zanimivo vprašanje ob tem je, kakšna bo usoda obvoznice mimo Škofje Loke v Poljansko dolino, ki bi edina lahko razbre-menila tisočletno mesto ob sotočju Sor vsak dan večjega tranzita. Zahtevam po nedav-nemu revoltu prebivalcev Spodnjega trga v Škofji Loki, ki se jim pod okni vsak dan v večjem številu vale težki to-vornjaki, so na državni ravni sicer obljubili prisluhniti, vendar je vse skupaj le še ena omejitev, ki problemov prometa ne rešuje. Cesta v Selsko dolino dnigega reda Ob vprašanju, kdaj naj bi regionalna cesta skozi Selsko dolino prišla na vrsto, je naj-prej potrebno opozoriti na to, da je slovenski parlament, seveda na predlog strokovnih služb Družbe za državne ceste, to cesto razvrstil v drugi red regionalnih cest, kar pomeni, da ostaja za zvezo s Primorsko prednostna - torej prvega reda - cesta po Poljanski dolini, preko Sovodnja, Kladia, v Cerkno, cesta po Selski dolini, preko Petrovega Brda v Baško grapo pa v drugi vrsti. Pri-pombe iz Selske doline in občine Tolmin, ki jih je taka odločitev močno prizadela, se v parlamentu nišo dovolj slišale, saj ta predel, v razliko od poljanskega in Cerknega, ki ga učinkovito zastopa posla-nec dr. Janez Podobnik, nima svojega poslanca. Na Selškem doslej le petina Cesta po Selski dolini ima kar tri zelo hude pomanjklji-vosti: kljub precejšnji industrijski razvitosti (ki nujno zahteva tuđi za sodoben transport sposobne ceste) v pretek-tih dvajsetih letih ni dočakala nikakršne posodobitve, ki jo je poljanski cesti prinesla gradnja in obratovanje Rudnika urana Žirovski vrh; lansko katastrofalno jesensko deževje s popla-vami je cesto na mnogih delih hudo načelo in zlasti na odseku v zgornji Selski dolini od Podrošta do Petrovega Brda tako poškodovalo, da bo, kot vse kaže, več kot leto dni neprevozna; tretji davek pa je zahtevala letošnja zima, pri čemer so tuđi po ocenah državnih strokovnih služb bile poškodbe prav na tej cesti najhujše v Sloveniji. Pri od-pravljanju vseh treh zaostan-kov pa zelo slabo kaže: od skupno več kot 30 kilometrov je bila cesta posodobljena le na 3 kilometrih od Podrošta proti Petrovem brdu in kilometer pred Selcami, medtem ko po-sodobitev od Praprotnega do Dolenje vaši poteka tako nerazumljivo počasi, da bodo za dokončno ureditev teh dobrih 3 kilometrov potrebna kar tri leta. Namesto rekonstrukcije ceste skozi Dolenjo vas do že obnovljenega odseka pred Selcami naj bi se letos dokončala le gradnja do Dolenje vaši, Čeprav so tuđi za najhujši problem odstranitve domačije Potočnikovih in potrebne na-domestne gradnje našli sporazum. Grožnjo z zaporo so slišali le izvajalci V preteklih dveh letih je bilo na račun SCT, ki rekonstruira cesto med Praprotnim in Dolenjo vasjo izrečenih (in zapisanih) veliko kritik, saj so bili zlasti prebivalci, ki so lahko vsak dan videli, kako počasi dela potekajo, nad takim tempom gradnje ogorčeni. Da so bili odgovori izvajalca, da ni potrebnih načrtov za gradnjo, še slabše pa je bilo z zagotavl-janjem denarja, upravičeni, se je pokazalo (etos: ko so prebivalci v Dolenji vaši zagrozili, da bodo v četrtek protestno zaprli cesto v Selsko dolino zaradi neznosnih razmer na-pol podrte ceste na Bukovš-kem polju pred Dolenjo vasjo, so pn SCT sklenili dela nadal-jevati na lastno pest, brez pogodbe in s tem zagotovlje-nih petrebnih sredstev. Zapora grozi tuđi v Železnikih Pogovor treh županov občin na Škofjeloškem z najbolj odgovornimi iz Družbe za državne ceste sredi preteklega tedna je pokazal, da je na državni ravni za cesto v Selski dolini vse manj razumevanja: izvedeli so, da naj bi se cesta med Škofjo Loko in Praprotnim le preplastila (na občini v Škofji Loki sicer pripravljalo lokacijski nacrt za rekonstrukcijo tega odseka), podoben poseg pa naj bi bil tuđi na cesti skozi Selca in vse do Studenega pred Železniki. Če je za prvi odsek, ker se nacrti tako počasi pripravljajo, to še razumljivo, pa za cesto skozi Selca, kjer so nacrti domala že pripravljeni in po izredno tež-kih pogajanjih dosežena že skoraj vsa soglasja, to popol-noma nesprejemljivo. Selca so tako velik kraj s cerkvijo in solo neposredno ob cesti, da je razširitev ceste s pločniki nujno potrebna, štiri smrtne žrtve ceste v zadnjih treh letih pa to samo žalostno potrjujejo. Tuđi brez rekonstrukcije križišča na Češnjici, kjer so prav tako nacrti in soglasja pripravljeni, si v Železnikih ne predstavljajo varnega in urejenega prometa. Ozko grlo je tuđi v Železnikih Za odpravljanje posledic lanskoletnih poplav potekajo dela na dveh odsekih: gradi se oporni zid v Železnikih, ki bo omogočal razširjeno in pred vodo varno cesto v samih Železnikih, postavljajo pa se tuđi novi nosilni zidovi za (zoženo) cesto med Podroš-tom in Petrovim Brdom, da se ta cestna povezava s Primorsko sploh lahko ponovno odpre. Župan občine Železniki je prepričan, da mora država priskočiti na pomoč tuđi Na Plavžu, kjer so bili priseljeni urediti kanalizacijo, sicer mora razmišljati o obvoznici, kar pa je še občutno dražja rešitev. Sicer se zna zgoditi, da se pozimi, ko se tod zaradi navala smučarjev na Soriško Planino in Crni vrh nad Cerknim promet močno poveča, cesta na zahtevo prebivalcev zapre. Zapostavljanju in ćelo posme-hovanju Železnikom, zgodo-vinsko, pomembnemu naselju, hkrati'pa industrijsko razvite-mu kraju, ki je veliko prispeval tuđi za širšo skupnost, mora biti konec, je odločno prepričan župan Alojzij Čufar. Pri-hodnji teden se bo zaradi problematike rekonstrukcij in obnove cest sestal občinski svet občine Železniki na izredni seji. • Š. Žargi GORENJSKA ODPETKADOTORKA AMZS Pri Avto-moto zvezi Slovenije so med koncem tedna opravili 17 vlek vozil, 9-krat so nudili strokovno pomoč, najdlje pa so se peljali v Borovlje. GASILCI Kranjski gasilci so reše-vali osebno vozilo iz Save, voznica se je pred njihovim prihodom resila že sama. Tuđi mački nišo več takšni, kot so bih', saj so morali gasilci enemu pomagati priti z breze na GregorčiČevi 12. Reševali so tuđi jadralnega padalca, ki je obvisel na daljnovodu v Podljubelju. Napihnili so vskočno blazi-no in padalec je nepoškodo-van preživef skok z 12 metrov visine. Nato so gasilci "resili" Še padalo. Z Dragočajne so kranjske ga-silce obvestili, da se iz smeri PodreČa vidi velik plamen. Gasilci so pohiteli tia, kjer je gorelo, in ugotovili, da je nekdo zagrešil zelo neodgovorno dejanie, ko je sredi gozda kuril plastike Še enkrat so reševali vozilo iz vode, tokrat Renault 5 iz struge potoka v Železnikih. Ker st a se iz avtomobila začela razlivati bencin in olje, so morali to storiti kar se da hitro. Na Gradnikovi v Kranju so odpirali vrata lastnici, ki je izgubila ključ od stanovanja. V nedeljo se je ponoči pripetila prometna nesreča na Visokem, kjer so pred prihodom gasilcev poškodovance iz avtomobi-lov resili že reševalci. Ob 3.11 so kranjski gasilci pogasili goreči kontejner na Rudija Papeža, ob 14.04 pa skupaj s sosedi goreči gozd na Gnču pri Mlalci. Vozili so tuđi pitno vodo, in sicer v Struževo in na Šenturško goro. Gasilci iz Begunj so ponovno morali gasiti gozd-ni požar. Pri gašenju je sodeloval helikopter Slovenske vojske, Člani Lovske družine Begunjščica in vodji Gozdnega gospodarstva Bled - enote Kadovljica. Gasilci prostovoljnih gasils> kih drustev Rečica in Bled so pogasili požar ob želez-niški progi Jesenice - Bohinj . JeseniŠki gasilci so pogasili požar na smetišču Mala MeŽakla, z lestvijo opravljali dela na visini v Acroniju, za Športno društvo Jesenice pa so dvakrat prepeliali vodo. škoileloški gasilci so pohiteli v Dolenjo vas, kjer je v stanovanjsko hišo udarila strela, vendar so stano-valci do njihovega prihoda požar z ročnimi gasilskimi aparati uspešno pogasili že sami. Gasili so tuđi požar v 9. nadstropju stolpnioe na Partizanski cesti in sicer so sodelovali gasilci Trate, Škofje Loke in Stare Loke. GORENJSKI NOVOROJENČKI V Kranju se je rodilo 5 dečkov in 4 deklice. Najtežji je bil deček s 4.250 grami, najlažja pa deklica z 2 kilogrami porodne teže. Na Jesenicah se je minuli vikend rodilo skupaj 8 otrok, od tega 3 deklice in 5 dečkov. Najlažja je bila deklica z 2.730 grami, najtežji pa deček, ki mu je tehtnica ob rojstvu pokazala 3.750 gramov. ^!!fe takajo na podpis I l ttskh t0 19% pri dogovarjanju, kaj se bo na regionalnih ^df^^Pravilo, še velja logika glasnosti posameznih ]&Q(lf?trt lobijev pri obmvnavi in razdeljevanju državnega ykcij **° doslej znanih podatkih naj bi začeli rekon-f W«ff'src Žabnica - Sv. Duh - Grenc, ter preplastitev cest ; ^6j0 *" obeh dolin: skozi Sotesko med Lubnikom in pH'ev 7° ^°. Pfapfotnega ter od Škofje Loke do Zrnima. i ft StlcJ*. ^i bi se tuđi rekonstrukcija ceste med Praprotnim Mp, p"» vendar se bo, kot kate, končala že pred Dolenjo 3 e z izvajalci so menda ie pripravljene in čakajo l v%6/i,k postopkov za podpis. Za prihodnje leto je ie Jkoffi ?°> da naj bi se začela rekonstrukcija KidriĆeve ceste Bk^e/ii^ ' P™0 polovica odseka Gorenja vas - Trebija (do L^Sc/fI1} od Podlubnika do začetka Soteske (do Klančarja) K^Prošf** dolini. Kaj pa se bo napraviloy Selski dolini, pa je O ■ ( I N A TRŽiĆ TRG 5V0600E 18, 6i290 TR2IĆ TEL: 0A* 50 072, FAX: 064 50 790 ^tpSLETOŠNJEM LETU PRAZNU JE Ci pOBRATENJA S FRANCOSKO OBČINO TCSMn ^ STE MARIE AUX MINES. Jtifi&PRUATEUSTVO MED MESTOMA SE SklflRŽALO TUĐI ZARADI STEVILNIII v *VPNIH ZNACILNOSTI OBEH MEST. Pre^Cu juniju vam borno z osmimi vprašanji L^e Črk ^ nekai značilnosti, ki nas povezujejo. 'e hkr* ^rav^n odgovorov vam bodo dale geslo, ga bon!1 tu^ °dgovor na zadnje vprašanje, ki vam odg0^° zastavM konec meseca. Med pravilnimi *a8rQ)en /}a vsako od vprašanj borno izlrebali ^Prisn'r ^° P.reiel prilolnostno nagrado. Izmed Sr*čnef ft Prav^mn odgovorov pa borno izlrebali teden £. ki bo v drufbi sebi drage osebe, prelivel 1 v Alzaciji. Nagrajenci bodo izlrebani na veselici v Trticu, 6. julija 1996. /? hfari ^ °b severni slovenski meji, k-!Qvno »»f1^ ^'nes Pa °b vzhodni franeoski meji. i/e hkrQi^fsto te obrnejne pokrajine je Strasbourg, .Vef« kvrn 8lavno mesto Evrope, saj je tam sedel 'U8u Ahr??' ^ed Strasbourgom in Mulhousom na ac';e leti tretje največje mesto v pokrajini. ki /J: lrnenuje slikovito alzaško mesto, a med Strasbourgom in Mulhousom? ^nejp } °dgovorom in vašim naslovom pošljite V ■ imi)a 19% na naslov: Občina Trfič, ^^ Irg svobode 18, 4290 Trlič. GORENJSKI GLAS • 4. STRAN_______________________PO GORENJSKEM_________________________________Torek, 18. junijajgj Bodo odpadke vozili na Malo Mežaklo? Jesenke, 17. junija - V četrtek, 20. junija, bo redna seja občinskega sveta Jese-nice, na kateri bodo razpravl-jali o delitvi premoženja med občinama Kranjska Gora in Jesenice in več drugih vpra-šanjih. Hedvomno pa bo naj-bolj zanimiva razprava o deponiranju komunalnih od-padkov iz občin Bled, Bohinj in Radovljica na jeseniško deponijo na Mali Mežakli Upravljalci odlagališča pravi* jo, da bi 415 tisoč kubičnih metrov deponijskega prostora zadoščaio za odlaganje za občino Jesenice in Kranjska Gora za naslednjih 12 let. V sedmih letih bi morali za sanacijo deponije vložiti 13 milijonov nemških mark, tri občine pa bi koristile deponijo dve leti in v tem obdobju zasedle 16 odstotkov deponijskega prostora. Tako resi-tev podpira tuđi država. Jeseniški župan med drugim prediaga, da svetniki sprejme-jo skjep, da občine Bled, Bohinj in Radovljica od 1. septembra lahko odlagajo odpadke na sanirani del deponije na Mali Mežakli, pogodbo o deponiranju bi sklenilj^ za dve leti po ceni 110 nemških mark za tono odpadkov. • D.S. Praznik na Lužah Luže, 18. junija - Lani so vaščani Luž ustanovili vaško skupnost, letos pa so se dogovorili, da spet uvedejo vaski praznik. VaŠka cerkev je posvećena sv. Janezu Krstniku, kresni dan pa so imeli vaščani že pred vojno za praznik. V čast vaškemu patronu so na predvečer praznika kurili kresove, na praznik so imeli maso, gospodinje so cvrle krofe in druge dobrote, v hiše so prine-sii praprot. Vaški odbor je zaradi te tradicije odločil, naj bo kresna nedelja praznik vaši Luže. Kako bodo praznovali? V nedeljo, 23. junija, na dan vaškega praznika, bo ob 10. uri masa za vaščane, po pa njej blagoslov vaSke kapelice, ki je I bila lani močno poškodovana zaradi prometne nesreče in so jo pod vodstvom vaškega odbora in spomeniškega varstva temeljito obnovili. Vaška skupnost Luže obstaja Sele leto dni, a se že lahko pohvali z nekaj uspehi. Lani so vaščani z denarno pomočjo občine Sen-Čur popravili poljske poti (nanie so navozi.fi prek dvesto kubikov gramoza), zgradili dva mostova Čez potok in uredili vaško kanalizacijo. • D.Ž. Kresovanje in srečanje Kranj, 18. Junija « V soboto, 22. junija 1996, bo pri planins-kem domu na KališČu kresovanje, med karerirn se bodo spomnili ustanovitve Kokrške-ga odreda. Dan zatem, y nedeljo> se bo v organizaciji Plaainskega društva Kranj začelo ob 10. uri v tamkajšnjem damu tradicionalno srečanje gorskih stražarjev. Tuđi letos bo vodila pogovor o varovanju planinskoga okolja prof. Marija Štremfelj. Tišti udeleženci, ki bi Sele žeieii postati Čiani Gorske straže, se bodo lahko seznanili z načinom registracije oziroma postopkom za prido-bitev pravice do znaka in izkaznice gorskega stražarja. če bo vreme lepo, se bodo planinci podali na strokovni pohod proti Zaplati in PotoŠki gori. • S. Saje IZ GORENJSKIH OBČIN Okrogla miza o gradnji apartmajev Bogati gradijo v alpskih dolinah Misliti je treba tuđi na domaćine, ki imajo vso pravico do kvalitetnega življenja v svojem kraju. Kranjska Gora, 17. junija - Župani bohinjske, blejske in kranjskogorske občine ter predstavnik občinskega sveta Bovec so se skupaj z ostalimi turističnimi delavci in predstavnik! državnih institucij in ministrstev - okrogle miže se je udelezil tuđi državni sekretar za turizem reter Vesenjak - pogovarjali o tem, kako pred vedno vecjim pritiskom kapitala, ki želi na veliko graditi apartmaje in vikende, ohraniti dragoceni alpski prostor. Občina Kranjska Gora je bila organizatorica okrogle miže, na katero so povabili župane in predstavnike občinskih svetov iz Bovca, Bohinja, in Bleda, pogovarjali pa so se o vedno večji problematiki gradnje vikendov in apartmajev v turističnih občinah. Vsi župani in predstavniki občinskih svetov, ki so v teh občinah zadolženi za prostorsko problematiko in turizem, so v en glas ponavljali, kako nemočni so pri vedno hujšem pritisku na prostor: v zadnjem času so v vseh teh občinah, ki so več ali manj vse tuđi v zavarova-nem Triglavskem narodnem parku, priča gradnji številnih vikendov in apartmajev, občine pa lahko le nemo in nemočno opazujejo, kako se prostor razprodaja, kako rastejo prej ali slej nove stanovanjske soseske. Beseda je tekla tuđi o tem, kako zaščiti domačine, prebivalce teh krajev, ki imajo vsi pravico do kvalitetnega življenja v svojem kraju. V Kranjski Gori, recimo, je problem vikendov prisoten že nekaj desetletij, saj so številni zrasli v Jasni, nedavno pa so v prodaji tuđi apartmaji, ki so jih zasebniki zgradili poleg hotela Alpine - v središču turističnega kraja in navkljub vsem deklarativnim zamislim, da turistični kraj živi le od komercialnega turizma. Kranjska Gora ima od vseh prenočitve-nih zmogljivosti le 30 odstotkov takih, ki so namenjene komercialnemu turizmu, kar zgovor-no kaže, kako se prodaja dragoceni prostor, ki bi ob pravi državni politiki ponudil veliko več zaposlitev, kot jih je zdaj. Prav nič drugače ni v Bohinjski Bistrici ali na Bledu - sta se strinjala bohinjski župan Franc Kramar in blejski župan Vinko Gole, ki je med drugim dejal, da ćelo na crno v tej državi sploh ni nobenega problema graditi. Pred leti so v Bohinjski Bistrici zgradili 150 počitniških stano-vanj, ki se zdaj spreminjajo v stanovanja, na Bledu pa se hoteli delijo in novi lastniki želijo dele hotelov preurediti v apartmaje, čemur občina zelo resno nasprotuie. Če se to dogaja že zdaj, kaj sele bo, ko bo Slovenija v Evropski skupnosti. Enako je tuđi v Bovcu, kjer je v zadnjem času izjemno povpraševanje po nakupu zemljišč za vikende in apartmaje. In kaj lahko stori lokalna skupnost ob tem, da država ne napravi nič, da bi zaščitila in obvarovala dragoceni alpski prostor? Lokalne skupnosti, nove občine, imajo domala še vse stare prostorske ureditvene akte in zaželeno bi bilo, ko bi jih čimprej dopolnile ali spremenile. Občine naj bi imele tuđi to pravno možnost, da zamrznejo neki prostorski akt ali z odlokom prepovedo gradnjo za trg na določenem prostoru, nakup zemljišč in njihovo parcelacijo. Občine s tem ne preganjajo čarovnic, ampak želijo le zajeziti razprodajo prostora. Da gre za razprodajo, je nesporno - tuđi zato, ker je v Sloveniji prostor oziroma zemljišče razmeroma zelo poceni. Večkrat bi se morala ustrezno vključiti tuđi državna inspekcija. In kako se lahko vključi občina. Ne more ne s premoženjskimi davki in ne z dohodnino. Problem je v tem, ker občina ni stranka v postopku ali pa le izjemoma. A čeprav bi država oolj restriktivno spremljala poziaavo prostora, ne bi mogla vsega nadzorovati. Zato je edina rešitev v tem, da se občinam da več možnosti za upravljanje s prostorom, postopke bi morali poenostaviti. Se hujši problem pa nastaja potem, ko so lastniki apartmajev ali vikendov v kraju, saj ponekje želijo kar sami krojiti občinsko politiko. Čutijo se dovolj močne, dobro se organizirajo in se gredo - kot je dejal eden izmed županov - državo v državi. Domačini, ki v teh turističnih občinah žvijo s krajem in se dobro zavedajo, da lahko služijo le s komercialnim turizmom, nemo trpijo to prevlado in vedno hujši pritisk na prostor. Praviloma zemljo za gradnjo kupujejo tišti, ki imajo več denarja - ljudje iz centrov. Prizadete občine v svojih prizadevanjih, da ohranijo prostor, ne bodo odnehale in se bodo še naprej borile za to, da se vendarle ne pozida vseh naših najlepših alpskih dolin in turističnih krajev. • D. Sedej Štirinajsta seja občinskega sveta Gorenja vas - Poljane Prihođnost je v obrti in pri samostojnih podjetnikih Gospodarski položaj v občini Gorenja vas občinske svetnike zelo skrbi. Še zlasti po vključevanju v Evropo, ko bo kmetijstvo verjetno plaćalo precejšnjo ceno. Gorenja vas, 17. junija - Zagotovo je gospodarski položaj v občini pomembna tema, saj so vsi drugi nacrti in dejavnosti odvisni od tega, kako in od česa ljudje v občini živijo. Je pa občinski svet občine Gorenja vas - Poljane edini med občinami na Škofjeloškem, kjer so se obravnave te problematike nacrtno lotili. Zelo so nezadovoljni, da se s sanacijo nekdanjega rudnika urana v Zirovskem vrhu praktično nič ne premakne. Občina Gorenja vas - Poljane je zagotovo med tistimi, kjer je delež aktivnoga prebivalstva, ki se ukvarja s kmetijstvorn. s skoraj 15 odstotki med največjimi, povprečna velikost kmetij, ki je le nekaj več kot 4 liektarje in vse bolj aktivno približevanje Slovenije Evropi pa na tem področju ne obeta veliko. Nujno bo torej na kmetijah razviti čim več dodatnih dejavnosti. od raznih vrst obrti do turistične dejavnosti. V občini je število delovnih mest na moć skromno: če se primerjajo s podobno veliko obćnio Železniki, kjer je tuđi približno enako število prebivalcev, ugotavljajo, da več kot trikrat manj. Zaprtje Rudnika urana Žirovski vrh, stečaj podjetja kovinskoga Gidor in zaprtje obrata tovarnc LTH v Poljanah so žalostna dejstva, ki so k temu veliko prispevala, pravih nadomestnih dejavnosti oz. programov pa še nišo našli. Tako stanje je sicer spodbudilo razvoj obrti in podjetništva (po številu nosilcev in zaposlenih pri tem za Železnikih ne zaostajajo), vendar pričakovanja, zlasti v pogledu novozaposlenih nišo uresničena. Razprava o tej zahtevni tematiki je na občins-kem svetu v Gorenji vaši posegla v različne smeri: od velikega nezadovoljstva nad neizpolnjenimi obljubami ob zapiranju RUŽV do dogovora o tem, kaj lahko sami napravijo. Odločili so se, da vsekakor pristopijo k medobčinskemu skladu za pospeševanje in razvoj obrti in malega gospodarstva, ki se s velikimi težavami rojeva pri Medobčinski obrtni zbornici v Škofji Loki (prepričani so, da če bodo v Žireh še zavlačevali, naj se sklad ustanovi brez njih). Ugotavljajo namreč, da prav zapletene in drage možnosti najemanja kreditov v veliki meri zadržujejo tovrstni razvoj. Glede zaprtega rudnika je svetnike župan obvestil. da so poslej dogovorjeni redni mesečni sestanki z vodstvom in zagotovil, da jih bo o rezultatih teh pogovorov redno obveščal. Mnenja so bili, da je potrebno od vključenih ministrstev odločneje zahtevati izpolnitev sana-cijskega programa, vprašujejo pa se tuđi, kaj je z obljubljeno rento, ki naj bi io ob tem jedrskem objektu dobili. Sicer pa na splošno ugotavljajo, da doslej še nišo znali izkoristiti pripravljenost za ponioč strpkovnih kadrov na Upravni enoti v Skofji Loki, čeprav je iz gradiva pripravljenega za to sejo še vidno, da informacijskega sistema prilagojenega novim občinam Še ni. Opozorili so tuđi na davčno politiko države, ki z deklariranim razbremenjevanjem gospodarstva razglaša eno, dejansko pa se obveznosti le kopičijo. V tržnih razmerah je seveda le račun tišti, ki odloča, kdaj se bodo obrtniki in podjetniki odločili zaposlovati. Slišati je bilo tuđi nekaj nasprotujočih si pogledov na učinkovitost dela Obrtne zbornice, zagotovila o tem, da je obveš-čenost dobra, marsikaj pa bi prispevala tuđi boljša davčna politika. Sklenili so, da bodo v bodoče na vseh sejah občinskega sveta tuđi gospodarske točke (tuđi po področjih: industrija, turizem, trgovina, obrt in kmetijstvo), pri čemer se bodo odločali tuđi o predlogu, ali bodo naročili studijo strategijo razvoja občine v nasledjem desetletju. Čez noč na tem področju seveda ni mogoče napraviti veliko. • Š. Žargi ^^^^^s*^^Bk ini l/ / Mm KRANJ, Mladinska 2, p.p. 93 Tel.:064/211-336 Fax:064/221-803 Enota TRŽIČ, Predilniška 6 Tel.:064751-193, fax:064/50-190 Enota JESENICE, Maršala Tita 57 Tel.:064/81-283, fax:064/81-283 GRADNJE, UPRA\TJA]\)E IN VZDRŽEVAP^E VEČSTANOVAP^SKIH HIŠ Dežurna zdravstvena služba Bohinjci se dopisujejo z državo Občina zahteva, ministrstvo odgovarj^ občina ima repliko... Dežurna zdravstvena služba pa ostaja Še naprej problem. Bohinjska Bistrica • Ministrstvo za zdravstvo je zavr-nilo zahtevo bohinjske občine po spremembi mer-il za vrednotenjc dežurne službe. Osnovno zdravstvo Gor-enjske je lani dobršen del izgube v organizacijski en-oti Zdravstveni dom Radovljica ustvarilo zaradi preobsežne (in predrage) dežurne zdravstvene službe, zato letos pristaja na takšno organiziranost službe le pod pogojem, Če občine Bled, Bohinj in Radovljica zagotovijo iz proračuna deset milijonov tolarjev in še nekaj za place zdravnlkov. Blejska občina je takšno rešitev že podpr-la, bohinjska pa jo je zavr-nila in je na ministrstvo za zdravstvo naslovila zahtevo po spremembi meril za vrednotenje dežurstva. V Bohinj u so namreč prepričani, da ppleg radovljiške tuđi blejska m bohinjska občina skupaj Lzpolnjujeta kriterij (več kot 15.000 prebivalcev) za oblikovanje samostojne dežurne ekipe, ki bi jo financirala država. Ministrstvo je zavri«/0 bohinjsko zahtevo jpo delu* vi obmocja radovljiške u^ ravne enote na dva dela ^ za organiziranje dveh £6" žurnih ekip - ene za ^K dovljico ter druge za B«*£ in Bohinj skupaj. Po to& ilih ministrstva za zdra^' tvo in Zavoda za' zdravs*' veno zavarovanje SloverUr pripada temu obmoČju /» poldrugi zdravnik £ zdravstveni tehnik, za o^* močje Bohinja pa še zdr»v" nik v pripravljenosti. V Bohinju so na odgov? iz Ljubljane dali "replik0 ' ki se glasi takole: ob W cejšnjih kadrovskih pfoW*j mih je nernogoče Zfh^/^ od zdravnika, da bi bu Jr razpolago 24 ur na dan. ^* ministrstvo meril r»e jj spremeniio, prevzema tu vso odgovornost za rn<>r. bitne posledice. Občina J namreč po zakonu o lo»*^ ni samoupravi primor^ zagotoviti le osnovo zdravstveno zavarovaor brezposelnih, rnrli** ogledno službo in vzdrzc vanje zdravstvenih dornp • Zelena luč za simbole nakelske občine Zlata ključa na modro-belem ščitu Kljub deljenim mnenjem svetnikov je predlog obČiflS^ ga grba, zastave in praznika dobil toliko podpore* bodo lahko pripravili osnutek odloka o simbolih. Naklo, 18. i unija • Na marčevski seji so svetniki zavrnili predlog, naj bi grb občine Naklo krasil stiliziran nageljnov cvet. Med junijsko sejo se je većina strinjala z osnutkom grba, ki je za simbol predvide! prekrižana ključa. Ker je simbol povezan s ključi sv. Petra, zaštitnika nakelske cerkve, so nekateri izrazili pomisleke o primernosti grba za prebivalce vseh krajevnih skupnosti. Poročilo komisije za pripravo celostne podobe ob-činc Naklo je med četrtkovo sejo nakelskega občinskega sveta najbolj razdelilo mnenja svetnikov. Kot je poročal pre-dseđnik Anton Peternel, je komisija izbrala osnutek grba s simbolom prekriža-nih ključev v zlati barvi na ščitu, ki je sestavljen iz šitirih polj, v kombinaciji modre in srebrne oziroma bele barve. Za zastavo je izbrala osnutek v barvi grba in z napisom Naklo v zgornjem kotu zastave. Predlagala je tuđi, naj bi za občinski praznik izbrali 29. junij, dan sv. Petra, ki je povezan z osnovnim simbolom v grbu. Grb naj bi bil povezoval-ni element vseh krajev v občini, osnutek pa ima simbol nakelske fare. Gre tuđi za cerkveni simbol, zato je vprašljiva uporaba za cilvilne namene, je med drugim ugotovil o predla- fanem osnutku grba Tomaž tepišnik. Pozneje je ugo-vorjal tuđi postopku, naj bi se osnutku odločali brez mnenja strokovnjaka■ ,t grbe, ki ga je zahtev Meri Lavrič. Polem1^. razpravo so končali ^ sovanjem, med kateri^ ^ je 9 svetnikov odloči'^ ^ sprejem osnutka, 3 Pjjj bili proti. Ker ima oba^ svet 15 članov, so se v spraševali, koliko P%q. zadošča za sprejem čitve. :to Lažj;e je bilo odlocgVjii zastavi, v katero so sKi ^, namesto napisa kraja P ^ aviti grb. O predlvW' občinski praznik je v'*tjcu ija Lenardič že na W^ # razprave menila, ^P^fH-' verski in ne občinski. Fj 2a nik. Predlagala je, naj0|jtev praznik izbrali dan s.^i,-ali ustanovitve °? $ Obenem je ugotovi'*^ je za tako odločitev ?» a ben drugačen P?s se b" sprejemanja. Slednje ,|Oge veljalo za vse tri Pr. $r komisije, od katere J .r činski svet zahteval P1 fbu, vo osnutka odloka o e ^ zastavi in občinskem r^ niku. Sele ko b°hi^' sprejet in javno ^unli ^ bodo predlagani sirnf0 praznile tuđi obvelja11' jrligiifl Na seji so ^dJ^° obravnavali Pr°%u && bilanco v prvih štirih^ii; cihletošnjegaleta-P jsije župana in poro&W* ^0\e-za izgradnjo osnpvi 0 Sprefeli so t«*,^ spremembi m °"r # ^ občinskega statuta, j0 ,J osnova za enos«aJ%v .1 cenejšo izvedbo v^&fr organe krajevnih ij skupnosti. • »• D** ^*r l!!!!l^vj»nija 1996 PO GORENJSKEM 5. STRAN • GORENJSKI GLAS IZ GORENJSKIH OBČIN uovljica, kam in kako naprej Heščane bođo vprašali za mnenje D0>°vUiska občina bo še ta mesec zaprosila meščane Radovljice za mnenje o prostorskih *nostih razvoja mesta. « naprej. Tako JjL?. ve&rat vpralal tuđi Se L2uPan Vladimir \L ' no ne'»dov<>'jen s ^'•»on C ^adovUica postala ^ro*ihi 'le»in tako se Je P° lS*Vt S ine vprašal tuđi %J,j. Marko Smrekar iz NelavJ'Ce' ki je skupaj s Stari?' *ludentoma ■'• Seih x arbaro Grmek in '^o Šh h" icem' "deIaI an" *t|n»skih P.rostorsko Pr°-J«s|a J1 Jttoznosti razvoja **obv studiJ° Je značilno, Kde luJe» ampak le daje Sic? uSotavljajo, da Ra-P°dobno kot ostala slovenska mesta preživlja razvojno recesijo in da bi pri nadaljnjem razvoju mesta morali upoštevati nekaj pros-torsko programskih stalnic. Te stalnice so varovanje topografskih izraznosti mesta (Obla gorica, Volčji hrib, kotanja Danica...) in starona-selbinskih značilnosti Pre-dtrga, ohranjanje staromestnih grajenih delov (obzidja, jarka in mestnega trga), obnova starega dela mesta, varovanje območja Oble gorice pred pozidava-mi, prilagajanje visine stavb in doslednost pri razmeščanju mestotvornih funkcij v osrednjem območju. Da bi dobili strokovne osnove za sprejemanje ureditvenih ak-tov, predlagajo celovito pro- metno studijo prometa, prostorsko programske nate-čaje za novi center, Predtrg, Podmesto in železniško postajo ter za okolico trgovskega centra Živila, za servisno območje nekdanje vojašnice in za mestno servisno območje (Almira, SGP Gorenje, Komunala, Mira...). Avtorji predstavijajo v nalogi tuđi svoj (osebm) pogled na razvoj mesta. Zagovarjajo južno traso avtomobilske ceste, ki bi potekala po sedanji magistralni cesti, in enotni vstop za Radovljico in Lesce s priključkom na kri-žišču za Kropo in Podnart. Vzporedno ob trasi avtoceste predlagajo razbremenilno cesto, ki bi povezala novo mestno servisno območje (nekdanja vojašnica), raz-mišljajo pa tuđi o južni ob-voznici kot povezavi med savskim mostom in cesto na separacijo. Občina bo v drugi polovici junija na pobudo avtorjev studije vprašala meščane za mnenje o programsko pros-torskem razvoju mestu. Vpra-Šala jih bo, na primer, tuđi o tem, v katerem delu mesta se v prostem času (naj) raje zadržujejo, kje najraje naku-pujejo, kateri del mesta je slabo urejen in bi ga bilo treba najprej urediti, kam najbolj sodi večnadstropna poslovno trgovska stavba, katero lokacijo bi izbrali za rekreativno površino, kako in kje naj bi v mestu postavljali spomenike... • C.Z. \l Jezerskem so slavili krajevni praznik se bližji samostojni občini (ja L*»nji krajevni praznik so Jezerjani slavili v optimističnem pričakovanju, saj računajo, 0 odločitev o samostojni občini znana že do poletja. •fevtaj*0* 18. junija - Priza- u sa!!' če ne že kar "boJ" j ^na^0stoJno občino, je Sne LVaI° domala vse I*sWnaje.vne akciJe' Je Kni ostl ob krajevnem %? <*«jal predsednik »os,i *OcJan. Ob tej prilož-Se t podeliIi tuđi priz-k*»nki Jjcce,r najstarejši sip< tni AngeIi S^i1"! govornik Je So !-> so želje po y*C!yfezelo bližu, Jaj N odiSain» postopek tik SCčllno- zadnjo fazo. ^pSv°'dabodokonč- a Jo* >vna odločitev, zna- N, v i, SšnJe8a poletja. ?° v we*°'W. junija, pa SCel,U pJaninka Sa ]°8°vorov C eden zadniih adl* S *u Predstavnik! L Službe za lokalno samoupravo o dokončnih aktivnostih za imenovanje samostojne občine Jezerske Kaj se je poleg tega na Jezerskem še dogajalo? Ob pomoći zunanjih financerjev (občine Preddvor in državnih organov) so obnovili most pri Tonejcu, nadaljeva-li z obnovo mrliške vezice, se trudili za ureditev hu-dourniških strug, pisali do- pise za sanacijo regionalne ceste R 319 (Preddvor -Jezerski vrh) in še kaj. Za enega večjih uspehov štejejo nakup zemljišča za komunalne potrebe. 9600 kvadratnih metrov povrpšine, ki je bila po denacionalizacijskem postopku vrnjena nekdanjim lastnikom Ot'fnerjevim. Z njimi so sklenili zelo ugodno kupoprodajno pogodbo in s tem ustvarili pogoje za lastno urejanje komunalnih zadev. Pri vseh nalogah je vestno sodelovalo večje šte-vilo krajanov, je dejal Milan Kocjan in se jim ob praznični priložnosti zahvalil za njihov prispevek. Krajevno priznanje pa je Šio v roke 95-letni Angeli Kemperle, najstarejši Jezer-janki (na sliki). D.Ž., foto: Una Dokl Sredi § K ^artna brez vode in elektrike ^ Pipanovi Ani bo zasvetila luč *l v°de nia ^'.niovec živi sredi Šmartna v hišici brez elektrike, in kar je še večlja ironija, tuđi * "onija zato, ker hiška stoji tik ob vodi, na njeni zemlji pa je tuđi vaški hidrant. %Htklbanski aixA"™* edina' W SiT* Zarad? člnl brez vode in ^ Ži?.«avi 84L|J. mene Je t«di ni kt&hto^S** PiP«nova Ana, ? oL'Vsi sveJSa kuriti v Sflš" Sinnl Pa sn h s smrdljivcem. SS' **i D In na V0d0V0d W Se ?lj> star ?.r0St0 ne "»o^jo vAnin^Mai5rhCJ0veks«di civili-H « hiška^^merah. Si^Jene^T.^di vaši ob SdSeJe^,iS1Cer majhnem) Ss^hišeJev^ vaški hidrant Ndorl klenicam; r'omne Potrebe Nl^Svet^1 oč.tkprijazmm Sfc^svet-P^vtemačno S $h* na stare"* cestna sve-tVljenjemSvojir;arh^ Stedilniku na ?l8icer? SeJežeH ° skr°mnim Je dužili n la dru««če. 2lla Pn premožnih kmetih in ker se ji leta nišo štela v delovno dobo, so zdaj prejemki na stara leta zelo pičli. 8000 tolarjev mesečne podpore prejme, kako naj bi torej poznala kaj drugega kot bedo? Se dobro, da ji dobri ljudje priskočijo na pomoć. Za novo leto ji je tuđi občina izdala naročilnico, da so ji sosedje lahko nakupili hrane in drugega potrebnega za življenje. Tedaj so na občini tuđi začeli razmišljati, da bi svoji prebivalki napeljali vodo in elekthko. "Ana Kimovec, ki ji borno do jeseni napeljali vodo in elektriko, bo lahko ti dve dobrini brezplačno uživala do svoje smrti," pravi župan Franc Če-bulj. "Kdor pa bo po njeni smrti podedovai ali kupil to zemljo in hišo na njej, pa naj bi občini prispevek za oba priključka plačal." O slednjem se bo morala Ana posvetovati s sinom. A kot kaže,ta mož, ki živi v svoji hiši in z razpadaiočo nisko svoje matere nima posebnih namenov. • D. Z. Žlebir Konec tedna Preddvor praznuje Praznik v znamenju glasbe in folklore Preddvor, 18. junija - Že nekajkrat smo napovedali, kaj se bo konec tega tedna dogajalo v Preddvoru: v petek zvečer bo Podokničar v gostilni pri Majču vasoval pri Marinki Lombar, mentorici preddvorskih folkloristov; v soboto bo celovečerni koncert ansambla Gašperji, v nedeljo popoldne pa slovesna 45-letnica ustanovitve Folklorne skupine Preddvor. Predsednica Turističnega društva Preddvor Mirjani Pavlič je povedala, da folklorna tradicija v Preddvoru uspeva že mnogo let, pa tusdi zami-sef, da bi mentorici folklorne skupine podarili podoknico Nedeljskega dnevnika, ni od včeraj. "Že lani smo kandidirali za podoknico, vendar nam je Sele letos uspelo proti v izbor. Pripravili jo borno na dvorišču vaške gostilne MajČ, kier bo ves večer igral ansambel Nagelj izpod Kamniških planin, pel bo kvartet Jutro z Jezers-kega, za uvod borno predstavili stare obrti, doma na preddvorskem (Vo-garjev Matija z Bele bo pletel košare in izdeloval kline za lestve), gospo-dinje bodo postregle s pecivom, gos-tilničar pa z dobro kapljico." "V Preddvoru skoraj pri vsaki hiši kdo pleše v folklorni skupini," pravi mentorica Marinka Lombar. "Plešerno izvirnc pleše, ki jih je leta 1951 Tržičan Franc Uršič pokazal našim sovašča-nom in so še vedno glavni del našega repertoarja Med značilnimi pre-ddvorskimi plesi kaže omeniti "zi-benšrit", marzulin, šuštarsko polko, krajc polko, štajeriš, traplan in gor-enjski pozdrav, znamo pa jih še veliko več. Naši veterani jih bodo pokazali na nedeljski prireditvi, ki se bo začela ob 15. 30 s povorko narodnih noš, poleg naših folklornih skupin pa bo nastopi-lo še nekaj gostujočih." V soboto Mirjam Pavlič Marinka Lombar Brane Tičar Tuđi jadralni padalcl iz Jadralno-padalskega kluba Kriška gora bodo podravili preddvorski praznih V petek, 21. junija, bodo ob 18. uri skočili s Kriške ali Potoske gore in doskočili pri jezeru Črnava, Skok v čast prazniku pa bo kkrati napoved driavnega prvenstva v letenju z jadralnimi padali, ki bo v Preddvoru od 10. do 17. avgusta. zvečer pa bodo zagodli Gašperji. Njihov harmnonikar Brane Tičar pravi, da bo letošnii koncert tuđi predstavitev njihove nove kasete. Zaigrali bodo ob 20. uri na dvorišču Vzgojnega zavoda v Preddvoru, ves večer pa se bodo vrstili zanimivi gosti. Program bosta povezovala Betka Šuhel in Janez Dolinar. Ta večer bo v središču Preddvora tuđi veselica s triom Storžič. Od petka do nedelje bo Preddvor torej v znamenju folklore in glasbe, v ponedeljek pa občinske oblasti napovedujejo otvoritev. Odprli bodo prenovljeni most na Zgornji Beli. Belani pa bodo tedaj odprli še novo košarkarsko igrišče pod Bizjakom. • D.Ž., foto: A.Ž. Seja radovljiškega sveta Ponovno o občinskem glasilu Radovljica - ObČinski svet bo na jutrišnji seji obravnaval spremembe ureditvenega nacrta starega mestnega jedra Radovljice ter spremembe zazidalnih načrtov za osrednje območje Radovljice in za Lesce - Center, predlog za preoblikovanje Kino podjetja Radovljica v javni gospodarski zavod in spremembe odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Na dnevnem redu je ponovno osnutek odloka o glasilu občine Radovljica, poleg tega pa tuđi stanovanjski program za letos, poročilo o dosedanjih post-opkih za pridobitev lokacije odlagališča za potrebe blejske, bohinjske in radovljiške občine ("mali cero"), predlog za odprodajo nekaterih občinskih parcel in prošnja Tapetništva Radovljica za poroštvo občine pri najetju posojila. Svetniki bodo razpravljali in sklepali tuđi o zagotavljanju sredstev občinskega proračuna za obnovo župnišča, kaplanije in cerkve ter športne dvorane v Radovljici, o soglasju k lastninjenju Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske Kranj in Še o nekaterih kadrovskih zadevah. • C.Z. ACr M/MA SALON POHIJTVA KRANJ. PREDOSUE 34 (KULTURNI DOM) TEL: 241-031 I Vili OPUSČENIH PROCJRAMOV IN |POSAMEZNIH KOSOVPOHlSTVA 1 IzkoRisTiTF uqoc^^osT ! od 7. do 20. 6/96 GORENJSKI GLAS * 6. STRAN________________________PO GORENJSKEM _________________________ Torek, 18. junijaj^ ©@IBIiMiQlI©]S3IGLAS na obisku v Kranjski Gori V priloinostnem Irebanju kuponov z reklamnih Glaso-vih čepić - tokrat smo jih med obiskomv sobotnem dopoldnevu v KRANJSKI GORI razdelili 9 • nagrade z obiska prejmejo: kupona 4492 in 4670 (nagradi: poljubno izbran letošnji Glasov izlet, za eno osebo); Kupona 4494 in 4671 (nagradi: Glasova poletna majica). Čestitamo! V soboto v Trbojah V soboto, 22. junija, bo Gorenjsfci glas na obisku v Trbojah. Od 9. do 11. ure se bomo mudili v gostilni Zarja, kjer se bomo s prebivala Trboj pogovarjali q njihovem delu in težavah. Vsi domaćini, ki se nam bodo pridružili z naslovljenim izvodom Gorenjskega glasa, bodo dobili nagrado, Ob tej priložnosti lahko oddajo tuđi brezplačni mali oglas, udeleženi pa bodo tuđi v žrebanju. Nasvidenje torei v soboto v Trbojah, na skrajnem jugu občine Senčur. • D.Z. /sCMzčUt d.o.o. ^ Tel. & fax: (064) 881-288 VITRAX d.o.o., Kranjska Gora, Gasilska ul. 6, nudi darilni program gospodinjske pripomočke, čistila, dišave, impregnacije iz VITRAX in BECHER programa; SAT sistemi (multichoice), VARTA program... Za vroče dni priporočamo sobno klimo, hladilne torte in nelomljh/e termovke ter širok izbor drugoga blaga, ki ga drugod Iščete zaman. papi IRNICA Dušica Bratina s.p. Borovška 81 4280 Kranjska Gora tel.:064 881-896 pisarniški material šolske potrebščine usnjena galanterija izdelki zlatarne Celje darilni program aranžiranje daril knjige za mladino in otroke MAC, d.o.o. VršiSka cesta 34 4280 KRANJSKA GORA tel.: (064) 881-315 TRGOVINA GROŠ TRGOVINA Z OBLAČILI Naš izbor in ponudba: • oblačila za vso družino # velik izbor bluz in kril tuđi za močnejše postave • slovenska kakovost - italijanske cene # plačilo na več čekov Ob sprehajalni poti med Casinojem in hotelom Lek vas pnčakujemo tuđi ob sobotah popoldan. VABLJENI RazoR Resf avracjja M0R odprto vsak dan od 10." do 23." Beipninftmežs.p. StmnskaU «80 Kranjski Gon Sli9VCHI}It Tel.: ++386M 881-526 divjačmske specialitete ribjespecialitete lovsra soba za zaključene družbe letui vrt Nemški gostje se vračajo v Kranjsko Goro V Kranjski Gori je poletna sezona bolj uspešna od zimske, razveseljivo pa je, da se vračaj nemški gostje. Kraj je še danes brez čistilnega kolektorja, zato je Sava od Kranjske Gore Kar precejšnja po^T\^ sramota pa je v tehefl3#' alpskih kraj ih hudo ontf» ^ na Sava, ki je od Kr,av»' Gore do Martuljka kar P1^ gnojnica. Kranjska Gc>«"* W reč nima kolektorja, l\f$ prva stvar, k i se je b° i-j^ lotiti prav izgradnja ko.1 ^ f kega omrežja, ki naJfika»/ na obvoznico mimo M» ^ in na ureditev vaškeg* M Podkorenu. Za asfaK i5tv korenu naj bi dobili * # tuđi iz naslova ^IJfSe*1! ogroženih območij- in vija * že pri asfaltu: pnpra )»f tuđi gradbeni nacrt **ufcđr in sicer za rekonj' ,ef( ceste od Jasne do p1* r obvezno kanalizacijo ^ območju, saj je ne|of-c f da se onesnažuje b^j^ zero v Jasni. Ta dela v ^ naj bi financirala one paj z DARSOM• t V V prijetnem klep*lu $

neizkoriščenih ^oZnt]}nKA-nazadnje je vabova * .$ F ponudba tuđi živgg ^ turni utrip kraja- f fu|tu< recimo, s stalnim« * ^ pnreditvami oživ'^^L tove junake inj.hPre>^ li v Kranjski Gon ter ? , obogatili turisii«n»Jjg 5^ do 60 tisoč nočitev. Če bodo občinski predstavniki našli razumevanje pri gospodarstvu in v turizmu poiskali dovolj sponzorjev, bodo dvorano do konca zgradili, sicer jim ne ostane drugega, kot da vse skupaj podrejo, požrejo slino in - pozabijo na to sramoto sredi vaši. Toliko denarja občina v svojem proračunu pač ne premore, zato je edina rešitev le sponzorstvo. Kranjskogorska riviera V kraju pa se že kar nekaj časa pripravljajo na modernizacijo svojih žičnic in tuđi največji turistični objekti -hoteli - nišo v prav dobrem stanju. Nekatera podjetja so v procesu lastninjenja Že dobila znane lastnike in tako lažje načrtujejo svojo prihodnost. Letos se bo začela adaptacija sob hotela Kompas in obnova hotela Alpina, adaptacija sob v hotelu Larix. . Kranjska njihovega kraja in kdo so tišti potencialni turisti, ki bi v alpski svet radi prišli. To nišo le stareiši gostje, ki imajo radi mir in lepo naravo, ampak si želijo privabiti tuđi mlade. Za mlade pa... Za mlade pa ni v Kranjslci Gori prav nobene zabave. Morda za najmlajše, ki jim neznansko ustreže zasebna turistična agencija Juli-jana, ki vozi otroke v čisto pravo Kekčevo deželo s pravo Pehto, Bedancem in Kekcem, v deželo, kjer otroci nadvse radi pijejo mleko, ki jim ga ponudi Pehta..Za malo večjo, odraščajočo mladino pa ni nič, kar bi jim bilo v Kranjski Gori všeč. Kranjska Gora nima niti enega bazena s toplo vodo, kar je za tak kraj pač nedo-pustno. Zato se je porodila ideja o - rivieri, prostoru, kjer naj bi bile vodne igre, bazen, topla voda.. Da tople vode ni? Pač. Ko so naroćili raziskavo, se je UGODNE KLIMATSKE RAZMERE NAD JEZEROM Naselje hrena Krivca 22 4280 Kranjska Gora Tel.:O64/881-8OO LETELKAŠERGAN ________Direktor_________ Nisem podpisal nobene pogodbe Ker so se pojavile vesti, da je kranjskogorski lupan le podpisal pogodbo s Teosom Pemetom o najemu vode Julijane po mesečni najemnini 4200 nemških mark, smo lupana foleta Kotnika povprašali, kakšna je ta pogodba, Dejal nam je: "S Ptrnetom nisem podpisal nobene pogodbe, ker jo brez sklepa občinskega sveta tuđi ne morem. Res je samo to, da smo v občlno dobili faks, v katerem nam firma Perne ponuja podpls pogodbe po tej ceni. Obveščen sem, da je treba vodo pregledati, ker so v prtdoru opravljali nekatera dela In ni zanesljivo, da je voda še vedno neoporečna. Moje osebno mnenjeje - seveda bo o tem odločal občinski svet - daje ponujena cena 4200 mark najemnine občutno prenizka. Skratka: vsaj mesec dni ali Se več bo preteklo, preden bo podpisana kakršnakoli pogodba in to taka, za katero se bo odločil občinski svet -ne pa samo ponudnik." IlIg^Miinija 1996 ________________________ZA DOM IN DRUŽINO_____________________7. STRAN • GORENJSKI GLAS pagovnica J|J . GORENC ^adinska ul.2, KRANJ (bivše VINO-PIVO), te!.:064/222-455 I C^otna in razigrana, modna, pisana in zabavna oblačila poletne garderobe J**> družino, ki jih boste radi nosili, čakajo na vaš obisk v največji in najbolj Lr^ni trgovino z oblačili na Gorenjskem, v blagovnid GORENC v Kranju. PMOŠK€M ODD€LKU NflJV€ČJR IZSIRR MOŠKIH Hlflč. Pfcg^^1 krotkih In bermudo hloč. srojc. mojic Itd. I UP£R ROISILJDBA. ZA, VROĆE POLETJE (^ v blagovnici GOREHC: ^NoSSfEIN ""SOČE KOSOV, VSEH VRST, KVAUIFT IN BARV, ZA OTOOKE IN ODRASlf, ^^VNE, VEZENE IN POT1SKANE, S KRATKIMI ROKAVI IN BREZ KOMPLETI, %* berTnuda hlače- POPOLNA PONUDBA NA POSEBNEM ODDELKU MAJIC |3>AVSETQ z GARANTIRA KVALITETO IN DOSTOPNO CENO__________ _ »j^AHc^wzen« fŽEH$K£ MAJICE "i gumbi J2MK£ MAJICE brexroEav l(fi?**w* Q€MI - 100% bomba* *TQA m 100% bomfea* tZitfk t 'KT Majice atlet majice ^^^ otroške t schirt in L 44a iK>AA brezrokavov fIQI| . ATLET MAJICE JAA ^m^gV^Vliotla" 100%bombaž <^t#V^ 100% bombaž Hl^flf^* Moda S> in bluza tjjj Počitniško >p5Sa b°mbaža ali So°nad,alJ^ krilo, v pasu t^no £an°> ob straneh b > *avS°' dl,S1 1° kl r°^av?iemo- NaJ b° C!?«nik?J pa naJ klasi" iC^ciih^ rcverJi-Veliko itSinfe kot kom-C'^aceČ1 ^P". bluzo C>blaRad0> hlače iz vClHoSn opaštevil° C.Naj^cijše veliko Sil)a- t&L uga p*- ' H£„me!*ce jrJo a ra"°j '^^iđo^Pke.sadiki i^*««l£tkl'»BJ«v : S?**" iarkePnz?teru težko I g l Cr* globoke brazde in vanje sejemo. Po vzniku rastline razredčimo na 15 cm. Tuđi pri kolerabici dobimo včasih z eno setvijo dve žetvi. Ko nabiramo glave kolerab, jih ne odlomimo ali izpulimo, temveč odrežemo tako, da ostane na kocenu oleseneli del glave, ki bi ga v kuhinji tako ali tako vrgli med odpadke. Praviloma iz ostanka glave poženeta še dve ali ćelo tri glavice; te so sicer manjše, po teži pa je lahko pridelke enak prejšnjemu. Ko-lcraba je prav primerna na-sledntca na gredah, kjer smo pobrali zgodnji grah. Bolje storimo, da grahovino poreže-mo in korenine pustimo v zemlji. Gredice le plitko pre-kopljemo in posadimo koler-abo. Plodovi pučnic so veliki, okusni in številni samo takrat, če jih dobro hranimo. Stari vrtnarji pravijo, da bi jih nikoli ne smeli zalivati samo z vodo, temveč samo s hranilnimi zalivki, a v manjših koncen-tracijah kot navadno. Na 10 1 vode naj bi bilo dovolj 5 do 10 g mešanega gnojila. Mesečne redkvice hitro dor-aščajo in jih Se vedno lahko sejemo za sproti. Seveda moramo skrbeti predvsem za to, da jim ne bo nikoli zmanjkalo vlage. Redkvice, ki rastejo v suši, so trde in oštre. Paradižnikom moramo redno odstranjevati zalistnike in privezovati glavne poganjke. Zalistnike odščipnemo brž, ko je to mogoče, da se preveč ne razbohotijo, in s tem slabe rastline. Fižol preklar ne srne "stradati", saj želimo imeti mnogo stročja. Junija mu noramo dvakrat pognojiti in ga zahvati: če ne bo imel lege, bodo sicer že zasnovani stroki v suši porumeneli in odpadli. Domači zdravnik Češnje proti sladkorni bolezni Žličko drobno narezanih češnjevih pecljev, peteršiljevih listov, listov koprive, crne murve, breze ter listov in gomoljev zelene zmešamo in prelijemo z 1,3 1 vrele vode. Pokrijemo in pustimo pokrito 1,5 do 2 uri, potem pa precedimo in pijemo trikrat na dan po jedi po 200 g. To počnemo 10 dni. Poskusimo še mi Ni mastno, je okusno, hitro je pripravljeno. Puranji zrezki s širo za 6 oseb: 6 puran jih zrezkov, sol, poper, 2 Hici olja za pečenje, 1 Ilica gorčice, 2 Hici na drobno narezane zelene paprike, 6 rezin ementalca ali kakšnega drugega sira. Zrezke na rahlo potolčemo, osolimo, popopramo in na vročem olju na obeh straneh rumeno zapečemo. Zrezke položimo na pekač, jih namažemo z gorčico, potresemo s papriko in na vrh položimo rezino sira. V pečici pri 200 stopinjah C jih pečemo toliko časa, da se sir zmehča in oblije zrezek. Puranji zrezki v omaki 6 puran jih zrezkov, sol, 8 dag olja, 1 Hica paradilnikove mezge, sesekljan peteršilj, poper, limona. Zrezke potolčemo, osolimo in na vročem olju opečemo z obeh strani. Preložimo jih na ogret krožnik in na maščobi, ki je ostala od pečenja, razme-šamo paradižnikovo mezgo, prilijemo malo juhe, popopramo, potresemo s peteršilj em in z omako prelijemo zrezke. Okrasimo z limoninimi rezi-nami. Nadevane puranje prsi 70 dag puranjih prsi, sol, poper, ščep timijana; Nadev: 5 dag kruhove sredice, 1 dl sladke smetane, 2 rumen-jaka, 2 Hici na kockice nar-ezanega kuhanega jezika ali pečenke, nekaj lističev majar-ona, 6 dag masla. Puranje prsi obrišemo z vlažno krpo, zarežemo tako, da dobimo odprtino, nato osolimo, popopramo in potresemo s timijanom. Odprtino enakomerno napolnimo z na-devom in jo zašijemo. Prsi položimo na mrežico ali kosti v pekaču in polijemo z vročim maslom. Pečemo dobro uro pri 200 stopinjah C Med peko po malem priivamo v pekač lcrop, pomešan s sokom od pečenja in s tem polivamo meso. Ko so prsi na eni strani porumeneie, jih obrnemo. Pečene prsi pustimo pokrite na toplem 15 minut, nato jih narežemo in položimo kose na ogret krožnik. Prelijemo s pečenkinim sokom. Puranovo meso velja za zdravo Nadev: Kruh narežemo na 1 cm velike kockice. Posebej razvrkljamo smetano, rumen-jake, jezik ali pečenko, sol in dišave. Polijemo po nareza-nem kruhu in pustimo nekaj časa, da se nadev navlaži. Po poljsko nadevana bedra 2 puranja bedra, maščoba, juha Nadev: 7 dag mesa od puranjih prsi, 1 Hica sesekljane šalotke, peteršilj, 4 listki pehtrana, sol, poper, 4 dag beiih drobtin, 1 Hica šampinjonov, 2 Hici be-lega vina, 5 dag masla, 2 Hici sladke smetane, olje za pečenje. Iz beder izluščimo kost tako, da ne poškodujemo kože. S pripravljenim olaje-nim nadevom napolnimo obe bedri in zašijemo. Na vroči maščobi bedra krog in krog popečemo, prilijemo zaje-malko juhe ali kropa in duši-mo do mehkega. Nadev: Meso od prsi narežemo, dodamo šalotko, dišave, sol, drobtine in sesekljane šampinjone ter vse zmeljemo v mešalniku. V kozico damo maslo in smetano, segrejemo, dodamo zmleto mesno meša-nico in nad ognjem mešamo, da postane nadev gladek. Od-stavimo in ohladimo. Solata s puranom 10 do 20 dag ostankov peče-nega purana, glavica solate, redkev, olje, sol, kis, po ielji česen ali drobnjak. Ohlajene puranove ostanke narežemo na tanke rezine, osolimo in pokapljamo z ol-jem. Solato očistimo in operemo, poljubno narežemo, damo v skledo, dodamo koščke purana, narezane redkvice, začinimo, zmešamo in ponudimo. Sladica za ___danes___ Hitri jagodni kolač / zavitek listnatega testa, 1 vanilijev puding, 1 kg jagod, sladkor v prahu. Testo razvalimo, razdelimo na 3 enake dele, spečemo in ohladimo. Medtem skuhamo puding. Jagode očistimo, naj-lepše prihranimo za okras, Naredimo sami Rožni med Vrtnice so v polnem cvetu. Ujemimo jih, preden se ospo in naredimo iz njih ddeč rotni med za zimo ali pa le vodico za lepoto. 50 dag medu, 5 dag cvetnih listkov rdeče vrtnice. Te najbolj priporočajo, sicer pa roini med lahko naredimo iz vseh barv vrtnice-cvetove pažljivo očistimo, vse obledele cvetne listke odstranimo, ostale previd-no operemo in na platneni krpi osušimo. Nato damo cvetove v 3 dl vrele vode in pustimo v senci 12 ur. Odcedimo in rotno vodo primešamo medu, ki smo ga le toliko segreli, da ga lahko mešamo. Napolnimo kozarec, zavelemo in shra-nimo.. Rožni med je odlično sledilo, zelo dober pa je tuđi kot lepotna obrazna maska. Tuđi rožna vodica je nadvse koristna za obraz, zato si jo po gornjem receptu pripravimo nekaj več. preostale narežemo in posipamo s sladkorjem v prahu. Na pečeno ploščo damo ohlajen puding in narezane jagode, pokrijemo z drugo ploščo in postopek ponovimo. Okrasimo s prihranjenimi jagodami in posipamo s sladkorjem. Če hočemo, sladico okrasimo tuđi s stepeno sladko smetano. Piše: dr. Iztok Tomazin. specialist splošno medicine v Zdravstvenom domu Tržld. ANTIBIOTIKI - ZMOTE IN NAPAKEI. V predhodnem sestavku sem na kratko opisat učinkovitost in potencialno škodljivost antibiotikov. Namen današnjega pisanja pa je opozoriti na najpogostejše zmote o teh sicer zelo koristnih zdravijih. Dopuščam možnost, da se bo kakšno od opozoril zdravstveno razgledanim bralcem zdelo nepotrebno oziroma splošno znano. Toda med svojim delom v ambulanti zdravniki vse prepogosto naletimo na pomanjkljivo znanje in nepravilna ali ćelo škodljiva stališča in dejanja mnogih pacientov. Predvsem njim je namenjeno to pisanje. Oglejmo si nekatere najpogostejše zmote o antibiotikih in napake, ki jih v ravnanju pacientov s temi zdraviji opažamo zdravniki: 1. Većina infekcij, najpogostejše med njimi so infekcije dihal, je posledica okužbe z virusi. Na viruse pa antibiotik! ne uiinkujejo. Zato je jemanje antibiotika npr. pri gripi ali prehladu nepotrebno in glede na možne stranske učinke tuđi škodljivo. Seveda pa lahko virusni infekciji sledi bakterijska, npr. gripa preide v pljučnico ali vnetje šinusov. Takrat pa je potreben antibiotik, vendar po predhodnem zdravniškem pregledu in po skrbni presoji zdravnika 2. Zaradi neprilagojene količine zdravil v komercialnih pakiranjih zdravil pacientom včasih antibiotik! ostanejo, shranijo jih v domači lekarni in "po potrebi" spet upor-abijo ali ćelo posodijo sosedu, znancu. Zdravniki v ambulantah potem slišimo pripovedi, ob katerih se nam ježijo lasje: "Sem dobil vročino in sem vzel Hiconcil...", ali pa: "Malo me je bolelo grio, pa sem vzel Ospen" ipd. Podobno je s prošnjami pacientov, naj jim napišemo antibiotik kar tako, da ga bodo imeli doma v zalogi, če ga bo potrebno jemati. Samovoljno jemanje antibiotika je pogosto neutemeljeno, škodljivo in lahko tuđi nevarno. Presoja ali je za določeno bolezen potreben antibiotik ali ne, je včasih tuđi za zdravnika težka. Poleg tega so za različne infekcije primerni različni antibiotiki. Potrebno je poznati njihov meha-nizem delovanja, skladnost z drugimi zdravih, ki jih pacient jemlje, pa nevamosti ob sočasno prisotnih drugih boleznih itd. Ražen v izjemnih primerih, ko je vnaprej poučen od zdravnikov, naj laik ne bijemal antibiotika po lastni presoji. KULTURA 4 GORENJSKI GLAS « 8. STRAN _________UREJA: LEA MENCINGER________________________________________Torek, 18. jiinijaj^ KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Mali galeriji v Mestni hiši je na ogled razstava Premantura '95, dela nastala v lanski slikarski koloniji Likovnega društva Kranj v Premanturi. V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Miki Muster-strip in animiram film. V pritličju Mestne hiše je na ogled razstava Dr. Janez Bleiweis in njegov čas. V galeriji Pungert je na ogled razstava del slikana Todorčeta Atanasova. BLED - V Hotelu Astoria razstavlja slike Brane Jug. V Knjižnici Blaža Kumerdeja je na ogled razstava Bled v utrinku tisočletja. RADOVLJICA - V Čebelarskem muzeju je na ogled razstava ročno rezljanih modelov za loški kruhek Petre Plestenjak - Podlogar. V galeriji Šivčeva niša razstavlja slike Bojan Bensa . V avli Občine Radovljica je na ogled razstava Gostoljublje nasmeh turizma. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu so na ogled dela nastala na Mali Groharjevi koloniji. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan med 9. in 17. uro, ob ponedeljkih je zaprto. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja Joie Peternelj-Mausar slike na temo Motivi iz moje mladosti.V galeriji Fara razstavlja fotografije Benjamin Vrankar. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava ob 30-letnici Folklorne skupine Karavanke in razstava Etno Lom 96, dela olroške likovne kolonije. NASTOP PRO ARTE V Grobljah pri Domžalah se nadaljujc prvi letošnji poletni glasbeni festival pri nas, 26. mednarodni poletni festival komorne glasbe VIVAT GALLUS! (NAJ ŽIVI GAL- LUS!) Pod obokom Jelovškovih fresk, v "harmoniji zvoka in barv", so minuli torek nastupili Komorni orkester PRO ARTE z dirigentko NADO MATOŠEVIĆ in kar trije instrumentalni solisti: trobentar Stanko Praprotnik, klarinetist Rok Sprukin flavtistka Larisa Zurinić. Ansambel PRO ARTE sam je z dirigentko MatoŠevićevo uvedel koncert s tremi Corellijevimi baročnimi stavki, Sarabando, Gigo in Badineriejem. Potem pa je kar zapovrstjo ;premljal v štirih instrumentalnih koncertih tri soliste, vse po vrsti podiplomante ljubljanske Akademije za glasbo. Prvič v zgodovini grobeljskega festivala je bil ta nastop - koncert hkrati v sodelovanju z ljubljansko Akademijo za glasbo. Najprej je nastopil trobentar Stanko Praprotnik s kar dvema koncertoma: prvič pri nas je zaigral Hertlov Koncert za trobento in orkester številka 1 v Es-duru in nato še krstil priredbo Janija Goloba - Telemannov Koncert za trobento in godala v f-molu. Odlični pripravljenosti prvega trobentarja Simfonikov RTV Slovenija, člana nekdanjega Trobilnega tria in sedaj *'primaša'; Trobilnega kvarteta "Gailus", Praprotnika, je tokrat botrovala tuđi odlična in zahtevna glasba. V obeh omenjenih koncertih je umetnik igra! na visoko uglašeno (B-) trobento. Sledil je nastop mlađega klarinetista Roka Spruka v Stamitzovem Koncertu za klarinet in orkester številka 1 v F-duru in flavtistke Larise Zurunič v Rosslerjevem Koncertu za flavto in orkester v D-duru. Zanimivo pripravljen in odigran večer je dirigentka Matoše-vićeva dodobra obvladovala v vseh najmanjših poustvarjalnih odtenkih. Nemajhen delež pri uspehu solistov pa so imei zagotovo naši odlični umetniki in hkrati profesorji - mentorji solistov: Anton Grčar, Slavko Goričar in Fedja Rupel. • F. K. Duplje, 17. junija - "Vogvarjeva hiša", ki je last krajevne skupnosti Duplje in je od 1985. leta razglašena za zgodovinski in kulturni spomenik, je od sredine junija tuđi muzej. Več kot 200 let staro leseno stavbo so spomladi začeli urejati krajani ob pomoči Matjaža Mauserja, ki je pripravil tuđi zloženko o. tej znamenitosti. Zaenkrat so v stanovanjskem delu stavbe uredili etnografski muzej s tipično opremo tedanjih bivalnjh prostorov in crno kuhinjo s posodo. V "kamri" je Anton Gradišar postavil svojo zbirko starega čevljarskega orodja, predstavljena pa so tuđi tipična čevljaska delovna mesta in izdelki. Muzejsko zbirko nameravajo še razširjati in dopolnjevati. * S. Saje, foto: Tina Dokl Zaključek sezone v CKD pri ZKO Kranj ^^, "kaj zmore domišljija? Kranj - Vsi, ki redno spremljajo predstave, nastope ter izdelke otrok v tečajih, delavnicah, šolah in seminarjih Cefl' kulturnih dejavnosti pri ZKO Kranj, so bili ob letošnjem zaključku res lahko zadovojni. Pa tuđi otroci in starŠi. T mentorja in sicer za jazz t>a Tuđi likovni soli se oW širitev, saj se bo v dve s^K delila dosedanja skupna ^ študijskega risanja, n^.u bodo nove likovne tehn (akvarel) in pa šola ufltfuj kega oblikovanja v glin1- ^ to so seveda zelo resni fl*., za novo sezono, ki se i& jt čez tri mesece. Kakšne v * širitve in odpiranja še 1°^ oddelkov si kratkornalo moremo privoščiti, saj £ • tavno več prostora ni- /rp manje za dejavnosti, *' 'jj ponujamo vsako sezono-^ tuđi novosti je vsako t nekaj, pa je povečuje i zaradi tega, ker so s ^ ugotovili, da otrokom & J mo res dobre mentorje- ^ njimi tuđi nekaj najbolj&typ|j jih trenutno mogoče dob«1 f, nas. Nekaj tuđi iz tuj»»ev^ primer dva odlična P.e %! za sodobni ples, ki ju ^« poznajo že iz letošnje se^aftii) to sta Matej Kejžar in My Sonderkamp," je naštela» ^ iz novega programa v J Centra kulturnih dejaV Nataša Bregant - Možina- ------------------------afr novo sezono podrobnije dstavljena na zloženki. ^Ji obenem plakat. V &a Mji 12.000 izbodov, tako W j o» ga bodo dobili vsi °^$ osnovnih šolah in v $$ Izšel bo v septembru,sl<* v$aj otroci pa bodo im*:\^ mesec dni časa, da n^jjS^1 ponudbo plesa, gle c-,$t lutk, risanja, fotogr*" ^ keramike, glasbe in a f izberejo kaj zanimive^ merno starosti in želja1"' • Lea Mencingej,^ foto: Boštjan ^ A. Žabja afrolook fro/ura ■ plesni nastop otroške plesne skupine v koreografiji Klavdije Debelak. 4. mednarodni lutkovni festival LUTKE BREZ MEJA ~ Bled - Na letošnjem mednarodnem lutkovnem festivalu, ki že drugo leto zapored poteka pod na.slovom Lutke brez meja, se bo predstavilo šestnajst lutkovnih skupin in posameznikov iz Avstrije, Italije, Češke, Mehike in Slovenije. Od 21. junija do 6. julija se bo ob koncu tedna festival odvijal na vec prizoriščih. Ta konec tedna se na plošča-di pred blejskim Turističnim društvom začenja letošnji mednarodni lutkovni festival, na katerem ne sodelujejo le lut-kovne skupine, pač pa tuđi žonglerji, čarovniki, fakirji in klovni. Nekaj prireditev v okviru festivala bo seveda tuđi za odrasle, kot na primer jazz koncert italijanske skupina Sa-vasssa's jazz band. Že prejšnje prireditve so se potem tako kot letos preselile tuđi na Primorsko, v avgustu pa se bo odvijal tuđi v Italiji. Letošnji festival pa se razširja že na slovenskih tleh, saj se prireditev prihodnji teden seli tuđi v Kobarid in Tolmin, nekaj skupin pa se bo predstavilo tuđi v Kampu Šo-oec. Čez dva tedna, 5. in 6. julija, se bo festival še odvijal na Gorenjskem in sicer v Kropi, Lescah, Begunjah, v Radovljici, Kranjski Gori in za zaključek še na Jesenicah. Lutkovni festival se pravza-prav začenja letos v Gorjah, kjer bo že v petek dopoldne ob 10. uri nastopilo lutkovno gle-dališče iz Mehike, v Ribnem z nastopom fakirja in na Boh. Beli, kjer bo lutkovno gleda-lišče GM Jesenice nastopilo s predstavo Klovn Pepijem. Enak program se bo popoldne med 18. in 19.30 odvijal na Bledu. Dva dni kasneje, v nedeljo, 23. junija, bo na Bledu od 18. ure naprej program jazza, predstava Muče copatar-ice GledaliŠča Fru-fru iz Ljubljane in predstava čeških lutkarjev. Na letošnjem festivalu sodeluje največ lutkarjev iz sosednje Italije - kar šest, več kot lani pa je tuđi slovenskih lutkovnih skupin - poleg jese-niške in ljubljanskoga Fru-fruja še ankaranski Papilu, Cveto Sever in lutkarji iz avstrijskega Šmihela. • L.M. LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA VISOKA UPRAVNA ŠOLA vpis vl. letnik informacije: 622-764 --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------»■ Kulturno zgodovinsko društvo tuđi na "\y BLED V UTRINKU TISOČLEjJJ Bled - S predavanjem dr. Andrcja Pleterskega o n*K sefl obdobjih Bleda, ki je bilo protekli četrtek v Vili *J|e%!jj,jiK^J neformalno, začelo delovanje novega kulturno zg°"°* ^ 0'^ društva Bled. Ob tem so odprli ludi razstavo z nasloV"0gl^ v utrinku tisočletja, ki bo odslej kot stalna razstava n» blejski knjižnici Blaža Kumerdeja^^^^^, Ideja za ustanovitev društva, kakršnega na Q^r^o^\ poznajo le na Jesenicah in v Škofji Loki, se ic J$i$l'l nekaterim občinskim svetnikom ob razpravah o ° ^ ] prazniku. Takrat so predlagali, da bi bil to 10. april, ?.■ $0,$l bil leta 1004 Bled prvič omenjen v pisnih viriti. ^%oioSXl^l o tako daljni zgodovini kraja med domačini kaj malo z ^ \i» da obenem najverjetneje potrebujejo organizacijo, ^g0dovl domačine kot obiskovalce opozarjala na bogato z» . Bleda. v $rfL Kot je v svojem predavanju opozoril dr. Pleterski, J r^is% le malo krajev, kjer bi bil zgodnji srednji vek tako door ^^ kot prav na Bledu. Poudaril je, da raziskave blejskeg^ ^a samo lokalnega pomena, ampak tako rekoč šois ^4 razmeroma dobro proučenega okolja. Vzroki za t0 0|eg yj v vrsti pisnih ter dobro ohranjenih arheoloških ^1.0^ $0 i .i pa je Bled s svojo lepoto vedno pritegoval ljudi- j^ufl^f zanimanjem proučevali. "To pa ne pomeni, da je delo ^0$° m takšnem prostoru namreč prav vsak nov podatek Pfjvf pK'teV kot v okolju, ki ga še ne poznamo." Kot je zatrdil a • pn^ lahko Bled z njegovo zgodovino vidimo kot vzor^ pOdiy dogajanj med 7. in 11. stole t nj em na nekem slovans ^ .^ $e in prav bi bilo, ko bi znali to veliko prednost izkpjI1, raziskovalne, temveč tuđi. v turistične namene. • M* i^l^jnnija 1996 OGLASI, URADNI VESTNIK GORENJSKE________9. stran » gorenjski glas V I c=^ / —t^ ; —M '■■^»^* ^^r"^^^H ,SEJEM LESMA I Zdaj gre za les! 1 GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE OD 18.-22.6. 1996. | 22.mednaroclni bienalni sejem lesnoobdelovalnih strojev, J naprav, materiala in gozdarstva ; %ysK&rt£& "m# RASICA V PR ODAJALNI "TEKSTIL" KRANJ, PREŠERNOVA 5, VPRITLIČJU od 17.06.1996 do 22.06.1996 ZA VESPOLETNI PROGRAM VSEH BAR VIN VSEH ŠTEVILK!!! POLEG NAJVEČJEIZBIRE IZDELKOV RASICE VKRANJU VAM PONUJAMO 20% POPUST NA VES LOVSKI PROGRAM od 17.6.1996-22.6.1996 PRISRČNO VABIJENI! Uradni vestnik Gorenjske LETO: XXIX torek, 18. junija 1996 Številka 24 VSEBINA OBČINA KRANJSKA GORA 99. PRAVILNIK O DODELJEVANJU SREDSTEV OBČINSKEGA PRORAČUNA ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA TURIZMA, PODJETNIŠTVA, DROBNEGA GOSPODARSTVA IN KMETIJSTVA V OBČINI KRANJSKA GORA OBČINA NAKLO 100. STATUTARNI SKLEP O SPREMEMBI IN DOPOLNITV1 STATUTA OBČINE NAKLO 99. Na podlagi 10. člena in 30. člena Statuta obćine Kranjska Gora, ter na predlog Odbora za gospodarstvo, finance, podjetništvo, obrt in javna podjetja, je občinski svet občine Kranjska Gora na svoji 21. seji dne 29.5.1996 sprejel PRAVILNIK O DODELJEVANJU SREDSTEV OBČINSKEGA PRORAČUNA ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA TURIZMA, PODJETNIŠTVA, DROBNEGA GOSPODARSTVA in KMETIJSTVA v OBČINI KRANJSKA GORA Lčlen S tem pravilnikom se določajo pogoji in postopek za dodelje-vanje sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja turizma, podjetništva, drobnega gospodarstva in kmetijstva v občini Kranjska Gora. 2. člen Sredstva se dodeijujejo za naslednje namene I. - nakup, graditev ali adaptacijo poslovnih prostorov za potrebe drobnega gospodarstva, obrti, turizma in kmetijstva, - pridobitev in posodobitev turističnih kapacitet, - nakup opreme za turistične sobe, - nakup opreme za gostinsko dejavnost, - zagonska sredstva za začetek opravljanja gostinske tn turistične dejavnosti, - ureditev okolice turističnih in gostinskih objektov, - pospeševanje kmečkega turizma, - pospeševanje razvoja deficitarnih obrti. II. - gradnjo in adaptacijo hlevov, - notranjo opremo gospodarskih poslopij, - obnova fasad kmečkih gospodarstev, - suštine naprave in strojna oprema. Za dopohnibie dejavnosti na kmetijah: - predeiava mleka.mesa sadja, - predeiava voine, - žaganje in razrez iesa. Za obratna sredstva se lahko dodelijo kratkoročni krediti do visine, ki jo določi pristojni Odbor za finance, gospodarstvo, podjetništvo, obrt in javna podjetja (v nadaljevanju Odbor za gospodarstvo). 3. člen Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci: - samostojni podjetniki, - podjetja v zasebni in mešani lasti, - občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vtožili zahtevo za izdajo dovoijenja za opravljanje dejavnosti oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev podjetja,. - občani, ki samostojno opravljajo kmetijsko dejavnost. Sedež prosilca mora biti na območju občine Kranjska Gora. 4. člen Posojila se dodeijujejo z najdaljšo dobo vračila do 5 let, za obratna sredstva pa do 1 leta. 5. člen Sklep o razpisu za dodeiitev posojil oz. subvencij sprejme pristojni Odbor za gospodarstvo in ga objavi v sredstvih javnega obveščanja. Sklep o razpisu vsebuje: 1. Doiočbo tega pravilnika, na podlagi katere občinski svet občine Kranjska Gora sprejme sklep. 2. Skupen znesek sredstev, namenjenih v občinskem proračunu za pospeševanje razvoja turizma, podjetništva in drobnega gospodarstva v občini. 3. Namene, za katere se dodeijujejo sredstva. 4. Subjekte, ki lahko zaprosijo za posojilo. 5. Dobo vraćanja posojila. 6. Visino obrestne mere. 7. Rok za vložitev prošenj, ki ne srne biti krajši od 15 dni od dneva objave in naslov, na katerega se prošnje vložijo. 8. Navedbo, da mora prošnja za posojilo poleg drugega vsebovati še ime, priimek oz. oznako firme in naslov podjetja, opis in predračunsko vrednost investicije ter visino zaprošenega posojila. 9. Navedbo dokumentacije, ki jo mora prosilec priložiti prošnji: a) priglasitveni list kot dokazilo za samostojnega podjetnika vpisu podjetja y sodni register podjetnikov, oziroma sklep o vpisu v sodni register ali potrdilo, da je občan pri pristojnem upravnem organu vtožil zahtevek in priložil vse zahtevane dokumente za izdajo dovoijenja za opravljanje določene dejavnosti,. b) potrdilo o plaćanih vseh zapadlih davkih in prispevkih (samostojni podjetniki) oz. dokazilo o boniteti podjetja, zaČetniki pa oceno uspešnosti investicije, c) dokazila glede na namen posojila : - pri nakupu poslovnih prostorov overjeno kupoprodajno pogodbo, - pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del in predračun, zemljiškoknjižni izpisek, izjavo tastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vraćanja posojila, - pri nakupu opreme: predračun ali račun in kupoprodajno pogodbo, d) če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v tem podjetju, pisno izjavo ustanoviteljev podjetja, da bo odgovorna oseba sklenila delovno razmerje v tem podjetju najkasneje v roku 6 mesecev od porabe posojiia, e) ter dokazila v skladu z zahtevami bančnega pravilnika o kreditiranju za posamezne namene. 10. V primeru subvencioniranja obrestne mere mora prositec predložiti sklep banke o odobritvi kreditaH. Rok, v katerem bo pristojni Odbor za gospodarstvo občinskega sveta občine Kranjska Gora sprejet sklep o dodelitvi posojil, ki ne srne biti daSjši od 30 dni od dneva preteka roka za vložitev prošenj in rok 8 dni, v katerem bo ta sklep posredovan vsem prosilcem. GORENJSKi glas . io. stran OGLASI, URADNI VESTNIK GORENJSKE Torek>18 *»«•41 Na podlagi Odloka o proračunu občine Radovljica za leto 1996 (Uradni vestnik Gorenjske št. 21 z dne 4. 6. 1996) in na podlagi Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. I. RS 28/93 in 19/94) Občina Radovljica daje JAVNI RAZPIS za dodelitev enkratne finančne pomoći pri izobraževanju v letu 1996 1. Občina Radovljica, Gorenjska cesta 19, Radovljica za enkranto finančno pomoć v letu 1996 namenja 3.000.000,00 SIT. 2. Predmet razpisa je dodelitev enkratne finančne pomoči - dijakom in studentom v zadnjh letnikih šolanja, v kolikor se ukvarjajo z raziskovalno, kulturno ali znanstveno dejavnostjo, - rednim studentom zadnjega letnika visokošolskega studija pri udeležbi na studijskih eks-kurzijah - studentom podiplomskega studija (specializacija, magisterij, doktorat) - dijakom in studentom za udeležbo na strokovnih srečan-jih doma in v tujini, če sodelujejo s strokovnimi prispevki - studentom ob delu v zadnjem letniku visokošolskega studija 3. V skladu z drugo točko se na razpis lahko prijavijo dijaki in studenti, ki imajo stalno biva-lišče v občini Radovljica in so slovenski državljani 4. Kandidati, ki se bodo prijavili na razis, morajo predložiti: - vlogo, v kateri morajo navesti visino zaprošene finančne pomoči in podatke o morebitnem sofinan-siranju njiihovega šolanja, studija oz. dejavnosti, o stipendiranju - podatke o Šolanju, opis razis-kovalne, kulturne ali znanstvene dejavnosti, - program studijskoga oz. stro-kovnega srečanja in prispevek, s katerim se nameravajo udeležiti srečanja, - program studijske ekskurzije 5. Kandidati, ki bodo sodelovali na razpisu, naj svoje vloge z vso potrebno dokumentacijo pošlje-jo na naslov: Občina Radovljica, Gorenjska cesta 19, Radovljica -razpis za izobraževanje. 6. Odpiranje in obravnava vlog bo enkrat mesečno ob koncu meseca do porabe sredstev za te namene za leto 1996. 7. Vloge, ki ne bodo pravilno opremljene ter vloge, ki ne bodo vsebovale vseh potrebnih doku-mentov iz razpisa bodo izločene iz nadaljnje obravnave. 8. Kandidati bodo obveščeni o rešitvi vioge v 30 dneh od dneva, ko je bila vloga odprta in obrav-navana. 9. Župan imenuje komisijo, ki na osnovi prispelih vlog pripravi konkretne predloge dodelitve enkratne finančne pomoči pri izobraževanju v letu 1996. Datum: 13. 6. 1996 Številka: 601-2/96 Župan: Vladimir Černe, dipl. Ing. novi Voy ager dve zračni blazini (US full siže) ABS* klima* bočne ojačitve avtomatski pomik stekel* avtomatsko pomična in ogrevana zunanja ogledala dvoje drsnih vrat triletna garancija oz. 110.000 km sedeni ler garancije na karoserijo Pooblasčeni prodajalec: AVTOHISA MAGISTER, d.o.o. Prešernova ul. 21, 4240 Radovljica rel. 064/ 715 015, faks 064/ 715 015 * dodatna oprema CHRVSLER radio triglav 4270 Jesenice, Ćufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ ■"'" Maistrov trg 2,4000 Kranj, Slovenija TEL: 064/221-103,221-139,221-146, FAX: 064/211-790 : IZ KATALOGA MM0JE POLETJE": CLUB BERNARDIN PORTOROŽ, 5 DNI OD 185 DEM 7POLPENZIONOVŽEOD285DEM / \\ '< ^ NOV! GRADU 260 DEM, POREČU 280 OBH } tVRSARJU 269 DEM, NA KRKU 324 DEM j S"\ 1#RAČU 219 DEM, HVARU 215 DEM... orc/anizirani prevozi s hidroquser|em iris vdalmacuo in prodaja ;; iapuskih vozovnic jadrounije. 7-dnevno kr1žarjenie po dalmaoii399dem STAJSKA 12 DNI OD 1.385 DEM iVŠRJ LANKA 8 DNI OD 1.399 DEM I •RDEČE MORJE 8 DNI 999 DEM '"< POČITNICE V ŠPANIJI, GRČIJI, TURČIJI, PORTUGALSKI, NA MALTI... MEČA SPEKTAKEL - FESTIVAL BAR, 21. IN 22.6.96 V PULJSKI ARENI - nastopajočučros Ramazzoti, Kelly Famify, Gina G... ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO KRANJ | Gosposvetska ulica 12 I 4000 Kranj I razpisuje prosto delovno mesto m 1. TEHNIKA j v enoti za komunalno higieno in varstvo okolffl Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogodi - da imajo končano srednjo ali višjo strokovno solo sanitarne I ali kemijske smeri 1 - vozniški izpit B kategorije 1 - znanje slovenskoga jezika 1 Delovno razmerje borno sklenili za določen čas. I O izbiri borno kandidate obvestili v 15 dneh po zaključi razpisa. 1 Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojH pošljejo v roku 8 dm od dneva razpisa na Zavod z?| zdravstveno varstvo Kranj, Gosposvetska ulica 12, 4000 Krafll OSNOVNA ŠOLA i PROF. DR. JOSIPA PLEMLJA BLED I razpisuje prosti delovni mesti: I - UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA za določen čas, s polnim delovnim časom (od 9. 9. 1996) - UČITELJA LIKOVNE VZGOJE za določen čas, s polnim delovnim časom, od 1- j 1996 do marca 1997 1 Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih dolofi^j Zakon o osnovni soli in Zakon o organizaciji I financiranju vzgoje in izobraževanja. I Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev spre)*j mamo 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo I izbiri obveščeni v zakonitem roku. I 6. t\en Visina posojila praviloma ne srne presegati 60% predračunske vrednosti investicije. 7. člen Prošnjo za posojilo s prilogami vložijo prosilci na banki, ki je določena z razpisom in s katero Občina sklene Pogodbo o poslovnem sodelovanju. Prošnjo prouči pooblaščena služba banke in Odbor za gospodarstvo občine Kranjska Gora. O dodelitvi sredstev odloča Odbor za gospodarstvo, ki po potrebi zahteva mnenje drugih odborov (za Turizem in za Kmetijstvo) in banka v skladu z bančnimi kriteriji. Sklep se posreduje vsem prosilcem v roku 8 dni od sprejema odločitve. 8. člen Sredstva , ki so podlaga za poslovno sodelovanje z banko in pridobitev kreditnega potenciala, se namenjajo iz proračuna občine Kranjska Gora za pospeševanje razvoja turizma, drobnega gospodarstva podjetništva in iz sredstev namenjenih za subvencije v kmetijstvu. 9. člen Posojilna pogodba je sklenjena med banko in posojilojemalcem v skladu s tem pravilnikom in sklepom Odbora za gospodarstvo ter banke. 10. člen Sredstva, pridobljena na podlagi tega posojila, se lahko porabijo samo za namene, za katere so bila odobrena. Namensko porabo posojila, pridobljenega po tem pravilniku in izpolnitev obveznosti iz pogodbe o posojilu lahko preverijo pristojni organi občine Kranjska Gora. 11. člen Posojilojemalec prične porabljati posojilo na podlagi ustrezne dokumentacije takoj po sklenitvi posojilne pogodbe. Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu z določili posojilne pogodbe. 12. člen Strokovna in administrativno-tehnična dela v zvezi s sprejeman-jem vlog, odobritvijo, spremljanjem in izterjavo opravlja pooblaščena banka. 13. člen Pravilnik se objavi v Uradnem vestniku Gorenjske in začne veljati naslednji dan po objavi. Štev.: 313^7-1/96-NK Občinski svet Datum: 29.5.1995 Občine Kranjska Gora: predsednik: Jože Zupančič 100. Na podlagi določil 29. in 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. I. RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95) je občinski svet občine Naklo na svoji 15. seji dne 13. 6. 1996 spreje! STATUTARNISKLEP O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI STATUTA OBČINE NAKLO Lčlen Spremeni in dopolni se 3. člen, 4. člen in 31. čien Statuta občine Naklo tako, da se le-ti glasijo pravilno: II. OBMOČJE IN DELI OBČINE 3. člen Območje občine Naklo obsega več naselij in je določeno z zakonom. Občina Naklo je razdeljena na naselja: - Bistrica - Cegelnica - Gobovce - Malo Naklo - Naklo - Okroglo - Podbrezje - Polica - Spodnje Duplje - Strahinj - Zadraga - Zgornje Duplje - Žeje v okviru meja in območij določenim z odlokom. Upoštevajoč prostorske, upravno-gospodarske razloge in interese prebivalcev posameznega dela občine se naselja lahko povezujejo v skupnosti naselij, oziroma krajevne skupnosti ali vaške skupnosti. 4. člen Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevni skupnosti ali vaški skupnosti. Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka in naiog, ki so določene s tem statutom, občinski svet zagotovi krajevni skupnosti ali vaški skupnosti tuđi ustrezna sredstva. 5. Svet krajevne skupnosti ali vaške skupnosti 31. člen Organ krajevne skupnosti ali vaške skupnosti je svet. Način in postopek za izvolitev čianov in predsednika sveta krajevne skupnosti ali vaške skupnosti je določen z občinskim odlokom. 2. člen Ta sprememba in dopolnitev Statuta občine Nakio začne verati 15. dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. Številka: 13/22-213 Datum: 13. 6.1996 PREDSEDNIK OBČ. SVETA OBČINE NAKLO PETER LUNAR, l.r. i, GOSPODARSTVO m junija 1996_____________________________________UREJA: MARIJA VOLČJAK__________________________11. STRAN * GORENJSKI GLAS ftiČarji kranjskega Merkurja bodo že drugič dobili dividende ptos po 500 tolarjev na delnico rjfjir bo jeseni praznoval 100-letnico obstoja, đanašnjo podobo vodilnega trgovca s T^nim blagom v Sloveniji pa je začel dobivati pred dvajsetimi leti. 'i 'li* Jun'Ja * Delničarji kranjskega Merkurja bodo o t^skega dobička odločali na skupščini, ki se bo sestala fr Uprava predlaga, da za dividende namenijo 52 rOv dobička in da bruto dividenda na delnico znaša 500 kn l ^e zna^a'a ^60 tolarjev. Merkur je bil lani tako po nfclr- P° Pr'no^ku prvi na Gorenjskem, uvršča se v vrh P'h podjetij. Vse bolj se steguje čez državno mejo, po r' »irjenja od sredine navzven, kakor pravi dolgoletni Tr Merkurja Jakob Piskernik. ijL^i Merkur je lani t: 4s5 milijarde tolarjev 4|f' ki je bila za 16 X°.v večja kot leto po- K*10 se je povećala za 8 Wjob 3,8 odstoka več JC?7- V njej ima prodaja fj:ele kar 75-odstotni I'njegovih trideset pro- Ej.entrov po Sloveniji in iJNo torej lečetrtinski jy v. ur Je potemtakem d >{Ji. kot se zdi na prvi J? nekaj časa je vodilni J1 trgovec z izdelki H^lurgije, železnine, tjj11' in instalacijskimi H)1' kratka s tehničnim 15° ustvarili 35,5 mili-arJev čistega prihod- ka, 24,8 odstotka več kot leto poprej oziroma realno 10,8 odstotka več. Bilanca uspeha pa kaže, da je odstotek razlike v ceni ostal takšen kot leto poprej. Prikazali so 1.145,4 milijona tolarjev dobička, ven-dar so v njem tuđi konvertir-ane terjatve zaposlenih, ki so se jim odpovedali v korist lastninienja. Dobiček je tako dejansko znašal 703,5 milijona tolarjev in za 29,8 odstotka večji kot leto poprej. Merkur pa je bil kljub temu prvi na Gorenjskem po dobičku, v Sloveniji pa je dvanajsti po dobičkonosnosti, če odšteje-mo omenjenih 441,9 milijona tolarjev konvertiranih terjatev pa na petindvajsetem mestu. Čisti dobiček na knjižno vrednost je bil tako 5,5-odsto-ten, leto poprej 4,2-odstoen. V primerja-vi z ocenjeno vred-nostjo pa je 7,8-odstoten, leto poprej je bil 5,9-odstoten. Delničarji potemtakem lahko lctos pri-čakujejo višjo dividendo, ki jo bodo delili že drugo leto. Merkur ima več kot 3.600 delničariev, mali delničarji (se-danji in bivši zaposleni) imajo 46,42-odstotni delež, dena-cionalizacijski upra-vičenci 6,10-odstotnega, Nacionalna finančna družba 16,20-odstotnega, Atena 8,36-odstotne- ga ter kapitalski in odškod-ninski sklad .po 11,46-odstotnega. Skupščina delni-čarjev se bo sestala 5. julija in odločala o predlogu uprave, da za dividende namenijo 52 odstotkov dobička in tako bruto dividenda na posamez-no delnico znaša 500 tolarjev. Polovico notranjega odkupa so v Merkurju že odplačali, zaključili pa ga bodo čez tri leta, odločili so se, da bo Merkurjeve delnice sele tedaj šel na borzo. Po grobi h oce-nah je doslej lastnike zamen-jalo le 4 odstotke delnic, kar kaže, da jih lastniki štejejo kot dobro naložbo.Merkur bo jeseni praznoval 100-letnico, njegov začetnik je bil znani kranjski industrialec Peter Majdič. Đanašnjo podobo je Merkur dobil v zadnjih dvajsetih letih, ko je iz kranjskega pre-rasel v največjega slo-venskega trgovca s tehničnim blagom. Približno 1.300 zaposlenih danes razpolaga z več kot 50 tisoč kvadratni-mi metri visokomehani-ziranih skladišč, po Sloveniji in čez mejo imajo 30 trgovskih sre-dišč ter šest podjetij v tujini. Lani so investicije znašale 739 milijo-nov tolarjev, pridobili so 2.196 kvadratnim metrov novih prostor-ov. Nove trgovske centre bodo postavili v Mariboru in v Ljubljani ter v Kopru, če jim bo uspelo kupiti del Cimosa. Vse bolj se stegujejo čez mejo, lani so odprli trgovski center v Zagrebu, kljub težavam pri nakupu poslopja, ki so ga morali naknadno doplačati, pa nameravajo še povećati delež hrvaškega trga. Širimo se od sredine navzven, pravi dolgoletni direktor Merkurja Jakob Piskernik, kar seveda pomeni, da se vse bolj širijo tuđi na tuje trge. Merkur približno 80 od-sotkov blaga nabavi doma, pri uvozu narašča promet iz Češke, Avstrije in Italije, naj-pomembnejša partnerica pa je Nemčija, ki ima približno 6-odstotni delež. Približno 88 odstotkov blaga Merkur proda na domaćem trgu, pri prodaji na tuje pa ima Nemčija 8,7-odstotni delež in Hrvaška 2-odstotnega. • M.V. Gradbinec v Naklem že gradi novi drugi stolpič, ki bo nared sredi pri-hodnjega leta. Ko bodo v naslednjih letih zgradili še tretjega, se bo v Naklo preselila tuđi Merkurjeva uprava. WaPušČa kranjsko občino in se iK|! Se'* v naklansko, poslopje 'iiuKl.v središču Kranja so prodali banski banki. | n° vprašanje Nta ni znižala Fjvstvenega prispevka JuN« * ^*avka zdravnikov je že skoraj pozabljena, il S>j|ae Vsaj nekateri še vedno sprašujejo, zakaj podjetja Sletio nazaJ ustreznega dela plaćanih prispevkov. iVeksti?rašanJe Je zdru- !N0vVod"zazdravstve- W *dra'e' saJ v času I 'llVeniuVnik°v storitve t %Vi n zavodov nišo JL^jhp/?10 zavarovanje ISa, Jen plačilu teh 'k% ?fyarovance. Pod- IliKo??1^ na kakŠen |, PCel°blti nazaj del R>b n,\kov ali jih por- fclV^ednjem plačilu. &>>*ranca Koširja, 0VStvo °da za zdravst- * hin na Tnije je Pri" i|i Poy2 !d kratko bi ga LSi 7ni.č ne boste «T VenH nj je z?odba ^°Sorčn7eJe °8lej!ati h,\ bodo, akaJ podjet-'«!S LVrnili Plaćanih %>• Spravljene f ^ta J Pravi a ; *1*Ch daPo58.členu * *S?£ ,državnemu ^.medTpnsPevne S> te dm i °m USOt°- \]S ali nOtok sređstev SaLPrevelik.Po61. paPozaključnem računu presežek sređstev iz obveznega zdravstvenega za-varovanja lahko prenesejo v naslednje leto, namenijo za programe, ki krepijo zdravje in prispevajo k zmanjšanju stroškov zdravstvenega zavar-ovanja ali pa namenijo za razširitev materialne osnove zavoda in za druge namene. Glede na takšne doloćbe statuta po Koširjevi razlagi ni utemeljenega razloga za zmanjšanje prispevnih stopenj za obvezno zdravstveno zavar-' ovanje, kar pomeni, da podjetja ne bodo dobila nazaj dela že plaćanih prispevkov, niti tega ne bodo poračunali pri naslednjih plačilih. Na koncu pa je še pristavil, da je obveznost plačevanja prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje vnaprej zakonsko določena in ni odvisna od koriščenja zdravstvenih stori-tev. Če ni drugega, si velja odgovor zapomniti za čaše, ko bo v zdravstveni blagajni premalo denarja in bo koriš-cenje zdravstvenih storitev spet najmočnejši argument za povišanje prispevka! * M.V. Stavka v Peku preložena Tržič, 18. junija - Minuli petek se je sestal stavkovni odbor, v katerem sta razširjena izvršna odbora obeh Pekovih sindikatov, da bi ugotovil dogajanja v tovarni pred napovedano stavko za 19. junij. Ugotovil je, da so novi predlogi uprave bistveno slabši od predvidevanj. Uprava je namreč predlagala izplačilo plače 27. junija, delno izplačilo regresa v bonih je omejila na 5 tisočakov v bonu za mesnico, regres v gotovini pa naj bi zagovotila v več delih; 20 tisočakov do kolektivnega dopusta, razliko do 50 tisočakov pa jeseni. Čeprav so sindikalni zaupniki obvestili stavkovni odbor, da so se delavci izrekli proti stavki, napovedane stavke nišo preklicali, ampak so jo preložili na 28. junij. Če do takrat ne bodo dobili plač, obstaja velika verjetnost, da stavka vseeno bo. Do takrat bodo namreč ponovno preverili mnenje zaposlenih o uveljavitvi zahtev z organizacijo stavke. • S. Saje Ugodna ekološka posojila Kranj, junij • Ekološko razvojni sklad je objavil nov razpis (Uradni list 90/96) za kreditiranje naložb gospodarskih družb za zmanjšanje obremenjevanja okolja. Sredstva zanj v visini 1 milijona tolarjev je ekosklad pridobil predvsem iz kupnine podjetij, ki se lastninijo. Razpis ponuja ugodna posojila s 6-odstotno realno letno obrestno mero in z odplačilno dobo do pet let, za tište naložbe ali dele naložb gospodarskih družb, s katerimi bodo prispevale k zmanjšanju onesnaževanja okolja. Namenjen je štirim vrstam naložb: v izgradnjo in rekonstrukcijo čistilnih naprav za tehnološke odpadne vode, v izgradnjo in rekonstrukcijo sistemov za ravnanje s posebnimi odpadki ter za investicije v tehnologije, ki omogočajo prenehanje uporabe ozonu škodljivih snovi. Zaprositi je moč za posojilo v visini do polovice predračunske vrednosti investicije, namenjene zmanjšanju obremenjevanja okolja. Ekosklad je dolžan skrbeti za ohranjanje svojega kapitala, zato lahko dodeljuje kredite le tištim gospodarskim družbam, ki ponudijo ustrezno zavarovanje in pri katerih je mogoče na osnovi njihovih finančnih rezultatov sklepati, da vračilo kredita ne bo problematično ali pa lahko za zavarovanje posojila predložijo državno poroštvo. Vse podrobnosti glede oblike in vsebine prijave bodo razvidne iz razpisne dokumentacije, ki jo kandidati lahko dobijo na Ekološko razvojnem skladu v Ljubljani, Trg republike 3 od 1. julija naprej. Prijave pa morajo oddati do 30. septembra. Ekosklad bo o dodelitvi posojil odločal konec novembra. Šesta dražba sele jeseni Kranj, 17. junija - Šesta javna dražba svežnjev delnic in deležev podjetij, ki jih kupuj ej o pooblaščene investicijske družbe (PID) je bila predviđena v začetku julija. Vendar jo bo sklad za razvoj pripravi! sele konec septembra oziroma v začetku oktobra. Priprava dražb ni odvisna samo od sklada za razvoj, temveč tuđi od hitrosti procesa lastninjenja, v katerem podjetja prenašajo deleže in delnice na sklad za razvoj in pridobivajo druga soglasja. Same družbe za upravljanje so so želele, da bo nova dražba sele takrat, ko bo sklad lahko ponudil za približno 20 milijard tolarjev delnic podjetij in jim tako omogočil pestrejšo in večjo ponudbo. Sklad je tej želji ustregel že na četrti in peti dražbi ter to upošteval tuđi pri pripravi šeste, pravi Franc Šimnovec, ki je pri skladu za razvoj zadolžen za pripravo dražb. Doslej se je namreč na skladu za razvoj nabralo le za 14,2 milijardi tolarjev delnic in deležev podjetij, predviđenih za dražbo. Od tega pa odpade 7,4 milijarde tolarjev na doslej umaknjene delnice, ki jih bo sklad ponovno ponudil na prihodnji dražbi. "Na novo" je torej na sklad priteklo le za slabih 6 milijard tolarjev delnic in deležev. Dražbo morajo v Uradnem listu objaviti 30 dni pred njenim začetkom in že zdaj bi se moralo nateči za približno 20 milijard tolarjev delnic in deležev, če bi jo želeli izpeljati julija oziroma avgusta. Izpeljati pa bi morali še vrsto aktivnosti, tuđi sestanek komisije za cene, pravi Šimnovec. Na sklad se je doslej steklo le za 40 milijard tolarjev kupnine iz javnih prodaj, ki so sklad prav tako ponuja na dražbah v obliki blagajniških zapisov ali depozitnih pogodb bank. Kupnino pa sklad na dražbo uvrsti sele, ko podjetje pridobi pravnomočno drugo soglasje. Vzrok za tako počasno pritekanje delnic, deležev in kupnine je seveda v počasnem poteku privatizacije, pravi Šimnovec. Dele podjetij sklad po posebni uredbi lahko PID ponudi na dva načina: z javno dražbo tako kot doslej ali z javnim razpisom za zbiranje ponudb, pri katerem družbe pošljejo skladu svoje ponudbe v zaprtih kuvertah. Po sedanji zakonodaji pa mora tako delnice kot deleže podjetij prodati čimprej, postopek pa mora biti konkurenčen in javen, sklad oziroma komisija za cene pa oblikuje cene v postopkih prodaje. Razdelitev torej priđe v poštev le, če bi se zakonodaja temu ustrezno spremenila. Prva Elanova trgovina na Madžarskem Tuđi Madžari na Elanovih smučeh Blatno jezero, 18. junija - Begunjski Elan je v petek ob Blatnem jezeru na Madžarskem odprl nov prodajno -razstavni salon. Otvoritev objekta, lociranega tik ob glavni cesti proti Budimpešti, je, kot je na otvoritvi dejal direktor Elana Šport Alojz Pintar, začetek prodora na nove, vzhodnoevropske trge. Novoodprta trgovina je tuđi skladišče za celotno Madžarsko. Elan je center odprl v sodelovanju z madžarskim podjetjem Agro Techa, poleg maloprodajne trgovine pa bodo tu tuđi distribucijsko središče za celotno Madžarsko. Na 325 kvadratnih metrih površine - naložbo ocenjujejo na 130 tisoč nemških mark - bo na ogled većina Elanovih izdelkov, od smuči, tekstila in športne opreme do plovil. Iz Slovenije so pripeljali ćelo Čoln, ki bo razstavljen v trgovini. Tam bosta za enkrat zaposleni le dve prodajalki, domačinki, in komercialist, saj glede na to, da je trgovski center lociran na kakih sedemdeset kilometrov dolgi, turistično zelo razviti obali Blatnega jezera, računajo predvsem na sezonsko prodajo. Glavni namen centra pa je po besedah direktorja Elan Commerce Miha Štera predvsem navezovati stike in raziskati še ne osvojeno tržišče. V center je tako vključen tuđi prostor za poslovne stike in čeprav Madžarsko poznamo predvsem po ravnicah, so pri Elanu prepričani, da bodo s svojimi smučmi, pa tuđi z drugimi izdelki, lahko osvojili madžarski trg. Sicer pa je v 725 metrov veliki stavbi svoja predstavništva odprlo še nekaj slovenskih podjetij: Kovinatrade, Kovin, Isokon in Lesna industrija Idrija ter radovljiška Almira, ki prav tako predvsem iščejo nove možnosti prodora na tuji trg. Tako kot Elan tuđi Almira zaradi razmeroma visoke kvalitete svojih izdelkov računa na kupce višjega razreda, pri predstavitvah in modnih revijah pa obe podjetji načrtujeta sodelovanje. Predstavniki vseh podjetij so še poudarili, da so na Madžarskem stroški najema prostorpv precej nižji kot doma, v naslednjih mesecih pa se bo pokazalo, kako bo na njihove izdelke reagiralo madžarsko tržišče. • M.A. GORENJSKI GLAS • 12. STRAN POSLIIN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Torek, 18. junija^ ^ ** Nft ŠT1RIH KOLESIH TEST PROTON 415 GLSi Ime Proton je povezano z Malezijo in z edinim tamkajšnjim proizvajalcem avtomobilov, ki se licenčno in tehnološko naslanja na japonski Mitsubishi. Poreklo še ne govori o vsebini in vsebina, v tem primeru avtomobili, so morda povsem nekaj drugega, kar bi se smelo pričakovati od pri nas skoraj popolnoma neznane avtomobilske znamke. Ker pa ime ponazarja pozitivno energijo, ni nobenin ra-zlogov za vnaprejšnje zadržke. Oblikovno kaj posebno novega pri Protonu nišo odkrili m model 415 na cesti ne vznemiri vsakega očeša. Hote ali nehote pa ta avtomobil spominja na Mitsubishijev model lancer. A vendar so razlike po drugem pogledu že bolj opazne. Proto-nov nos ima značilna stisnjena žarometa, velike reže za dovod zraka v motor in zašiljen motorni pokrov. Stranski deli karoserije so docela nevpadlii-vi, na zadku pa je največji del namenjen lučem, ki zascdajo dobršen del prostora ob in na petih vratih. Komur je bolj po volji klasična štirivratna limuzina, si lahko izbere tuđi to, a vsaj na oko je petvratna izvedba prijetnejša in sodobnejša. Oblika sama po sebi sicer še ne naredi avtomobila in to velja tuđi za proton 415 GLSi. Dva para bočnih vrat zapir-ata sorazmerno prostorno no-tranjost, glede udobja pa si oceno plus zaslužita prednja sedeža in zadnja deljiva sedež-na klop. Potrebno pa je vedeti, da se v tem avtomobilu sedi zelo nizko, zato malce več telovadbe pri izstopanju ni izkli učeno. Za zadnjo klopjo je družinsko prostoren prtljažnik s 320 litri uporabnega prostora, z zlaganjem klopi pa naraste na skoraj trikratno osnovno prostornino. Voznikov delovni prostor je dovolj dobro odmerjen, volans-ki obroč je nastavljiv po visini, instrumentna plošča pa preg-ledna, vendar z nekaj prikritimi stikali. Za nekaj dodatnega denarja je pri protonu poleg osrednje ključavnice na voljo tuđi volan s servoojačevalni-kom, elektrika za stekla in ćelo klimatska naprava, večina od tega pa sodi k paketu opreme GLS. Prijetno preseneča 1,5-litrski motor, ki zmore 90 KM. Pol-nokrven zvok je samo uvod v zelo dobro prožnost, solidne pospeške in srednje dobro AVTOHIŠA MAGISTER Radovijica Prešemova 21 SALON: tel/fax:715 015 SERVIS: tel.:715 256, fax:715 190 &Jeep. JEEP - CHEROKEE ŽEOD 41.738,- DEM DAUE ■SALONU AVTOMOBILOV LOKA 96 I od 21.6 do 23.6.1996 J končno hitrost. Štirivaljnega motorja s po tremi ventili na valj ni treba posebej prositi, naj se zavrti, saj kar sam vabi k priganjanju v visoke vrtljaje, vse do rdečega polja na mer-ilniku. Do takrat je tuđi povsem kultiviran, vse skupaj pa je seveda povezano tuđi z ben- cinsko žejo, ki se v testnem povprečju ni hotela spustiti pod deset litrov. Vse našteto poma-ga vozniku, da se hitro sprijazni z avtomobilom in svoj prispe-vek dodaja tuđi dober, toda občasno nenatančen menjal-nik. Pogon na prednji kolesi ima tuđi y tem primeru svoje zakonitosti, zato nos v ostreje voženih ovinkih sili po svoje. Vendar pa je z nekaj igranja z volanom in dodajanjem plina položaj popolnoma obvladljiv, zavor pa ne kaže predolgo obremenjevati z vso silo. In končno, proton brez zadrž-kov pokaže, kar ima in česar nima. Nekaj je gotovo sprejeml-jivo in to je dobro razmerje med izdelkom in ceno. LAĐA CD PRODAJA VOZIL AVTO DETR d.o.o. ZORMAN MENGES Slovenska c. 66 k)MPlONO$QMaRA»iJ€~" POPftflVRft KRAflMSOUftaNIHVGZH. PflOOfUfl fi€Z€^HDaOV STARO ZA NOVO! tel,prodojo:757 313 tel, servfs: 737 041 fox:737 313 TEHNIČNI PODATKI: kombilimuzina, 5 vrat, 5 sedežev. Motor štirivalj-ni, štiritaktni, vrstni, nameščen spredaj pre-čno, poganja prednji kolesi, 1468 ccm, 66 KW/90 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere. d.4270 mm, š.1690 mm, v. 1390 mm, medosna razdalja 2500 mm, prostornina prtljažnika 320/9501. Naj-višja hitrost: 173 km/h (tovama) 170 km/h (test), pospešek od O do 1OO km/h:12,1 s. Poraba goriva po ECE: 5,6/7,4/8,8 I neosvlnčenega 95 okt. bencina na 100 km. Poraba na testu: 10,11. Cena do registracije: 1.920.000 SIT (Industrijaimport, Ljubljana) • M. Gregorič ^V *» ^L -f-A/'j/i^77/i77/if'?-iiH MEŠETAR J Odkupne cene listavcev h Gozdno gospodarstvo Bled (cene so v sit/m3 in veljajo <^¥ junija dalje za les, dostavljen do kamionske ceste): Jt hlodi L I. II. ll'-jl bukev, javor jesen 11.000 8.000 6.500 J'Ij brest 11.000 7.000 5.000 JI' hrast, češnja 13.000 8.000 6.500 J'ij oreh 20.000 10.000 6.000 fi, ostali trdi listavci 8.000 3.500 3.000 J'l lipa 8.000 3.500 3.000 J'l ostali mehki listavci 7.000 3.000 2.000 11( ---------------------------------------------------—rjk Prometni davek od lesa plača gozdno gospodarstvo, n^'jr cene so neto (toliko dobi prodajalec). Za dostavo na sWa^(k Rečica ali Bohinj plačajo (skupaj z davkom) 500 ^°^tJL kubični meter. Denar za prodani les je v 1 14 dneh po * JF, obračunskega obdobja, ki traja od ponedeljka do petka. V O'tj prmerih za že posekan les dajo akontacijo. I m\ Prvi sadjarski sejem JI Podjetje Studio trg iz Dramelj bo v sodelovanju z c/lm Slovenske Konjice, Gospodarskim interesnim združenje"1 Si jarstvo in Kmetijskim zavodom Maribor pripravilo od 5. *|| septembra v Slovenjskih Konjicah prvi mednarodni sa ' JI sejem. Sejem bo v okviru praznovanja 850-letnice mesta. S 'Wm I Cene sadja in vrtnin JI Po podatkih kmetijske svetovalne službe veljajo pri Pf*^ sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v tolarjih za kil°^| ♦češnje 250-550 * hruške 125'M * lubenice 100-140 * nektarine 45°'l *bučke 100-150 * čebula 45'i * česen 350 - 450 * korenje l3j'J * nadzemna koleraba 120 - 180 * mladi krompir I^'B * ohrovt 120 * por nW\ * paradižnik 190 - 300 * mehka solata ^'l * zelje, glave 80 - 130 * jabolka ^'l * jagode 180-350 * marelice 350'J * cvetača 120 - 180 * mlada čebula l^Jjf * kumare 80 - 150 * koleraba * i ♦krompir 20-30 * peteršilj 2OJ'I' * paprika 280-600 * ljubljanska ledenka W Jk * šampinjoni 350 - 450 * zelena ^ m V NOVI ŠTEVILKIPREBERITE: Al • Kataloška prodaja: Kupci radi potipajo, preden Wr t*< • Združevanje je za uspeŠne male trgovce. m, • Telefon je odlično orodje, če ga znate uporabljati. ^ • Najem poslovnih prostorov: Brez papirja ne gre. s,, pera Naročita sprtjema: . '«i GOSPODARSKI VESTN1K, Dunajska cesta 5, /000 Ljubim U Po faksu gre kitreje: (061) 132 2130. ^/ \ .......... ----- L AVTOTRADE d.o.o. Kranj ^ _______________KRANJ, Šuceva 17, tel.: 242-300_______________^ 17.6. do 21.6.- (ADA • nižje cene • testne vožnje • ugodni kredi*1 • danio ob nakupu - avtoradio ali sončna stt&^ • priložnostno danio caka vsakega kupca ^ljgvjunija 1996 paNORaMa 13. STRAN • GORENJSKI GLAS / —— , ^REME ' kžtof ^*000* nain za danes napovedujejo pre-i^,^asno vreme z dopoldansktmi nevihtami tn i!žSatUrarrU *** 22 do 27 stoP^ Celzija. Vsreda in i * bo delnoJasno s popoldanskimi nevihtamL PJNINE pREMEMBE lWrf mic^ nastopil v nedeljo ob 3.36, bo do Wh&t ^e sP^^\ewbe položaja lune (prvi krajec bo ■fe2?fl ob 7.23 v ponedeljek, 24. junija) po jCr^uouem vremenskem ključu mrzlo in dež. X---------.___________________________________ SJAMO STARE RAZGLEDNICE kl isri |6jeli smo zelo veliko vaših odgovorov, ki so bili Er^feeJvi^'0'1 ^re^ Pa Je na9rac'e namenil naslednjim petim R^nn i Alenka fartek, Cesta na Ravne 4, Boh. Bistrica; 2. Jb^ik M1 '• Josipine Turnograjske 2, Preddvor; 3. Monika F> &• 7°vake 5, Golnik; 4. Heda Draksler, Zelenića 4, Tržič; 5. LJOkrafVc. Ravne 17, Tržič. Čestitamo! ^fS% Zna °bjavljamo fotografijo, na kateri je videti grobnica ^ % Uqotme1ite9a Slovenca, kje stoji in čigava je morate k^ nasirt'*' ^' 'n nam odgovore poslati do petka, 21. junija, t(%Sh on GorenJski 9las> Zoisova 1,4000 Kranj. Pet pravilnih, n«v, °agovorov bo prineslo nagrade v vrednosti po 1.000 GLASBEMK1MESEIA pripravljat Andrej Žalar Ansambel meseca - Alpski kvintet Tuđi Alpskemu kvintetu se na njegovi bogati in uspešni tridese-tletni poti ni dogajalo nič dru-gače, kot se še vedno dogaja tuđi stevilnim drugim ansamblom, čeprav so veliko mlajši od Alps-kega kvinteta. Instrumentalna in vokalna sestava ansambla se je spreminjala, vendar pa obstoj ansambla zaradi tega ni bil nik-dar ogrožen. Jedro, kot pravimo, je ostalo, ko se je kmalu po začetku ustalilo, ostalo trdno vse do danes. Pa si vseeno oglejmo spre-membe. Zanimive so in morda ćelo presenetljive glede na bolj ali manj še danes poznana imena narodnozabavne glasbe. Potem ko je po poldrugem letu ansambel zapustil vodja in klarinetist Jože Šmid s Koroške Bele, ga je pri klarinetu zamen-jal Vinko Kozjek z Jesenic, na krmilu pa Jože Antonič, sedanji vodja, iz Zgornjih Gorij. Drugi, ki je odšel kmalu po začetku, je bil basist Peter Kejžar z Jesenic, zamenjal pa ga je Branko Škruba iz Soštanja. Ko pa je le-ta odšel k vojakom, ga je zamenjal Janez Per iz Mengša, ki je še zdaj član ansambla. 1969. leta odide klarinetist Vinko Kozjek in od takrat je član ansambla vse do danes Vinko Sitar iz Mengša. Edi Semeja, sedanji harmo-nikar v ansamblu iz Doba pri Domžalah, ni bil edini. Harmo-nikarji pred njim so bili tuđi Niko Kraigher iz Zasipa pri Bledu, za njim Ivan Papež iz Ljubljane, potem Vinko Frelih z Lancovega, Marjan Kregar in Jože Burnik. Več sprememb je bilo tuđi pri trobentarjih. Tro-bentarji so bili Jože Balažic in Ivan Rožmarič iz Veržeja, Alojz Stana iz Maribora, Metod Šte-fulja iz Ljubljane, Alfonz Sav-nik iz Domžal in Ivan Prešeren - Žan. Klarinetisti so bili poleg Jožeta Šmida in Vinka Kozjeka tuđi Andi Arnol, Adi Kreček in Vinko Sitar, sedanji član ansambla.. Še pred uradno ustanovit-vijo je bil kitarist v ansamblu Franci Kejžar, od ustanovitve naprej pa je Jože Antonič. Veliko sprememb pa je bilo v ansamblu pri pevcih. Pri AIps-kem kvintetu so peli: kvartet DO, Metka Štok, Majda Re-nko, Tomaž Tozon, Janko Ro-pret, Edvin Fliser, Janko Ropret, Simona Vodopivec, Braco Koren, zdaj pa so pri ansamblu Ivanka Kraševec, Branka Kraner in Oto Pestner. Alpski kvintet ob 30-letnici (od leve proti desni): Ivan Prešeren • Žan, Vinko Sitar, Ivanka Kraševec, Edi Semeja, Oto Pestner, Jože Antonič, Branka Kraner in Janez Per. *>>O slmb°H Slovenci ' Ww/Srfw sreče- če C« tollđK,slovenije simbo-t>(enZško ali kur0 P° SSiZest?kakšnegam°- ki bi " ob-CS T*«*ki naravi na %l^oLSilegla'seveda k,'}neHfmčkrivi. Zemelje-K^n ,m°s<*™,sicerpa ve Cfr zabava zo *2?**£'?•tudi takšen kp Mo ]ivo dobro p°- PfJjojeJ' Prav kuro in «e% PMančke, za Ktl^o itlovJniJe- Nadvse *%>« °doh a so P°Mi kar "C"10- kal°l1 Sa! « & \koSnn?L1€v dopise l4>^mlke'vsak, ki se S' ^\u\y novih fe'io ;6"o sS°l ln zastave. tk> & Zel°latm m>boli |\ °P™>Uo: ^^^2« grba in občinske zastave še nismo prav-zaprav nič. Zato so startali v grbe in zastave z vsemi štirimi in le v tistih občinah, kjer si ob vsaki stvari svetniki med seboj nagajajo in si oponirajo, so se razprave dolgo vlekle in vlekle. ln če bi vas zdaj kdo vprašal, če lahko kot iz topa izstrelite in poveste, kakšnih barv je slo- venska zastava? Bi znali? No ja - bi... Ali pa tudi ne. Vsa Čast izjemam, a upamo si trditi, da kar precej Slovencev in Slovenk slovenske trobojnice še ni vzelo. To, da smo strašno zamerl-jivi, če imajo v svetu našo zastavo za rusko ali slovaško, to le; da pa bi kot iz topa in sredi noči izstrelili, kakšne barve v resnici je in bili o tem tudi trdno prepričani, je pa le vprašanje. Tako se je na lalost tudi slovenski pošti zgodilo, da je pred kratkim izdala olimpijske filatelistične znamke in jih raz-poslala filatelistom po širnem svetu z napačno razvrstitvijo barv na slovenski zastavi. Se pravi: zamenjali so belo - mod- ro - rdečo zastavo Republike Slovenije in izdali belo - rdeče -modro. Padli so seveda v grozno zadrego in v še bolj ogromne probleme, kajti še na javni promociji filatelističnih znamk ni prav nihče opazil čudne slovenske zastave na robu filate-lističnega bloka. Prav nihče! Zato tudi vam, recimo, ne bi smelo biti nerodno, da pravza-prav čisto natančno le ne veste, katera barva je v sredi slovenske zastave: modra ali rdeča. ln kaj zdaj od taki blamali? Nič. Pošta se bo filatelistom po svetu opravičila, filatelisti po vsem svetu pa juhuhu! Kaj je lepšega za filatelista, če ima v svoji zbirki tako posebnost? še lepše bi za filatelistične sladokusce sicer bilo, ko bi pošta izdala le nekaj primerkov takih znamk in jih oaposlala, nato pa opazila napako in takoj prene-hala s tiskanjem. Če bi izdala le nekaj komadov, bi bila to res enkratna filatelistična rariteta -imeti znamko, ki jih izdajajo v mladi drlavi in pri tem pomeša-jo barve svoje zastave! Se pač zgodi - tudi v boljših drulinah in veličastnejših drla-vah. Zastava je stara komaj pet let in je pravzaprav še zelo mlada. Taki mladenki pa se na poti k odraščanju zgodi pač karkoli. Ni, da bi zdaj slovensko pošto vlačili gor in dol in se posmehovali. Vsi smo zmotljivi. Kar samokritično poglejmo, koliko zastav pravzaprav visi ob drlavnih praznikih na proČeljih hiš? In kako visijo - prav ali narobe? Saj se nihče niti ne obregne, če kakšni komunalci obesijo zastavo narobe, še manj je komu mar, da za največji drlavni praznik ni v kakšnem večjem kraju niti ene drlavne zastave. Visi pred občino in morda še na pročelju kakšne firme - in smo z zastavami opravili. V izogib nadaljnjim blama-lam bi bilo dobro, ko bi slovenske zastave bolj pogosto risali po šolah. • D.Sedej Frajtonarska nedelja v Besnici Vsi naslovi Dejanu Raju Besnica, 17. junija - Besnica je v nedeljo že petič zapored potrdila kvalitetno organizacijo, veliko zanimanje za diatonično harmoniko in vedno večjo priljubljenost tega nekdaj predvsem godčevskega instrumenta med mladimi v Sloveniji. Tokrat so že petič izbrali gorenjskega prvaka, številno občinstvo svojega najbolj priljubljenega harmoni-karja, komisija pa najboljše, ki se bodo potegovali za zlato harmoniko Liubečne ter šestnaist harmomkarjev za že tretj'i izid audio kasete pri založbi Obzorje Helidon. Ljubitelji besniške prireditve frajtonarjev pod pokroviteljstvom Mestne občine Kranj, Gorenjskega glasa, Sava in Živila Kranj ter številnih sponzorjev so že vnaprej napovedovali, da bo lepo in zanimivo. Nekateri so zaradi tradicije napovedali tudi dež. In res je potem potekalo vse tako, kot so si delavni turistični delavci zamislili. V odmoru po končanem tekmovanju harmonikarjev, tokrat jih je nastopilo 60, in pred začetkom koncerta Alpskega kvinteta, ki letos praznuje 30-letnico, se ni izneveril tudi dež s kratko ploho. Dejan Raj - gorenjski prvak za leto 1996 in hkrati najbolj priljubljen po izboru občinstva, ki je dobil zlati znak TD Besnica, podelil pa ga je predsednik KS Matevž Kleč. Najboljjši v Besnici Najboljsi v Besnici so bili. Starostna skupina do 12. let: 1. Matjaž Kokali (OvsiŠe), 2. AndraŽ Kamnar (Ljubljana), 3. Dejan Peternelj (Gorenja Dobrava); starostna skupina 12 do 16 let: 1. Dejan Raj (Kranj), 2. Klemen Leben (Mengeši, 3. Borut Žagar (Sraarca); starostna skupina 16 do 45 let: i. Klemen Grašič (TenetiŠe), 2. Beti Bogataj (Besnica), 3. Vili BonČa (Šenčur); starostna skupina 45 do 65 let: 1. Andrej Pivk (Tržič), 2. Alojz Ličar (Posavec), 3. Jaka Pajduh (Ljubljana); starostna skupina nad 65 let: 1. Metod Praprotnik (Ljubno), 2. Pepca Bleje ( Mengeš), 3. Franc Fabijan (Besnica); skupina gostie: 1. David Koren (Duplje-Vipava), 2. Franc Lamprecht (Beljak), Borut Hočevar (Velike Lese-Krka). Konkurenca med harmonikarji je bila tokrat še večja kot na dosedanjih štirih tekmovanjih. Posebno pri mladih je bilo opazno očitno kvalitetno napredovanje. Strokovna komisija, ki ji je predsedoval Slavko Avsenik mlajši, prvič pa je bil njen član tudi predstavnik Ljubečne in tako ni bilo podvajanj pri izboru najboljših na Gorenjskem in najboljših za Ljubečno, je za gorenjskega prvaka izbrala Dejana Raja iz Kranja, uČenca Janeza Fabijana iz Besnice. S strokovno komisijo pa se je tokrat strinjalo tudi občinstvo, ki je Dejana Raja izbralo tudi za dobitnika zlatega znaka TD Besnica, podelil pa ga je predsednik krajevne skupnosti Matevž Kleč. Polfinale Ljubečne V polfinale za zlato harmoniko Ljubečne so se uvrstili: Matjaž Kokalj, Andraž Kramar, Dejan Raj, Klemen Leben, Klemen Grasič, Beti Bogataj, Andrej Pivk, Alojz Ličar, Metod Praprotnik, Alojz Govekar, David Koren, Franz Lamprecht, Borut Hočevar in Borut Žagar. Izbrani za snemanje audio kasete Za snemanje tretje audio kasete so bili izbrani: Matjaž Kokalj, Andraž Kamnar, Dejan Raj, Klemen Leben, Klemen Grašič, Beti Bogataj, Andrej Pivk, Alojz Ličar, Metod Praprotnik, Pepca Bleje, Alojz Govekar, David Koren in trio harmonik, ki so zaigrali jjrvič skladbi Razigrani Besničani in v Besniški dolini Jozeta Burnika: Dejan Raj, Štefan Arh in Bojan Jerič. Ob 5. obletnici prvenstev na diatonični harmoniki v Besnici je prireditelj najmlajšemu harmonikarju - Matjažu Kokalju podelil torto. Organizatorji so tudi letos poskrbeli za nagrade in priznanja vsem harmonikarjem v posameznih starostnih skupinah. Ob 5. obletnici pa so s torto, na kateri je upihnil pet sveč najmlajši harmonikar Matjaž Kokalj, proslavili jubilej in hkrati napovedali nadaljevnaje tradicije dosedanjih srečanj frajtonarjev v Besnici. Pod uspešno prireditev, za katero velja priznanje organizatorjerm, pa se je s tradicionalnim koncertom "podpisal" ob svojem 30-letnem jubileju tudi Alpski kvintet, ki je pozno zvečer sklenil letošnjo peto jubilejno prireditev Besnici. * A. Žalar GORENJSKI GLAS • 14. STRAN ^^JK ^^^^B' Hkv ^^wm ^^™^ *^^H| ^■'^B "^^K Torek, 18. jung^l SREDA, 19. JUNI JA 1996 ČETRTEK, 20. JUNI JA 1996 10.00 Videostrani 10.20 Hov! 10.45 Deklica Delfina in lisica Zvitor- epka, zadnji del 10.55 Roka rocka, ponovitev 11.40 France Kralj, ponovitev 12.25 15. republišpka revija MPZ Zagorje, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Zgodbe iz školjke 14.45 Dlan v dlani, ponovitev 15.00 Mednarodna obzorja: Kosovo, ponovitev 15.50 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 16.20 Ljudje in zemlja, ponovitev 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Podelitev nagrad OJ. '96, ponovitev 18.00 Fallerjevi, nemška nadaljevan-ka 18.30 Kolo sreče, igrlca 19.00 Delničarji 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Erikini cilji, angleška humoristična nanizanka 20.35 Film tedna: Violeta, poslušaj pesem mojo, angleški barvni film 22.30 Dnevnik 3 23.00 Severna obzorja, ameriška nanizanka 23.45 Izdaja, švedska nadaljevanka 0.45 Poročila 0.50 videostrani 9.00 Euronews 12.40 V žarišču, ponovitev 12.55 Oči kritike, ponovitev 13.45 Varšava, ponovitev kopro-dukcijskega barvnega filma 15.40 Erikini cilji, ponovitev koprodukcijs-kega barvnega filma 16.05 Severna obzorja, ponovitev ameriške nani-zanke 16.50 Iz deževnega tropskoga gozda, slovenska dokumentarna serija 17.25 EP v nogometu: Hrvaška -Portugalska, prenos 19.20 V vrtincu 20.05 V žarišču 20.25 EP v nogometu: Italija - Nemčija, prenos 22.20 EP v nogometu: Turcija - Danska, pos-netek 0.05 Euronevvs 15.30 TV prodaja 15.50 Video strani 16.55 Spot tedna 17.30 Imperij, ponovitev ameriške nanizanke 18.00 Sirene, ameriška nanizanka 19.00 CNN poroča 19.30 Oddaja o stilu 20.00 Hondo, ameriška nanizanka 21.00 Megla, ameriški film 22.45 Dance session, oddaja o plesu 23.00 Odmevi iz sveta, 1. del dokumentarne serije 23.30 Spot tedna 23.35 TV prodaja 0.00 CNN poroča 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Magnum, P.I., ameriška nanizanka 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.00 Kuhajmo skupaj, ponovitev 13.30 Acapulco H.E.A.T., ameriška nanizanka 14.30 Chicago, ponovitev 4. dela ameriške nanizanke 15.30 Avtomagazin, ponovitev 16.00 POP 30 16.30 Krila, ameriška humoristična nanizanka 17.00 Dan-gerfield, ameriška nanizanka 18.00 Santa Barbara, nadaljevanka 18.50 Kompas Hollidav's turistično okno 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 Nuna in kavboj, ameriški barvni film 22.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Obraz tedna 23.00 Magnum, ameriška nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev 0.30 POP 30, ponovitev 9.00 Noč in moč - slovenski nokturno, ponovitev 10.30 TV prodaja 10.50 Video kolaž 13.30 Družinski studio 15.30 TV prodaja, ponovitev 16.00 Boston Pops, ponovitev 17.00 Otroš-ki program: Vdihni globoko 18.00 Medicinski center, nanizanka 19.00 Dnevnik 19.30 TV prodaja 20.00 TV razglednica: Bled 21.00 Rastline, dokumentarec 21.45 Dom in svet 22.15 TV prodaja 22.30 Noč ima TV moč - slovenski nokturno 0.00 Radio FM, ameriška humoristična nanizanka 0.30 TV prodaja 7.15 TV koledar 7.25 Poročila 7.30 Santa Barbara 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Literarno vprašanje: Pesnik in ban Ivan Mažuranič 10.30 Orgelske zgodbe iz davnine: V cerkvi sv. Servola 11.00 Gost v studiu 11.10 Paška čipka 11.30 Prvič, dokumentarna serija 12.00 Poročila 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Juna-ki na nebu, ponovitev ameriškega barvnega filma 14.35 Otroški program: Risanka 14.50 Ljubim svoje mesto 15.05 Poročila 15.10 Potrtreti hrvaških skladateljev 15.40 Paška čipka 16.15 Otroški program: Prvič, dokumentarna serija 16.50 Angel Falls, nadaljevanka 17.50 Kolo sreče 18.20 V obnovi Hrvaške 18.50 Hugo, 19.30 Dnevnik 20.10 Poslovni klub 20.45 Ekran brez okvirja 21.45 Jaz sem pesem, glasbena oddaja 22.15 Dnevnik 22.35 Slika na sliko 23.05 Z namenom 23.55 Poročila 15.10 Video strani 15.15 TV koledar 15.25 Razprava: O življenju čisto resno 16.10 Hrvaško plemstvo v Varaždinski županiji, izobraževalna oddaja 16.40 Jet ski, reportaža z odprtega prvenstva Hrvaške 17.00 EP v nogometu: Hrvaška - Portugalska, prenos Iz Nottinghama 19.20 EP v nogometu: Italija - Nemčija, prenos 22.20 EP v nogometu, iz studia 22.45 Walker, Teksas Ranger, ameriška nanizanka 6.00 Roseanne, ponovitev 6.25 Otroški program 9.05 Salve smeha 9.10 Pes z družino, ameriška risana serija 9.35 Naš hrupni dom 10.00 Knight Rider 10.40 Lois in Clark: Nove Supermanove pustolovščine, ponovitev 11.30 Prečastiti podeduje raj, ponovitev nemškega TV filma 13.00 Otroški program 13.25 Con-fetti Paletti 13.40 Perrine 14.05 Am, dam, des 14.20 Uganke 14.30 Tom and Jerry 14.55 Artefix, nasveti za prosti čas 15.05 Animaniacs 15.20 Mini čas v sliki 15.25 Lois in Clark: Nove Supermanove dogodivščine 16.10 Knight Rider 17.00 Katts & Dog 17.25 EP v nogometu 96: Hrvaška - Portugalska, prenosi Tur-čija - Danska, prenos 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Ep v nogometu 96: Italija -Nemčija, prenos; Rusija - Češka republika, prenos 23.30 Cas v sliki 2 23.35 Jeaniejina klapa, ameriška drama 1.15 Čas v sliki 1.45 Schie-jok, ponovitev 2.45 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.35 Nevarne igre, angleška filmska drama 6.00 Videostrani 7.30 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Vreme 10.15 Umor, je napisala 11.05 Zvezna dežela zdaj 12.00 Čas v sliki 12.10 Univerzum 13.00 Čas v sliki 13.10 Na prizorišču 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara, serija 15.10 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Mami, želim ostati pri tebi, nemška TV drama 21.50Pogledi od strani - Fashion 22.00 Čas v sliki 22.30 Kot sužnja v Saudski Arabiji, dokumentarni film 23.20 V znamenju Ijubezni, avstrijski film 0.50 Pogledi od strani 0.55 Santa Barbara -Kalifornijski klan 1.40 EP v nogometu 96, pregled današnjega dogajanja ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV dnevni napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni spot 19.10 Poročila 247. 19.25 Iz arhiva 19.55 Danes na videostraneh 20.01 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Predstavitev folklorne skupine TUĐI DRUGJE JE LEPO vsak četrtek na RADIU TRŽIČ - voditeljica Janja Budlč In vsak tonik v Gorenjskem glasu Jezersko • naselje v občlnl Preddvor, sastavljeno iz nelzrazlto ločenih naselij Spodnje in Zgornje Jezersko ob vznožju Karavank in Kamniških Alp, v manjših ledenlških kotlinah Ravenskl in Makekovi Kočni. Na Zg. Jezerskom Izvira potok Jezernica, kl se na S. Jezerskom izliva v Kokro. Osnovna gospodarska dejavnost sta gozdarstvo in živinoreja. Značilno je tradicionalno ovčarstvo, tu se je ohranila jezersko - solčavska ovca. Na Jezerskom je kar nekaj naravnih znamenitosti, kl si jlh morate ogledati. To so: Planšarsko jezero, kamnolom lehnjaka, slap Čedca... Z Jezerskoga se proti jugovzhodu zajedata v Alpe dve ledeniškl dolini, večja Ravenska in manjša Makekova Kočna. V Ravenski Kočnl je naravni mineralni Ancljev vrelec. V Makekovi Kočni pa so na samotni kmetijl ponašati mogočna lipa in častitljiva Tisa. In le kdo ne pozna Jezerskoga vrha, gorskoga prelaza in mednarodnega mejnega prehoda med Slovenijo in Avstrijo. P.S.: Želite spoznati nov kraj: RADIO Tržlč, Balos 4, za oddajo Tudl drugje ie lepo. Nagradno vprašanje: Koliko mori lipa na Jezerskom? Nagrajenki oddaje sta Meglič Olga, Purgarjeva 1, Pristava in Andreja Potočnik iz Bistrice pri Tržicu. Triglav Javornik Jesenice pred gostovanjem v ZDA in Kanadi 20.35 Župan z vami: občina Jesenice - g. dr. Božidar Bruder, voditeljica: Beti Valič (v živo, pokfičite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila 247. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Eksotično popotovanje po vzhodu - sodeluje Miran Žagme-ister, voditelj: Jure Šink (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 22.30 Servis in prodajalna koles Valy Žagar v novih prostorlh 22.37 Pogovor z akademikom prof. dr. Borisom Paternujem 22.45 Poročila 247. 23.00 Z vami smo bili... nasvidenje 23.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.02 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH OD-DAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Kabelski sistem, kako napej? (kontaktna oddaja iz studia Loka TV, posredujte vaša vprašanja in predioge po tel. 634 770) ... EPP blok ... Videostrani 18.50 Utrip občine Železniki 19.00 Odrska predstava v OŠ Železniki 20.00 Športna oddaja ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Kronika tedna (ponovitev) 19.04 Risanka 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani ... Videostrani 19.50 Napoved spor-eda 20.00 Telemarket 20.05 Večer z bio hironom, oddaja 0 medicini -kontaktna oddaja 22.00 Telemarket 22.05 Dih nove dobe - izobraževalna oddaja, avtor dr. France Susman 23.00 Telemarket 23.05 Napoved sporeda za četrtek 23.10 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.30 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 Čestitka presene-čenja 7.40 Pregled dnevnoga tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlo-vanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispovek 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.10 Štiri tačke 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Lestvica discoteke Gauloisses blondes 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in poročila Radia Deutsche VVelle 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.00Poročila Radia Voice of America 19.30 Napoved večernega programa 19.50 EPP 20.00 Pamas 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo na 88,9 Mhz Iz Kovorja in 95 Mhz Iz Trilča. Sreda bo potekala v znamenju zani-mivih rubrik in dobre, raznovrstne glasbe. Vmes borno pobrskali še za zanimivimi informacijami. Spremljali in komentirali borno ob pol štirih popoldne. S knjižnjega trga smo tuđi tokrat izbrali nekaj zanimivih počit-niških naslovov, oddaja bo na spor-edu ob 17.30. Uro prej se borno napotlli v kino. V spored uvrščamo tuđi druge prispevke, od obvestll do zanimivih informacij in novosti iz sveta glasbe. Pripravili! smo tuđi radijski Juke box. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 10.30 Domače novice 12.00 BBC novice, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Zdravnikov nasvet 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Občinski ted-nik - občina Jesenice 18.00 Elanovo športni semafor 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.45 BBC, poročila 19.00 Voščila R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne ifnormacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasveti za kosilo 9.35 Glasbo izbi-rate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni paberki 12.00 BBC novice 12.30 škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 15.50 Borza 17.00 Klepet ob glasbi 19.00 Odpoved programaR RGL RŽIRI KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.15 Novice 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tuđi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski D.J. vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Naj-naj pesem tedna 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za pesem tedna 18.15 RGL na rajžo gre 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 RGL klub 21.30 Avstralska glasba 22.00 Pole position 22.00 Velike radosti življenja - Alenka Sivka 24.00 New age glasba 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program TA DOBR'H 10 RADIA TRŽIČ vsako soboto ob 14.30 na 88,9 in 95,0 MHz Polni ste presenečenj, ljubitelji slovenske zabavne glasbe. Zopet nas je na mizi prićakal velik kup dopisnic in želimo si le nekaj - enako sodelovanje tuđi v prihodnosti. Kakorkoli že, speljali smo že tretjo oddajo, kljub vroćini pa imamo tuđi tokrat na lestvici tri novosti. Kot je že v navadi, je ena od njih pravi zimzelenček, ostali dve pa sta novejši. Sodelujte z nami tuđi tokrat, izborite svojo "ta dobro", dodajte vaš predlog in vse skupaj s spodaj objavljenim kuponom do sobote, 22. 6., pošljKe na Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič. Lestvica: 1. Čuki - NAŠA BARKA (2) 2. Janko Ropret - LJUBUANČANKE (3) 3. Zlatko Dobrič - NAJ SE SUŠI, NAJ SE VE (3) 4. Vverner - SIJAJ SI IN SOLZA (3) 5. Narodna - TRZINKA (3) 6. Aja Rupol - POMLAD (2) 7. Helena Blagne - PRAVE LJUBEZNI (3) 8. Avia Band - PODMORNICA (novost) 9. Milna Kamnik - V LIBELIČAH (novost) 10. Rafko Irgolič - MOJ CRNI KONJ (novost) (v oklepaju lahko prebereto, koliko tednov je skladba že na lestvici) Nagradi pokrovitelja, trgovine Andrejček, prejmeta Spola Pravst iz Križev in Aleš Tavčar iz Žirovnice. čestitamo! Mojca, Rok in Dušan Izpolnrte kupon in ga pošljite na Radio Tržič, Balos 4,4290 Tržič, do sobote, 22. junija. KUPON št. 3 Glasujem za skladbo: Moj predlog: Moj naslov: CENTER amer. srhlj. POROTNICA ob 19. in 21. uri STORŽIĆ amer. drama ZADNJI PLES ob 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. kom. PTIČJA KLETKA ob 18.30 in 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. film POSNEMOVALEC ob 18.30 in 20.30 uri 10.00 Videostrani 10.10 Obisk v mestu Živ žav 10.25 Samo za punce, ameriška nanizanka 10.55 Svet divjih živali, angleška poljudnoznanstvena serija 11.25 Po domače, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Video strani 15.10 čudna pokrajina: Osvetlitev srednjega veka, angleška dokumentarna serija 16.00 TV konferenca 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Živ žav 18.00 Fallerjevi, nemška nadaljevanka 18.35 Kolo sreče, igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Seinfield, ameriška humoristična nanizanka 20.35 Tednik 21.25 Zlata šestdeseta slovenske popovke: Nostalgija z Lađom Lesko-varjem 22.20 Nikar! 22.35 Dnevnik 23.00 Poslovna borza 23.15 Severna obzorja, ameriška nanizanka 0.00 Poročila 0.05 Videostrani 9.00 Euronevvs 10.50 Iz deževnega tropskega gozda, ponovitev dokumentarne oddaje 11.20 V žarišču, ponovitev 11.40 Dežela bod: Iskanje starodavnoga Tibeta, ponovitev dokumentarne oddaje 12.40 EP v nogometu: Rusija - češka, posnetek 14.30 Divji zahod, ponovitev angleš-kega barvnega filma 15.50 Seinfield, ponovitev ameriške nadaljevanke 16.15 Severna obzorja, ponovitev ameriške nanizanke 17.00 Piratke, ponovitev 18.00 Po Sloveniji 18.45 Poslujemo, zadnji del poslovne oddaje 19.15 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 20.05 V žarišču 20.35 Dr. Quinn, ameriška nanizanka 22.00 Pisave 2.50 Umetniški večer: Bau-haus - obraz 20. stoletja, angleška dokumentarna oddaja 23.40 David Puttman, angleška dokumentarna oddaja 0.35 Big band RTV Slovenija z Miljenkom Prohasko 15.30 TV prodaja 15.50 Video strani 17.00 Odmevi iz sveta, dokumentarna serija 17.30 Dance sission, ponovitev 18.00 Hondo 19.00 CNN poroča 19.30 Svet športa: 50 let SK Enotnost 20.30 Pot flamingov, ameriška nadaljevanka 21.30 Kako je bil osvojen divji zahod, ameriška nadaljevanka 23.10 Megla, ponovitev ameriškega barvnega filma 0.40 Spot tedna 0.45 TV prodaja 1.05 CNN poroča 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Magnum P.I., ameriška nanizanka 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev 13.00 Edera, ponovitev 14.00 Nuna in kavboj, ponovitev ameriškega barvnega filma 16.00 POP 30 16.30 Krila, ameriška humoristična nanizanka 17.00 Dangerfield, 8. del ameriške nanaizanke 18.00 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 Beverlv Hills, 90210, 15. del ameriške nanizanke 21.00 Melrose Place, ameriška nadaljevanka, 15. del 22.00 M.A.S.H., amoriška nanizanka 22.30 Argument 23.00 Magnum P.I., ameriška nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev 0.30 POP 30, ponovitev 9.00 Noč ima TV moč - slovenski nokturno, ponovitev 10.30 TV prodaja 10.50 Video kolaž 12.30 Zdrava video glava, ponovitev 13.30 Družinski studio, ponovitev filma 15.30 TV prodaja 17.00 Otroški P«^1^ nora leta 18.00 Medicinskih^ nanizanka 19.00 Dnevnik 20-r;^ ni globoko 21.00 Iskanje pira" 0 lega Rogerja, dokumentarni* 21.45 Poročila 22.30 Noč i^ moč - slovenski nokturno O-0!«^ FM, humoristična nanizanka «•*• prodaja 10.05 Gostje v studiu 10.20 P«*J\ področja: Arktika 10.50 G°*M studiu 11.00 Sliši se topov : Mladi Robin Hood, otroška r»rfl ka 15.05 Poročila 15.40 lzobra*S; program 16.50 Angel Falls, ^ vanka 17.50 Kolo sreče 1*Ztff denarja 18.40 Klub D.D. ^^ 19.30 Poročila 20.10 ZalivsK* j[/ dokumentarna serija 21.'» j^i* Ogresta in gostje 22.10 PJflp razstava 22.15 Dnevnik &%& na sliko 23.05 Trilček 0.05 P«*^ 16.55 Videostrani 17.05 i^^JJ 17.20 Ekran brez okvirja, P^-** 18.20 Za pest dolarjev 18-*!iW ja federacije 19.20 RisanK%i# Dnevnik 20.15 Izenačevalec, *fo ka nanizanka 22.00 Ilona In avstrijski barvni film 6.00 Katts & Dog, ponovit^ * Otroški program, ponovitev »• j? z družino, ameriška risana & ' fljr Naš hrupni dom 9.55 Krutf" rt ponovitev 10.40 Lois in C'3« 11£ Supermanove dogodivščine # Mami, želim ostati pri tebi, P°otf<^ nemške TV drame "M^fiOfi program: Mila Superstar >~7tfFt fetti Paletti 13.40 Perrine/^Vj dam, des 14.20 Uganka 14.* pitf Jerry 14.55 Artefix, nasveti: z»|» čas 15.05 Bugs Bunny 15-30-. NC2 v sliki 15.40 Lois in Cla£ ^ Supermanove dogodivšcine m Knight Rider 17.10 Katts p* 17.40 Kdo je šef? 18.05 Pp^ 18.30 Alf 18.55 Kuharski V 19.05 Roseanne, R«>kla"M 19.30 Čas v sliki 19.53 Vrem« J Šport 20.15 Stockinger, av JJ kriminalna serija 21.05Potresi»m San Francisca. ameriški W ^ 1 Smrtonosni trlkotnik, a^aj K srhljivka 0.20 Čas v sliki »£%% oka, ameriška filmska satira\*yp v sliki 2, ponovitev 3.55 DOD' Avstriji, ponovitev 6.00 Videostrani 7.30 Vrem« * jK v sliki 9.05 Schiejok, ponovi v ^ Vreme 10.15 Umor, je napi^ ($1 Zvezna dežela danes 12<^w1»J sliki 12.10 Poročilo, pon°v"£ d«> Čas v sliki 13.10 Ozri se P1^ ponovitev 13.40 Umor, fi^dm 14.25 Santa Barbara ' .^oO^ klan 15.10 Bogati in slavni V* v«S dan s Schiejokom 17.00 ^ 1^ 17.05 Dobrodšli v Avst^dJ, Mojstrski kuharji 19.00 Z^j/K^ la danes 19.30 Čas v sffoA 19.53 Vreme 20.00 Pogled $in 20.15 Hansi Hinterseer, *p C glasbena oddaja 21.05 'gin^i podelitev zlatega, srebrne«^Ms nastega bobna za najboljs« ^ % spote 1995 22.05 Čas vj^ Šiling, gospodarski mag^ajjj Nightvvatch: Konoplja - ^ V* jarde dolarjev, dokument Qf% Nočni sokol, dokumentare^ ^ iškem bombniku 0.40 ^J^J 0.55 Pogledi od strani, *W^ 1.00 Santa Barbara ; ,K/rnTO klan, ponovitev 1.40 ^°6^^ ponovitev 2.15 Kultura 2.9" y Po Ančici, Marički... Ostal zvest svoji publiki ,, Kdo drug kot Zlatko Dobrič. ki je nedavno pri založbi Mandgj"^ 1} novo kaseto in kakopak cd ploščo z naslovom "Naj se sl» • ^jn,. ve". Hja, težko bi rekli koliko takih in drugačnih pesmic, spj ^ enostavnimi teksti je že zapel naš Zlatko, no na omenje^.^vr boste našli same nove zadeve s teksti izpod peresa Igorja v.:eg«*5 in glasbo Bojana Šeruge in Tomija Valenka. Zlatko, okrog,C^osP|J vedno gibljejo same fest (če ste kdaj videli kakšen njegov vio ^jj* .j je tokrat snemal v studiu M na Ruju in pravi, da mu že dolg0 ^ jti** JI tako dobra kaseta. Kakorkoli že, komadi so čisto v njegov ^m i saj so pesmice spevne in razumljive na prvo *09?arintf°j* poslušalcev fant zagotovo tuđi tokrat ne bo razočaral. M» &a|ađ*j i Bambola sta bolj dance..., Nono, Violina, Vzela si mi vse.s^asl<'v' 4 I največji šus pa je vsekakor venček njegovih uspešnic pod j* ^0 v I "Zlatko mix 1". Priredbe, predelave? Hja..., važno je da I ^ | poslušat, boste rekli tišti, ki ga imate že od nekdaj radi. • • ij KINO ^A MPI9MMIMHHHHHMHBJIJVilMllli0(il^Qfl ^^lgjunija 1996 paNORaMa 15. STRAN • GORENJSKI GLAS ^ETRTEK, 20. JUNI JA 1996 ^ i&trani 18-45 Test slika 18.55 kaiiSof^nik TELE-TV 19.00 TV GCnJ9'02 EPP blok - 1 19.07 i9-25MkS£ot 19-10 Poročila 248. tivo ,X*pavliha(otroška oddaja, v 1945 n? te p0 telefonu: 33 11 56) HPPk,^n»s na videostraneh 20.00 ^Pot *» ^A05 T°P sPQt 20-08 ™ H a* 10 Otvoritev salona rabl-Laborl 2^°bilov Alpetour Remont S^lui«- "30 Zvezdni okruški - Šy°. Dokii^trol°9inJa Roža Kačič tnl Od 17- do 19- ure ob WTn,LP°c«lagl Radia Žiri. VI-J?C itNl TV Železnikl preko &0OD.18-. 19.15 In 21. uri. 1*5-00 p " ^Prtih vrat OŠ Železnikl JSu ohabljen pred mikrofon -^lklh ^"'etnici kovinarstva v š"<&,trani 18.08 Test 18.15 ft SS* ,18-17 Koncert v radov|- KStJ**lnl 19-00 Risanke 19.15 "Hch^'21.00 Satelitski program "^ne Welle 22.00 Videostrani s' Viri ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^™ & *0(Vwni 1950 Napoved spor-»' y tieVT Telernarket 20.05 Prenos t\ yj}r| Fll'50 Epp 6.50 EPP 7.00 "S. ^stiti,Dru9a JutranJa kronika ft3'«a rt' Ka Presenečenja 7.40 COfcra ne9a tiska 7.50 EPP (»8>se 8.30 Hov, ne zam C ^S.^1811 tiska 85° EPP d> anZska včerai. danes 9-20 !SS-Ic?-60 EPP ia20 Pre" f ^Epp ,5N| 10-40 Zaposiovanje i C11-10 VV20 Kdo b0 koga 11.50 t Oce ,Na9radna uganka 12.30 i1 C^ek ilahvale 12-40 Novinarski t 'JiJ^aoA50 Epp 13-°° Pesem ^ ^'d° NoCi dldas streetbal v Kranju 1» P|£ U.oo narski prispevek 13.50 ^ UnSJ^o!LGorenjska danes 14.30 ' ^AktS?*0' kotiček 14.50 EPP i W« in 'n° 15-25 EPP 15.30 9 \%j» SniLOcJrnevi RS 16.00 EPP jf *£> Sve»!nariie Deutsche VVelle f Hflj? 1«Sn c?!8 iz energetske pi- ^ ^ rtV«ki7lPp 17.20 Novinarski f W9ri6s |*°, EpP 18.00 Gorenjs- * %Sche'viU,rl in Poročila Radia f C6 I8snelle 18.20 Music ma- i ^*8LEPP 19-30 V8Čemi t ^am! £? L°kar 24.00 Zaklju-$ ""a Radia Kranj 95 Mhz Iz Tržiča.Pozdravu iz studia ob 13.30 sleid oddaja Izbrali smo za vas. Ob 14.40 borno ugotavljali, da je tuđi drugje lepo. Sledile bodo dnevne informacije, pa obvestila, ob pol petih popoldne izpolnjevanje glasbenih želja poslušalcev. Od 17.30 naprej bodo na svoj račun prišli ljubitelji narodnozabavne glasbe in šal v oddaji Pod kozolcem. Tuid na nagrado smo mislili, prispeval pa jo bo pokrovitelj. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Noćna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 Podjetniški CIK CAK 12.00 BBC novice, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Kolesarski klub Završnica 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, Domaće novice 17.00 Občinski ted-nik - Radovljica 18.00 Mavrica 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.45 BBC 19.00 Voščila RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenije 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noć ima svojo moć 6.40 Naš zgodovinski spomln 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslu-šaici 10.00 Servisne informacije 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Obrtniki sebi in vam 17.00 Novice 18.30 Predstavljamo narodnozabavne ansamble 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.15 Novice 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Do-poldne v živo 8.15 Napoved dogod-kov 8.30 Jutro je tuđi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.05 Popek 13.55 Pasji radio 14.15 Novice 14.20 Danes na borzi 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešca 15.45 Avtomarket svetuje 16.00 Crna kronika 16.10 Spoznajmo se ... 17.15 Novice 18.15 Aktualnosti iz studia 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barometer - Poslovni radio 22.00 Magic vas gleda 24.00 Zlato Kreč in camera obscura 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve škrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Noćni glasbeni program H°lOVRAT DOMAĆIH ^v v|ien| |° P.a Rad'u Tržlč In vsak torek v Glasu Vo8ncah qq n iteli' narodnozabavne glasbe! Poslušate nas lahko na JC|6: S £T05 pM in 88.9 FM Stereo. Kaj pa pokrovitelj 2. 6. 1996? >W^kenTriP/om vam predstavljamo podjetje LANGO d.o.o., ki se na V*w LANon u Poiavlja že več kot 10 let. ,»v«a ,tr9ovini vam Ponuja svoje stor- W3evi Vn 2 usnjenimi Izdelki na /\ Ob!«r' hi*i „ v Kraniu, v najstarejši ■ J[M|I J^ 5S6!e nov? tTavčar)evi 35 pa lahk0 lii4Kflfl v«nia '^ko i,k tur'stično poslovalnico, /"■JAmM^P^F. ^liči,8" Po?ibnTete ^irazličnejša poto- ^--------------------------------^ 'nf' Nataša Rupnik iz Senčurja, Voklo 80. Čestitamo. ^^* MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA Brazgotina Stara sem štirinajst let. Blizajo se počitnice, med katerimi bom šla tuđi na morje. Tega dneva pa me je vse bolj strah. Povem vam, zakaj. Na stegnu imam po zunanji strani veliko in grdo brazgotino - posledico prometne nesreče. Čez letojo skrijem v hlače, tuđi poleti, ražen doma, nosim dolge, na morju pa se je treba spraviti v kopalke. Ko sem bila še mlajša, se nisem toliko sekirala, zdaj pa me je prav groza, ko pomislim, da bodo vsi na plaži gledali moje stegno in me spraševali, kaj se je zgodilo. Brazgotino bi rada skrila, pa ne vem, kako. Pomagajte mi, prosim, s kakšnim pametnim nasvetom. Lep pozdrav, • Milena \ Miha, 12 let: Milena, tvoja brazgotina ni tak problem, kot si misliš. Nihče se ti ne bo posmehoval, te spraševal, kako šijo dobila. Če pa te to res tako skrbi, si nabavi obliže kolne barve in si jih prelepi čežnjo. To nišo navodni obliii, narejeni prav v ta namen, zato bo brazgotina dobro skrita. Vendar se mi zdi, da tak oblii ne bo potreben. Lepe počitnice in uiivaj na morju! Sergeja, 14 let: Ne morem napisati drugega kot to, da se zaradi brazgotine ne sekiraj tako hudo. Firbce, ki bodo buljili vate, lahko mirno prezreš- Naj bo njim nerodno, če jitn rie 6 q neumne glave, kakšen napor je biti drugtf,,'^ enakopraven. Milena, "Nobody is perfec ' ste se pri angleščini le naučili. tn \)i Bojan, 16 let: Če bi bila moškega spo'* $ ti dlake brazgotino prerasle in se stvar ^ takoj opazila (pa tuđi sekirala se iara\ca 0 najbrl ne bi tako). Ker pa si tenS.^ je molnost pač odpade. Veliko brazgotir\ ^ najbrl res telko skriti, zato ti predlagarP' (i greš na morje na kakšen osamljen kraj, I noge ne bo treba skrivati. i^djc Marjeta, 20 let: Bodi prepričana, da *^ T POSLI IN FINANCE -IlIS^JMunija 1996 UREJA MARIJA VOLČJAK_________________________17. STRAN « GORENJSKI GLAS BORZNI GRAFIKONI hln;Preteklem tednu so teiaP si/i/i Im borznem trgu A in B bltei?01' le ^dnjeuvrščene pov7DC/ oge so se vrtoglavo kovati Z n>imi so začeli HikLu sred0- v bonnih fa*"1 vam tokrat predstavi-\M>Jtzultate dvotedenske ko-Kat* Pnva^zaci)skih delnic Qorai- hotelov Kranjska ^°rzn So uvr^ene na izven- rtdnil?nedelJek so borzni pos-U\>rjjx .* vrednostnimi papirji, fi, ,f?'m/ v borzni kotaciji A in l°kri,i za 86>3 milijona de/ft/r Poslov. Tečaji većine °4to**° nar»??? so Porasle cene delnic Pa *°% delnic Term Čatei '"*. da kOdStOtlCa' 9OVOrice O Trioia? bo Komercialna banka V4> / Za let0 1995 izkazala hkiceu0' so P°8nale nJene ta iA' °f skromnem prometu, OTq odstotkov navzdol. Na lQcii*Lrgu so trgovali s privati-J taV- ■' Mnicami Mercatorja, ženili?1 pa so' za to delnico, ijubij ?al° P°slov- vt °rek je n% fa- borza obvestila jav-fiijfrjr ^ bil v ponedeljek pri o&foJL SodiSču bone vloien ini Predlog zoper Dadas BPH, d.d., Omenjena borzna hiša naj bi kršila pravila in borzno etiko. Borzni posredniki so v torek veliko trgovali delni-cami Dadasa, z njimi so sklenili za 117,8 milijona tolarjev prometa, cena delnica pa je padla za skoraj 4 odstotke. Vrednost delnic Komercialne banke Triglav pa je padla še za nadaljnjih 10 odstotkov. V sredo so začele kotirati na Ljubljanski borzi delnice Droge iz Portorola, z nominalno vrednostjo 10.000 tolarjev. Začetek trgovanja je bil prav spodbuden, saj so borzni posredniki s temi delni-cami sklenili 99 poslov, enotna cena delnic pa je bila ob koncu trgovanja 13.334 tolarjev. Zaradi prekoračitve 30-odstotnega pad-ca vrednosti je bilo začasno ustavljeno trgovanje s prednost-nimi delnicami Komercialne banke Triglav. Četrtkovo poslovanje Ljubljanske borze je pote-kalo v znamenju ponovnega skoka rednih delnic Droge, za skoraj 14 ostotkov, ob obilnem prometu. S kotacijo na izven-borznem trug C so začele svojo pot redne delnice Pinusa iz Rač. V petek so borzni posredniki sklenili največ poslov s privati- ja Koper bo kmalu izplačala dividende ^liiisk 'J " Luka Koper je bila 7. junrja registrirana kot ^'liČa* ^žba, konec juli ja se bo prvic sestala skupščina Ulr ' k' dividende lahko pričakujejo septembra. 'olarjgj S°Per je od 1993 do 1995 ustvarila dobre 2,9 milijarde to'arjev te8a dobička, uprava predlaga naj bi ga 1,9 milijarde lavad,. °2""orna ^ odstotkov namenili za izplačilo dividend. Na ^anjj delnico bi tako dividenda znašala 202,50 tolarjev, V sjfi ^.za 25-odstotno akontacijo dohodnine pa 151,85 tolarjev. ^ka 'astn|h delnic nameravajo nameniti 24 odstotkov "Porabji- Preostal'h 10 odstotkov pa naj ne bi razporedili in ga ražvoju *a ra.zvojne projekte, saj bo Luka Koper do leta 1998 S skladmenila skoraJ 5.° milijonov dolarjev. tako usty ^. 'astnih delnic želijo vplivati na tržno ceno delnic in V°velikantl *auPanJe med delničarji. Za delnice Luke Koper je r0rzno0lrZan'^an^a' doslej pa je bilo trgovanje z njimi skromno. 'ce i2 • ac*J° bodo verjetno uvrščene že oktobra letos, naprej šakati Va^ne Prodaje, dotlej se delničarjem vsekakor splača ' Ce jih nameravajo prodati. GIBANJE TEČAJA REDNIH DELNIC KOMPAS HOTELOV KRANJSKA GORA (NA OTC TRGU) 3.6.96 4.6.96 5.6.96 6.6.M 7.6.96 10.6.96 11.6.96 12.6.96 13.6.96 14.6.96 zacijskimi delnicami Mercatorja Po obsegu sklenjenih poslov so in Kolinske. Delnice Mercatorja jim sledile delnice Term Čatei, so pridobile 0,36 odstotka, del- Finmedie in Droge Portorot niče Kolinske pa 2,11 odstotka. * R. S. PROMET 2 REDNIMI DELNICAMI KOMPAS HOTELOV KRANJSKA GORA V T1S0ČIH TOLARJEV 3.6.96 4.6.96 5.6.96 6.6.96 7.6.96 10.6.96 11.6.96 12.6.96 13.6.96 14.6.96 Obnova sten in tal Ljubljana, junij - V Domusu si lahko od 17. do 21. junija ogledate razstavo "Obnovimo stene in tla". V Domusu so v zadnjem času dobro obiskane zlasti razstave p opremljanju domov, saj je na našem trj>u precej novih izdelkov in materialov. Obiskovalce zanimajo predvem naravni, zdravju neškodljivi materiali, zato tokrat predstavlja-jo naravne materiale za talne in stenske obloge. RD, d.d., ODKUPUJE PRIVATIZACIJSKE DELNICE IZ JAVNE PRODAJE: Union 7.000 SIT; Pivovarna Laško 1.500 SIT, Droga 10.500 SIT, Lek 6.500 SIT, Krka 4.500 SIT, Kovinotehna 300 SIT; Sava 2.700 SIT, Mitol 900 SIT, Radenska 500 SIT, Mercator, Etol... RD, d.d., Tomšičeva 3, Ljubljana; TeL 126 31 98,125 70 56 ODKUP v Kranju: Infico, d.o.o., Maistrov trg 7, Tek: 212 167 in 211 680 - KOLIKO JE VREDEN TOLARn MENJALNICA IDEM I 1 ATS 1 1001TL A8wKA(T^,j**mk*) mjo n>n ty* a,n ist m AVAL Bled 741-220 AVALKKtnjttkftgDi« UK99 BANKA CREDITANSALTddg 88J0 89,00 12,40 12,70 8,60 9J0O £R0S(S4atfMayJM ROŽICE Mengrt «,» 89,90 12& 12,79 8,79 8J» IUWKAJe«rt« 88,X 89,30 12,40 12,60 8,60 9,00 MKSttafeUkt 88,90 88,90 1*# 1t# 8,70 8M LBIMdari 88,80 89,00 12JS0 12J58 8j65 6J85 MIKELSMŽiie« *& 89,00 QJSQ 1ijM 8,70 8M NEPOS(k U** TU«*) 88,70 88,80 12,55 12fiO 8,75 8fi5 MOVALBKutrt^khd^Aftcidl-MlOff «>« 4» W 8j8S 9,14 PBSdd.(Mte} $7,96 90,00 t2JT 12J82 $& »fiO SLOVENIJAUlRISTBoh. Bistrica 87J0 12,15 8,41 aOVENiJATUBtSTjMertc* 8%X 89,00 12,49 12,65 8j» 9,V SZKB Blag. mesto Žiri 88J0 89,75 12,10 12,60 8J0 8,99 ŠUMKianj I11.9M TALONŽM Vo|kswagen, Seat, «ki" peuQeo?0Seo- L^ia. Hyundai, 0aiOn- Tata9 m ' ?ubaru, Ssang Yong, SS^?- HonSSTt- F0rd' Kia škoda-d To Pomor?!1 ^Nlssan in Mercedes-"ahk^ koTan-da si bodo obiskovalci vens°k ogledan skrStavljenimi avtomobili Si89aavtom^a vso Ponudbo slo-d,Talon bn I°"10Dilskega tra 1 >fe ^tal v času "d P^ka, 21., J; Ure- Na žXniJa- vsak dan od 9. do ^*5aaSiB5s^^ razstavljalcev (vsi so uradni prodajalci za posamezne znamke), bo vstop prost, zagotovljene pa so tudi testne vožnje. Salon je razstavno prodajni, tako, da so nekateri prodajalci pripravili tudi posebne popuste. Organizatorji so poskrbeli tudi za gds-tinstvo, v soboto, 22. junija, pa bo na istem mestu, torej na parkirišču podjetja Avto-mehanika, start turistične ocenjevalne vožnje, ki bo razdeljena na štiri etape na nje] pa lahko sodelujejo vsi, ki imajo veljavno vozniško dovoljenje kategorije B in tehnično brezhibno vozilo. Prijave sprejemajo v AMD Škofja Loka v času uradnih ur, vsak dan od 13. do 16. ure, in v soboto dopoldne do 11. ure na prireditve-nem prostoru. Salon avtomobilov v Škofji Loki je torej na sporedu že drugič zaporedoma in že prerašča v osrednjo regijsko predstavitev avtomobilskih novosti. To je letos še posebej pomembno, saj ni Slovenskoga avtomo^ilskega salona, ki ga je nadomes-til Sejem gospodarskih vozil. Prizadevni člani AMD škofja Loka pa razmišljajo, da bi prihodnje leto salon razširili tudi na predstavitev gospodarskih vozil. MBBLE vam svetu je na Gorenjskem sejmu Nakupujete računalniško opremo? Že veste, kakšno opremo kupiti, da bo zadovoljila vaše potrebe? V kolikor se še niste odločili, Vas NIBBLE Informacijski sistemi, d.o.o., vabi, da jih danes obiščete na razstavnem prostoru PPC Gorenjski sejem. NIBBLE Informacijski sistemi namreč na razstavnem prostoru Gorenjskega sejma predstavlja bogat program računalniške opreme priznanih svetovnih proizvajacev. Predstavitev je bila že včeraj, v ponedeljek, nadaljuje pa se tudi danes, torek, zato ne zamudite priložnosti. Posebej je potrebno poudariti, da je njihova predstavitev predvsem svetovalne narave. Pogosto se namreč izkaže, da kupci izberejo zeleno računalniško opremo le preko prodajnih katalogov. Ko pa se pogovorijo s strokovniaki, ugotovijo, da je bila njihova odločitev napacna. NIBLLE Informacijski sistemi, d.o.o., vam na svojem razstavnem prostoru na Gorenjskem sejmu prav zato nudi možnost svetovanja. Ce poznate svoje potrebe oziroma veste, zakaj računalniško opremo potrebujete, se oglasite pri njih, da vam bodo njihovi strokovnjaki pomagali pri izbiri. Na Gorenjskem sejmu so vam na voljo od 10. do 18. ure. MmFJIjMKtr /NFORMAC/JSK/ S/STEM/ IBM, ROLAND, EIZO, EPSON, LEXMARK, HEVVLET PACKARD, INTEL, CANON, AMP, 3C0M in MATROX so dovolj velika garancija, da je razstavljena računalniška oprema najbolj kakovostna in zmogljiva, kar lahko ponudi računalniški trg. In vse te proizvajalce zastopa tudi NIBBLE Informacijski sistemi, d.o.o.. Imate natrpan delovni dan in jih danes ne morete obiskati? Ne skrbite, NIBLLE, d.o.o., lahko obiščete na Mirka Vadnova 8 v Kranju, kjer imajo odprto od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure. Njihov telefon je 064/ 242 210 in fax 064/ 242 212. KMETIJSTVO GORENJSKI GLAS • 18. STRAN UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Torek, 18. junija 1996 Mednarodna razstava psov v Kranju Nemški ovčar in afganistanski hrt Kranj, 17. junija • Kinološko društvo Naklo je konec tedna na Gorenjskem sejmu v Kranju organiziralo veliko 7. mednarodno razstavo psov vseh pasem. Udeležilo se je 1030 lastnikov psov iz 18 evropskih in ameriških držav, ki so predstavili 183 pasem oziroma 1247 psov. Oba dneva, v soboto in v nedeljo, je pse ocenjevalo okrog trideset mednarodnih sodnikov. Po ocenjevanju je bil oba dneva nastop šolanih psov, nazadnje pa še defile prvakov. Prvi dan je bil prvak razstave afganstanski hrt, njegov lastnik pa je Jean Pierre Rigouleau iz Švice. Prvak drugega dne razstave, ki je bil tuđi skupni prvak letošnje 7. mednarodne razstave psov v Kranju, pa je bil nemški ovčar in lastnica Tina Fojkar iz Škofje Loke. Na sedmi razstavi je bilo 524 psov iz Slovenije, 175 iz Italije, 123 iz Avstrije, 112 s Hrvaške, 83 s Češke, 4 iz Amerike in med drugim tuđi 1 iz Makedonije. Letošnja že sedma mednarodna razstava psov, ki jo je z bogatimi organizacijskimi izkušnjami organiziralo Kinološko društvo Naklo, je bila po zanimanju med domačimi in tujimi lastniki psov v Evropi in Ameriki že v pripravah zelo odmevna. Organizatorji pa so v soboto in v nedeljo dobili na Gorenjskem sejmu številne pohvale. Energoterm Jesenice, d.o.o. Titova 53/b, 4270 Jesenice objavlja na podlagi sklepa zbora delavcev lastnika družbe, to je Vatrostalna Jesenice, z dne 7. 2. 1996 JAVNI RAZPIS z zbiranjem ponudb za prodajo premičnega premoženja družbe Predmet razpisa so: - dvigala, dvižne naprave, delovni odri in opazi, - gradbeni stroji in oprema, - delovna vozila, - električni stroji in orodja, - pisarniška, delavniška in garderobna oprema, - montažni objekti (kontejnerji), - material, rezervni deli, orodja in drugi pripomočki. Najnižja cena za premično premoženje družbe je 57.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečju Banke Slovenije na dan plačila. Ponujeno premoženje je naprodaj samo kot celota. Na razpis se lahko prijavijo pravne ali fizične osebe. Pravne osebe morajo ponudbi priložiti izpisek iz sodnega registra. Ponudbe morajo vsebovati ponujeno ceno ter način in roke plačila. Prednost pri izbiri bo imel ponudnik, ki bo prvezl v delovno razmerje vse delavce družbe in v najkrajšem roku odstranil deponirano opremo. Do dneva oddaje ponudb morajo interesenti plaćati varščino v visini 10 % najnižje cene za premično premoženje družbe na ŽR št. 51530-601-43400. Izbranomu ponudniku se bo varščina vračunala v kupnino, ostalim ponudnikom pa se bo vrnila v roku tren dni po izbiri. Prometni davek in vse druge stroške v zvezi s prodajo plača kupee. Ponudbe morajo interesenti poslati na naslov družbe v zaprti ovojnici z oznako "ponudba za nakup premičnega premoženja" najkasneje 15. dan po objavi razpisa. Dokončno izbiro med ponudniki bo opravil zbor delavcev družbe y dveh dneh po odpiranju ponudb. Prodajalec si pridržuje pravico, da ne izbere nikogar od ponudnikov. Izbrani ponudnik mora skloniti kupoprodajno pogodbo v 8 dneh po prejemu obvestil o izbiri, kupnino pa plaćati v 30 dneh po podpisu pogodbe. Vse dodatne informacije v zvezi s prodajo in detajlni seznam opreme lahko interesenti dobijo na sedežu družbe ali na tel. št.: 064/85-184. To ni reklamno geslo, ampak ugotovitev zdravstvenega inspektorata: Hunikova šota je manj radioaktivna kot domaća zemlja Novica, da je Humkova šota radioaktivna, je med kupci povzročila preplati. Panika je bila očitno odveč, republiški zdravstveni inspektorat je ugotovil, da je njihova šota ćelo manj radioaktivna od domaće zemlje. Bled - Ko so se po Sloveniji razširile govorice, da je šota, ki jo iz obmoeja nekdanje Sovjetske zveze uvaža zasebno podjetje Humko Bled, radioaktivna, je na sedežu podjetja in v njegovem vrtnarskein centru pogosteje kot običajno zvonil telefon. Ljudje, kupci njihove šote, so jih po telefonu spraševali, kako si lahko dovolijo prodajati takšno šoto, in jim panično pripovedovali, kako bodo morali zamenjati vso njihovo zemljo, kako bodo zaradi njihove zemlje jedli kontaminirano hrano, "okuzili" otroke... Kjer je dim, je po starem ljudskem pregovoru tuđi ogenj, a tokrat se je pregovor izneveril: bil je samo dim, ogenj pa je ugasnil, še preden so ga nekateri želeli razpihniti. Iz ministrstva za zdravstvo, natančneje iz zdravstvenega inspektorata, je prišlo suhoparno sporočilo, da uvožena šota ni radioaktivna. Se več: iz meritev, ki jih je na podlagi odvzetih vzorcev šote opravil Institut Josef Štefan, je razvidno, da je vsebnost radioaktivnih izotopov vzorcev baltske šote iz okolice Vitebska v Belorusiji nepomembna in ćelo nižja od tište, ki jo opažajo pri zemlji iz Slovenije. Sevanja so zanemarljiva A ker si ljudje ponavadi bolj zapom-nijo prvo informacijo (šota je radioaktivna) kot drugo (šota ni radioaktivna), je Tomaž Čufer, direktor zasebnega podjetja Humko Bled, v četrtek sklical v Ljubljani novinarsko konferenco, na kateri je skupaj s sodelavci zavrnil neutemeljene trditve Zelenih Slovenije, predstavil pa je tuđi podatke o količini uvožene šote in uvozne postopke. "Ko smo začeli kupovati šoto v Rusiji in Belorusiji, je bilo naše prvo vprašanje glede radioaktivnosti oz. povečanega sevanja izotopov cezija, stroncija, kalija in plutonija. Na vsa vprašanja smo dobili skoraj zasme-hujoče odgovore, češ - bojazen je odveč, Sovjetska zveza je porabila milijone rubljev za meritve in seznanjanje njiho-vega gospodarstva o možnostih gospo-darjenja na širšem območju Rusije, Ukrajine in Belorusije. P Podatki, ki smo jih dobili iz Italije, prek katere smo najprej kupovali šoto, potem pa iz Nemčije, so potrjevali, da je sevanje radioaktivnih izotopov na območju, odkoder izhaja šota, zanemarljivo. Na istem območju so kupovali in še kupu-jejo šoto skoraj vsi evropski proizvajalci substratov, vsi tuđi redno merijo radioaktivne izotope in ugotavljajo, da so sevanja daleč pod dovoljenimi količina-mi. Tuđi iz poročila mednarodnega svetovalnega komiteja o raziskavah in meritvah posledic radioaktivnega sevanja po nesreči v jedrski elektrarni v Černobilu (28. aprila 1986) je razvidno, da so "bazeni", kjer kupujemo šoto, zunaj kontaminiranega območja," pravi Tomaž Čufer in dodaja: "Pri pridelavi šote odkrijejo šotišče in odstranijo zgornjo plast mahu, plevelov in ostalih rastlin ter žuželk, s tem pa tuđi morebitni radioaktivni sloj, ki pa izgleda kot kompost in ga ni mogoče prodajati kot belo baltsko šoto." Bajni zaslužki - lepo bi bilo, če bi bilo res V javnosti so se razširile tuđi govorice, da Humko pri vsakem vlačilcu šote, ki ga pripelje v Slovenijo, zasluži 18.000 nemških mark. "V podjetju bi bili zelo veseli, če bi bilo to res, a žal ni," je na novinarski konferenci povedal direktor podjetja in "postregel" s konkretnirni podatki. Uvoz šote iz Rusije predstavlja v celotnem bruto prometu podjetja 3-odstotni delež. V letošnjih prvih štirih mesecih so uvozili skupno trideset vlačilcev baltske šote iz Belorusije in Litve. Nabavna cena 170-litrske bale je bila okoli 3,5 marke, na enem vlačilcu je bilo 360 do 380 bal skupne vrednostj največ 1.500 mark, prevoz pa jih je stal od 2.000 do 2.200 mark. Za vlačilec Šote so doma iztržili 406.800 tolarjev in pn tem zaslužili približno 60.000 tolarjev. Podjetje Humko Bled obstaja šesto leto in se ukvarja z uvozom, proizvodnjo in prodajo substrastov za pokliene vrtnarje in vrtičkarje, z uvozom vrtnars-kega reprodukcijskega materiala in vrtnarskih strojev, s postavljanjem nizozemskih rastlinjakov in vrtnarskih cen-trov, z opremljanjem rastlinjakov, & maloprodajo... V rednem delovncfl1 razmerju ima 21 zaposlenih, štirje delajo po pogodbi, od podjetja pa je odvisno Še 12 kooperantov. • C. Zaplotnik Za dva mi lij ona mark škode? Vpodjetju Humko so skrbno spremljali širjenje nepreverjenih informadj in bodo zoper to ukrepali, kot jim bodo svetovali pravni strokovnjaki. Čeprav so meritve pokazale, da njihova šota ni radioaktivna, to pa so tuđi sami javno zanikali, domnevajo, da bo pri kupcih nekaj strahu vendarle še ostalo. Letošnja prodajna sezona seje končala, posledice se bodo pokazale prihodnje leto. če se 30 odstotkov njihovih dosedanjlh kupčev ne bo oaločilo za Humkovo šoto, bo podjetje po oceni direktorja Tomaia Čufer ja utrpelo za dva milijona mark Škode. Na Kranjskem polju Hrastov prelec spet "nagaja" sprehajalceifl Prelec povzroča škodo na drevju, pri ljudeh pa močno srbeče kožne izpuščaje. Kranj - Prebivalce z območja Hrastja, Drulovke in Senčurja zadnja leta od sredine junija do sredine julija pesti močno srbeči makulopapulozni kožni izpuščaj. Pred kratkim je ob-čan iz Čirč obvestil pristojne na Zavodu za zdravstveno v.arstvo Kranj, da se je hrastov prelec, ki povzroča kožne spre-membe, pojavil tuđi letos. V kranjskem zavodu so se s tem problemom prvič ukvarjali pred tremi leti, ko so jih iz Hrastja obvestili, da imajo zaposleni predvsem na odkri-tih delih telesa že nekaj časa močno srbeč, makulopapulozni izpuščaj. O podobnih težavah so negodovali tuđi udeleženci piknika na kraju nedaleč od poslovnih prostorov. Pri ter-enskem ogledu so ugotovili poškodbe na hrastovih deblih, na parkirnem prostoru pa ogromno gosenic, za katere so na Biotehniški fakulteti potrdi-li, da gre za gosenice hrastove-ga sprevodnega prelca. Iz tega so tuđi sklepali, da so kožne spremembe pri ljudeh povzro-čile dlačice prelca, ki odpadejo v razvojnem ciklusu. Hrastov prelec je izrazit škodljivec hrasta, ki se je v zadnjih letih zaradi toplih poletij močno razširil tuđi v gozdovih kranjske ravnine. Pri pomanjkanju hrane se seli po tleh iz hrasta tuđi na druge listavce, jih obzira in povzroča sušenje oz. propadanje mladih dreves. .Pa ne le to! Zaradi strupenih dlačic je neprijeten tuđi ljudem. V močno okuže-nih gozdovih je onemogočeno vsako delo ljudi, prav tako tuđi paša živine, velikokrat pa posledice občutijo tuđi prebivalci bližnjih naselij, ka-mor veter raznese strupene dlačice gosenic. Če dlačice okužijo vodo ali hrano, lahko priđe tuđi do obolenj prebav-nih organov. Da bi se izognili neprijet-nostim, zavod priporoča ljudem, da si pri aelu na takem območju zaščitijo z rokavica- mi, maskami in očali ali da ,. kožo premažejo z oljem a.j vazelinom. Če se izpušc^ pojavijo, se je treba zdravu' mažami, ki jih za blaŽtte srbenja predpiše zdravnik. V gozdovih je hrastov spf vodni prelec mogoče Pr?P h nati po gnezdih-zapredkin, so včasih veliki kot 9troStj|, glava, in po pajčevinas^ sledeh, kjer se gosenice Pr mikajo. • C.Z. A^ Povabila iz blejske kmetijske svetovalne službe Po delu - izlet, morda ćelo dopust Bled - Poletje čas, ko je na kmetih veliko dela, a tuđi čas za izlete, morda ćelo za krajši dopust... Kam na izlet? Majda Loncnar, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti za območje radovl-jiške in jesenilke upravne enote, ponuja za poletni cas nekaj zanimivih izletov. Izletniki, ki si bodo "kupili" mesto v avtobusu, si bodo 6. julija lahko ogledali rudnik soli v Berchtesgadnu, orlovo gnezdo Kehlstein in Konigsee na Bavarskem. Cena izleta za Blejce in okoličane bo 3.200 tolarjev, za Bohinjce 3.500 tolarjev, za ogled rudnika in prevoz na Hitlerjevo gnezdo pa bo treba plačati še 40 mark. Če bo prijav premalo, bodo izlet odpovedali; če pa jih jjj* več kot za en avtobus, ga bodo ponovili *u; julija. Zadnji rok za prijave je 30. junij (tel-741-800, Lijana Vavpotič ali Ditka MaO' deljc). . Avgusta bo izlet v Logarsko dolino, Matkov in Robanov kot, 7. in 8. septernb^ ogled avstrijske prestolnice (Dunaja),, °^ koncu septembra ali v začetku oktobra i?1^ y Belo krajino in obisk nekaterih tamkap.1^ jih kmetij, od 8. do 10. novembra naj bVŠIL Dobrno, morda tuđi v Atomske Toplice, & bi bilo dovolj prijav (vsaj 40). • C.Z. ^ KOLESA ROLLERJI v*Hka izbira koles SCOTT, MARIN, SCHWINN Popravilo koles, rezervni deli in oprema %rji ROCES, BAUER, ULTRA-VVHEELS Selili smo se v nove prostore na Kokrici -ob križišču za Belo! vAlY-ŽAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, ^___Kokrica, tel. 245-007 nili^iflilhltl'E"' -^iuuiil"^ I I *0^ .|J(r llilu. IJilm i "tt mPI ^UnjRl. iIIIhIJIh.- jitjjliilli'lilfc UREJA: Vilma Stanovnik AIR SVSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja jf/ŠfffjffJL Letence 16, 4204 Golnik S Y S T E M S «,,._____________ vas%e dirke na Brdu DURASU DRUGIČ BRDSKI POKAL LF^'i kasaški tekmi voznic je zmagal žrebec Žukov, ki ga je na vajetih usmerjala Mojca r s^k. Nina Lovrenčič, favorit inja, je bila druga. ji,S>j, 18. junija - Blizu 2000 l'Pod ^e z^ra'° v nedeljo na Fdn mu Rejskega centra sDana kasaških dirkah, kijih ij ;B^ncu zmotil naliv, sicer Wm b.U.a udeležba, kljub olj.^nejgi propagandi, zado-tadj .a- Brdo več stavi na o v'°nalno septembrsko dir-^ij 5Prav se je očitno tuđi [V7"prijela". k^dnji dirki za Pokal f'iie* sači so dirkali dvak-r^tni * ^gič zapored zmagal l»ie, lrebec Duras na vajetih R»a *a8aJa « Ljutomera. hetik le bila kobila AliJa na hj, Marka Skubeta (Brdo), (W Pa Leona, ki jo je vodil I Makovec iz Ljutomera. Največji osmoljenec dirke je bil Zvone Vidic iz Rejskega centra Brdo s Que B. Pomotoma so objavili diskvalifikacijo, kar je konja in voznika zrnedlo, tako da sta z dobre pozicije padla na 6. mesto. Na dirki ni bilo Lojzeta Gorjanca, ki je doslej dosegel že 77 zmag, tokrat pa je tekmoval na pomembni dirki v Rimu. Posebnost dirke je bila prva tekma voznic Naša dekleta so imela že nekaj uspeha, pre-dvsem Nina Lovrenčič iz Maribora, ki se je dobro držala na zadnji tekmi za pokal Evrope. Tokrat je bila Nina s kobilo Lento druga, zmagala pa je Mojca Tušak z žrebcem Zuko- vom, last Jožeta Hartmana iz Konjeniškega kluba Komenda. Ražen teh treh so bile na sporedu še štiri dirke. V dirki kasačev začetnikov je zmagala dveletna Ida MS iz hleva Marka Slaviča mlajšega, v dirki kasačev z zaslužkom do 70.000 tolarjev je zmagala kobila Lady Hollv na vajetih Slavka Makovca iz Ljutomera (Profesor na vajetih Pera Crnkoviča (Komenda) je bil drugi, Lui B iz Brda na vajetih Mirka Gregorca pa tret-ji), v dirki kasačev z zaslužkom do 160.000 tolarjev pa je zmagal Sadam iz KK Ljubljana, vozil pa ga je Janez Hrovat. Jard II (voznik Franc Cetin iz Krškega) je bil drugi, Firelka (voznik Dario Šonaja iz Ljutomera) pa je bila tretja. V dirki kasačev z zaslužkom do 200.000 tolarjev je zmagala kobila Sindv na vajetih Milana Žana iz Ljubljane, druga je bila Lišpa B iz Brda na vajetih Pera Crnkoviča (lastnik Andrej Marinšek), tretja pa Lillv Lo-bell, ki jo je vodil Dušan Zorko iz KK Ljutomer. Pokrovitelji posameznih dirk so bili ražen Protokolarnega servisa Brdo še Zavarovalnica Triglav, SPZ Ljubljana, Emona Merkur in Krka. • J. Košnjek, foto T. Dokl Jože Sagaj iz KK Ljutomer, dobitnik pokala Brdo 8°v«uka ženske tekme Mojca Tušak ^ festival Ljubelj 96 PORSKIKOLESARJIIMAJO RAJE SPUST Peit em tekmovanju z gorskimi kolesi na Ljubelj u sta bila najboljša Kranjčan Sandi I qoncelj in Ljubljančan Rok Černe. l%\V£» Ljubelju je konec tedna v organizaciji MTB Kluba kSi-ij en Sports potekal Bike festival Ljubelj 96. Gorski P°Hu s° se v soboto pomerili v spustu, naslednji dan pa v I ^ kN?5 .spust- ki Je štel za SL?°ka1' Je bil tako kot Nei uZanimiv- Na Ijubeljs-C oroa • So Jo v največjem $S pStorji izPelJali p° kasfalt?ranh m se tako izT i^akuil "■ cestl."imanjkalo V|jenii nih Padcev, zaviranj sPr°Ki nravnoležJa-Vsetoje S*. kiPmegnil° mn°ge gle-ir° sdohu "a obeh vožnjah =>h. sPodbUjali 47 nastopajo- aNorijif xPotekal v štirih I« ^ elani je zrna- 0 • ki ie he,rtoncelJ MTB »i^utni t*ll najboljši tuđi v ' t?oštjan pnkurenci- drugi ie ^^!^Med mladine! so bili najboljši Matevž Bizjak (KK Biosport), Mitja Som (Završnica) in Andrej Skrbec (Biosport). V ženski kategoriji sta se pomerili le dve tekmo-valki, zmagala pa je Tina Lukač (MTB Krani) pred Alenko Vogelnik (Ultra Sport). Najboljši rekreativec, ki pa kljub temu ni vozil prav nič rekrea-tivno, je bil Matjaž Mrak (MTB Kranj), za njim pa sta se zvrstila Klemen Udovič (Pizzeria Mlin -U Sistem) in Andrej Škrbec (Biosport). V nedeljo je obiskovalce pričakala povsem drugačna slika. PrviČ zato, ker so nastopa-joči tokrat krenili po bregu navzgor, drugič pa, ker se je za vzpon odločilo le 15 kolesarjev. JI so Poskrbeli tuđi za bogate nagrade. Sandi Bertoncelj (MTB Kranj) ie bil v sobotnem spustu za nekaj stotink boljši od ostalih. Po prvi vožnji na čas je bil naihitrejši Rok Černe (Stop Team), ki je za vzpon potreboval 13 minut 18 sekund ter 42 sekund in je naipo-časnejšega prehitel za celih 14 minut. Druga vožnja je bila izpeljana kot zasledovalna vožnja, tako da so kolesarje spuščali na progo glede na njihov zaostanek. Kljub vsem poskusom je na prvem mestu ostal Rok Černe: "V drugo nisem vozil na vso moč, tako kot sem na prvi progi. Sicer pa je ljubeljska proga kar precej strma in zato ne ravno lahka." V nedeljskem vzpo-nu so bili najboljši: 1. Rok Černe (Stop Team), 2. Valter Tom-šič (Fun Sport), 3. Maks Pogačar (Završnica), 4. Bojan Ločni-kar (Stop Team) in 5. Klemen Udovič (Pizzeria Mlin - U Sistem). • S. Subic, sliki: G. Šinik ftN'S MULEJEVA ODLIČNA V SALZBURGU Kranj, 17. junija - Kranjčanka Barbara Mulej (TK Triglav) je na teniškem turnirju z nagradnim skladom 25 tisoč dolarjev v Bergheim Kasernu blizu Sal/burga dosegla lep uspeh, saj se je uvrstila v finale. Tam jo je sicer premagala prva nosilka Gaglairdijeva iz Monaka, vendar pa je Mulejeva spet napredovala na svetovni lestvici in je trenutno na 186. mestu. Lep uspeh pa sta dosegla tuđi Borut Urh in Marko Por (Merkur Protenex), ki sta zmagala na turnirju avstrijskega satelita v Telfsu. • V.S. DAMJAN ŽEPIČ SPET SLAVIL V ITALIJI Kranj, 16.junija • V Ferrari v Italiji je bila konec tedna velika mednarodna pokalna tekma v triatlonu, na njej pa je zmagal najboljši slovenski triatlonec, Damjan Zepič. To je že druga zmaga Kranjčana letos na tekmah v Italiji. Med našimi triatlonci so v Ferrari poleg Damjana Žepiča (Emona Merkur) nastopili še Grega Hočevar (Emba), Jani Tomšič in Jože Tanko, sicer pa se je na tekmi pomerilo kar 450 tekmovalcev iz Italije, Avstrije, Nemčije in Slovenije. Triatlonci so morali najprej opraviti 1500 m plavanja, kjer je bil najhitrejši Italijan Favotto, Žepič in Hočevar pa sta priplavala v prvi zasledovalni skupini s 30 sekundarni zaostanka. Na 40-kilometrski kolesarski progi sta nato Žepič in Hočevar s "složno" vožnjo ujela ubežnika. Svojo odlično pripravljenost pa sta nato pokazala v zadnji disciplini, teku, ko je Damjan Žepič zanesljivo zmagal (1:49,09), drugi je bil Vanny Favotto (1:51,49), tretji pa Grega Hočevar (1:52,37). • V.S. SAVČANI PETI PO AVSTRIJI Kranj, 17. junija - Kolesarji Save Rajko Petek, Sandi Šmerc, Uroš Gnezda, in Bojan Ziherl, okrepljeni z dvema novomeš-kima kolesarjema Bogdanom Ravbarjem in Pavlom Šumano-vim, so v hudi konkurenci odlično nastopili na dirki po Avstriji. Kot je po povratku v Kranj povedi trener Matjaž Zavenik, je bilo na Startu dirke 120 kolesarjev iz sedmih držav, med njimi tuđi sedem profesionalnih moštev. Dirka je bila dolga 10 etap, zmagal pa je Frank Vanderbrok. Od naših kolesarjev je bil v skupni uvrstitvi najboljši Bogdan Ravbar na sedmem mestu, Rajko Petek je bil 24., Pavel Sumanov pa 26, poleg tega pa so Savčani dosegli nekaj lepih etapnih uvrstitev. Ekipno je bilo najboljše moštvo Vlanderen, Savčani pa so bili peti. • V.S. MLADINCI ZMAGALIV ITALIJI Teramo, 17. junija - Slovenska mladinska kolesarska reprezentanca je nastopila na 3. Giro della Provincias di Teramo. Od Savčanov so nastopili Uroš Šilar, Beno Korenjak in Matej Stare. Na startu 124 km dolge dirke je bilo 105 kolesarjev. Dirko je zmagal Italijan Pizzi Ivano, na 5. mesto se je uvrstil Uroš Šilar, 11. je bil Beno Korenjak in 23. Matej Stare. Šilar je bil dober tuđi v točkovanju gorskih ciljev, kjer je zasedel 2. mesto. Dosežen pa je bil tuđi ekipni uspeh, saj je reprezentanca Slovenije zasedla 1. mesto. • Miran Kavaš Savčani skupoj z Mark, čLo.o. - Podjetje Mark d.o.o. iz Savske ceste v Kranju je od prejšnjega tedna naprej novi sponzor Kolesarskega kluba Sava. Pogodbo o sodelovanju sta podpisala direktor KK Sava Franc Hvasti in direktor Mark, d.o.o., Bojan Urh. Kot je ob tem povedal direktor znanega kranjskega podjetja za izdelavo reklamnih tabel, transparentov in panojev Bojan Urh, je bil Mark, d.o.o., več let sponzor nordijskih reprezentanc in SK Triglav, sedaj pa svoj denar vlaga tuđi v kranjski kolesarski klub, saj je kolesarstvo v Sloveniji popularen šport med rekreativci, lepe rezultate pa dosegajo tuđi tekmovalci. Mark, d.o.o., je znan tuđi po zunanjem in notranjem grafičnem opremi-janju poslovnih prostorov, saj so naprimer opremili Mercator, Elan Marine, SKB Banko, Ljubljanske mle-karne, Induplati Jarše,... opremljali so avione Lufthanse in za svoje delo pri grafičnem opremljanju kot edini v Sloveniji dobili znak SQ, pri sodelovanju s Savčani pa bodo svoje delo predstavili ie na kranjski kolesarski dirki v začetku julija. * V. Stanovnik, slika: G. Šinik [fš/1 ••. K3KJDKI>KiiCaBKE]||^l3uKK3DCiDi GORENJSKI GLAS • 20. STRAN Torek, 18. junija 199* MLADI KRNJČANI ZMAGALI Kranj, 16. juni i a - Na prvem mednarodnem turnirju Megamilk sta sodelovali ekipi Triglava-Megamilka in Creine-Lattelle iz Kranja ter dečki znanega hrvaškega prvoligaša Varteksa ter nemška ekipa VVasserburg. Uvod je bilo tekmovanje v žongliranju i nogometno žogo (zmagal je Edo Alič, ki je žogo odbil kar 117-krat), v medsebojnih srečanjih pa so največ pokazali mladi "orlički" trenerja AleŠa Kende, ki so premagali vse tri nasprotnike (mlade Nemce s 6:0, Lattello s 4:0), odločalo pa je srečanje z Varteksom -Vindijo, ko so zmagali z golom Darjana Bukovca. Vsi sodelujoči so se sporazumeli, da bo sodelovanje na takih turnirjih vsakolelno. MITING IN OLIMPIJSKI TEK Kranj, 18. junjjja -Na kranjski atletski stezi, ki Kranju zaradi dotrajanosti ni v Čast, Atletska zveza Slovenija pa je ietos izjemčma Se dovolila tekmovanja na njej, bosta ta mesec dve zanimivi prireditvi. V soboto, 22. junija, bo mednarodni atletski miting mladih, 25. junija dopoldne pa olimpijski tek. Na mednarodnem atletskem mitingu mladih bo tekmovalo 700 atletov v 28 disciplinah, na olimpijskem teku pa bo po pričakovanju sodelovalo 500 rekreativcev in tekmovalcev, ki bodo tekli na 2 in 7 kilometrov dolgi progi. Organizatorji, Atletski klub Triglav Kranj in OK sporočajo, da se za olimpijski tek lahko prijavite na naslov AK Triglav Kranj. Partizanska 36 ali po telefonu 211-176, saj bodo vsi udeleženci dobili spominske majice, s katerimi se bodo lahko no končani prireditvi tuđi kopali v letnem bazenu v Kranju. Prav tako bo poskrbijeno tud? za zabavo, saj bodo pred in po teku nastopali Čuki, zvečer pa bo na bazenu nastopil ansambei Miha Jazbinška. Te in še druge većje pri redi tve na atletski stezi v Kranju (julija bosta dve, med njimi tuđi miting) so vabljive tuđi sponzorje. Atletski klub Triglav jih vabi k sodelovanju. Kranjska atletika v državi spet vedno več pomeni. • J.K, V PETEK NA MOŠENJSKI TEK Mošnje, 18. junija - Ta petek, 21. junija, bo pred Kulturnim domom v Mošnjah Start tradicionalnoga Mošenjskega teka. Mlajši dečki in deklice bodo nastopili na 600-metrski progi, starejši dečki in deklice na 1000-metrski progi, čiani in članice pa bodo tekli 7000 metrov. Start bo ob 18. uri, prijave pa sprejernajo uro prej. Prvouvrščeni v posamezni kategoriji bodo dobili medalje, po razglasitvi rezultatov pa bo žrebanje nagrad. • V.S. LJUBUANA POKALNIZMAGOVALEC Maribor, 18. junija • V Mariboru na bazenu TAM se je v soboto zaključilo pokalno tekmovanje za sezono 1995-96, s tem pa tuđi uradno končala sezona članskih vrst v sezoni 1995-96. V Mariboru so se srečala najboljša štiri moštva iz predtek-movanja slovenskega pokala, ki so morala odigrati polfinale in nato še finale letošnjega pokala. Na bazen TAM v Mariboru so prišli vaterpolisti Triglava, Kopra, Ljubljane in pa domačin in gostitelj Probanka Leasing Maribor. Že v tekmi za tretje mesto, so vaterpolisti Probanke Leasing Maribor izkoristili neigranje Dimitrij Stratana in premagali Koper, ki je brez tujcev moštvo, ki bi v državnem prvenstvu zasedel četrto in ne drugo mesto. V tekmi za prvo mesto, pa je bilo to še bolj vidno, saj se mladi Teo Galič ni mogel enakovredno kosati z izkušenim Mladenom Hrastejem in bi prisotnost Primoža Troppana bila še kako potrebna. Kriterij sojenja je ustrezal Ljubljani, saj sta sodnika dobila dokaj grobo igro, ki je kar nekajkrat spominjala na ragby v vodi. Kot zanimivost pa je podatek o izključitvah v zadnjih Četrtini in štirih podaljških: Triglav 6 x igralca manj, Ljubljana pa le 1 x igralca manj. Po tri lzključitve sta dobila le oba beka Triglava Tadei Peranovič in Brane Hajdinjak. Zmagoviti zadetek z Ljubljano v četrtem podaljšku je dosegel Mladen Hraste v 39. minuti srečanja. Tekma je bila najdaljša v zgodovini slovenskega vaterpola, trajala pa je uro in pol. Rezultati: polfinale - P. L. MARIBOR : LJUBLJANA 5:14 (1:5, 0:2, 3:3, 1:4), TRIGLAV : KOPER 7:4 (0:1, 2:0, 2:2, 3:1); finale-tekma za 3. mesto - P.L. MARIBOR : KOPER 12:8 (1:2, 3:0, 2:1, 6:5); tekma za 1. mesto TRIGLAV: LJUBLJANA 6:7 (1:1, 0:2, 2:1, 2:1, 0:0,1:1, 0:0, 0:1). • Jože Marinček SLOVENCI ZMAGALI V KAMNIKU V soboto in nedeljo, 15. in 16. junija, je bil na letnem bazenu v Kamniku dvoboj kadetskih reprezentanc Slove« nije in Hrvaške. Pod vodstvom trenerja Igorja Veličkoviča so nastopili tuđi mladi plavalci PK Triglav: Neža Kovač, Polona Prosen, Jaka Kovač in Blaž Gašperlin. Slovenski plavalci so zmagali z veliko prednostjo, skupno 220 : 130 točk, pri fantih 89 : 77 in pri dekletih 122 : 53. Neža Kovač je osvojila 1. mesto na 100 m prsno, Polona Prosen je bila 2. na 100 m in 200 m hrbtno, Blaž Gašperlin je osvojil 2. mesto na 800 m prosto n na 400 m mešamo, Jaka Kovač pa je bil 2. na 100 m prsno in 4. na 200 m prsno. Radovljičan Jan Jenko je osvojil 1. mesto na 100 in 200 m hrbnto ter na 200 in 400 m ■ mešano. Alenka Sušnik je izbrana v reprezentanco Slovenije za Evropsko mladinsko prvenstvo, ki bo konec avgusta v Kobenhavnu. • V.S. STEGNAR NAJBOLJŠI NA GORENJI SAVI Kranj, 16. junija - Letošnji 21. mednarodni teden skokov v Kranju je razdeljen na da de!a. V prvem so se na tridnevnem tekmovanju predstavile mlajše kategorije in člani. V skakalnem centru na Gorenji Savi, kjer imajo pet lepo urejenih skakalnic pokritih s plastiko je tekmovalo 300 smučarjev skakalcev iz 16 slovenskih klubov in iz Japonske. V odsotnosti članov slovenske A reprezentance je skakalo 75 tekmovalcev iz Slovenije in Japonske. Po lepih skokih v prvi seriji je na koncu skočil najdlje Primož Kopač iz Žircv in povedel po prvi seriji z 62,5 m. V drugi seriji pa so po sklepu žirije znižali nalet. Toda to ni vplivalo na razpoložene skakalce. Gledalci so nestrpno pričakovali dvoboj med vodečim Kopačem in razpoloženim Tržičanom Stegnarjem. Na koncu je bil uspešnejši Matija Stegnar in zasluženo zmagal s skokom v drugi seriji 62 m. Primož Kopač je imel v drugi seriji smolo. Skočil je le 59 m in s težavo obstal na nogah. Presenetil pa je Triglavan Rok Polajnar z odličnim tretjim mestom. V konkurenci mladincev je slavil Anže Vreve Stol Žirovnica, pred Kranjčanoma Erženom in Delavcem. Poleg reprezentantov in tujcev je še prvih šest uvrščenih skakalcev dobilo pravico nastopa na memorialu Marjana Kroparja, ki bo v petek, 21. junija, ob 17-ih na skakalnici K 62. Organizatorji v SK Triglav pričakujejo nastop 50-ih smučarjev skakalcev iz sedmih držav, po tekmovanju pa bo še proslava 50-letnice uspešnega dela kluba. Dečki do 9 let: 1. Saboljev Planica 196,5, 2. Tadič Ljubo BTC L96.0, 3. Brnot, Ilirija Center 194,0; dečki do 11 let: Oranič, Tržič Trifix 201,8, 2. Kordež, Triglav 197,4, 3. Oblak, Alpina Žiri 196,0; Rezultati dečki do 13 let: 1. Matic Zelnik 225,4,2. Anže Brankovič oba Triglav 215,0, 3. Jan Tomazin Trifix Tržič 190,4; Dečki do 15 let: 1. Marko Šimic 211,5,2. Primož Župan Urh, oba Triglav 205,9, 3. Primož Gostič, Ilirija Center 196,6; Rezultati mladinci: 1. Urevc, Stol Žirovnica 212,0, 2. Miha Eržen, Triglav 188,8, 3. Primož Delavec, Triglav 188,6; Člani: 1. Matiia Stegnar Trifix Tržič 223,0, 2. Primož Kopač Alpina 217,0, 3. Rok Polajnar Triglav 214,9. Izvedbo XXI. tedna skokov so omogočili: glavni pokrovitelj kluba SKB banka d.d., glavni pokrovitelj tekmovanj je bila mestna občina Kranj, sopokrovitelji Gorenjski glas, mesarija Sodnik, nagrade za tekmovalce in srečelov pa so prispevali Se številni drugi sponzorji. • Janez Bešter KONČAN PRVI DEL Radovljica, junija • Prejšnji konec tedna je bila v Tacnu še zadnja tekma za točke DP v raftingu v spomladanskem delu sezone. Radovljiška RafTina je v spustu zasedla 10. mesto, v slalomu pa 8., medtem ko je bil blejski Ekstrem v spustu dvanajsti, v slalomu pa nišo nastopili. V sedmih tekmah v prvem delu sezone (nadaljevanje bo jeseni) so Radovljičani tako osvojili štiri osma mesta, eno deseto in eno dvanajsto in kot višek še 7. mesto v slalomu. RafTina je s tem izkupičkom na 9. mestu v skupni uvrstitvi, na 10-tem v spustu in na 6-tem v slalomu. Ekstrem je ob izrednem četrtem mestu bil Še enkrat deveti, dvakrat deseti in po enkrat dvanajsti in trinajsti. V skupnem seštevku so tako na 10. mestu, samo v spustu so deveti in v slalomu trinajsti. Od gorenjskih čolnov sta po enkrat nastopila še čolna Alter sport cluba iz Podnarta (14. mesto - 5 točk) in RafTine II (15. mesto in 4 točke). • G. Lavrenčak KRANJČANIBRANIJO NASLOV Radovljica, 18. junija • Čeprav so na prejšnjih DP v trojkah nastopali igrala, kot so: Bošnjak, Stavrov, Volaj, Šušteršič, Rizman, Maček, Dornik, Ličan... in drugi je naslov državnega prvaka vedno osvojila kranjska trojica (dvakrat pod imenom Harlem in enkrat Nibble) Jeras Grega, Mitič Dušan, Dolenc Igor. Dvakrat jim jet o uspelo z Bošnjakom in enkrat z Džinom, medtem ko so lani trojke zaradi dežja morale odpasti. V KK Radovljica vabijo vse zamudnike, da se še prijaviio za trojke, saj prijave sprejemajo danes še ves dan do 20. ure. Že od 21. uri bo v Caffe baru Diesel namreč žrebanje parov za sobotno tekmovanie. Prijavite se lahko po telefonu: 061 125-1090 (dopoldan) in 064 714 014 (zvečer) ali pa priđete danes zvečer kar na žrebanje. Na sobotne trojke so seveda vabljeni tuđi vsi gledalci, saj je organizator, KK Didakta Radovljica, za njih pripravil pester spored: metanje trojk najboljših udeležencev trojk, metanje prostih metov znanih gorenjskih športnikov (verjetno tuđi dva japonska smučarska skakalca), nastop akrobatske skupine Žabe, skoki padalcev ALC Lesce, nastop najmlajših košarkarjev v Veseli košarki, predstavitev KK Didakta Radovljica, ki Ietos slavi 40-letnico igranja košarke v Radovljici in vstop v A-2 SKL, poskrbijeno pa bo tuđi za hrano in pijaco, ob bogatem srečelovu pa bo pod večer gledalce zabavaf tuđi bivši košarkar KK Radovljice "Skore" s svojo kitaro. • G. Lavrenčak EVROPSKA LOKOSTRELSKA ELITA NA BRDU - DaneJ ob 17. uri se na Brdu pri Kranju s slovesno otvoritvijo &&% evropsko prvenstvo v tarčnem lokostrelstvu, še teden ^ kasneje pa se bodo lokostrelci zbrali v Gozd Martuljku " svetovnem prvenstvu v FIELD lokostrelski disciplini. V vs«' disciplinah pričakujemo ogorčene boje, zlasti pa v olimpijske^ slogu, saj so ti nastopi za mnoge že uvod v olimpip tekmovanja. Kot glavnega favorita naj omenimo Franco** Sebastiana Fluta, olimpijskega prvaka iz Barcelone, pa finslCj reprezentanco in druge, veliko pa pričakujemo tuđi ° slovenske olimpijske reprezentance Sama Medveda, Pet/ Koprivnikarja in Mateja Krumpestarja, ki so z nedavnim"' mestom na Grand prixu v Nemčiji že napovedali vmešavanj na mesta v ospredju. Pri nas se bo tako zbralo več kot petJI lokostrelcev in lokostrelk iz 44 držav, predvsem našim r zaželimo veliko uspeha. Na sliki sta Matej Krumpcstar in Pet Koprivnikar, ki sta piejšnji konec tedna že vadila na Brdu. M. Vozlič, foto: T. Doj^ EKIPA VOGUBESNICA NA GLAVNEM TURNIRJU Na igriščih v Hočah in v Športnem parku v Rogozi se je s p^J. "B" turnirjem /ačela letošnja serija turnirjev v odbojki na miv)j Medtem ko med skromno žensko udeležbo (štiri ekipe & ^ mesta) ni bilo gorenjskih ekip, pa sta v moški konkurc". nastopila tuđi Matej Fojkar in Goran Dolenc (VOGU BesniC4' ter Miha Unk in Gregor Rupar (The Fly). Po razburljivih tek^ na treh igriščih med šestnajstimi ekipami na koncu osvojila Pf\ mesto domaćina (Žniders's Team), ki sta v finalu premgala cW. Nita iz Portoroža s 15:11. Fojkar in Dolenc pa sta po dobri XPX\ začetku turnirja malce popustila, kljub temu pa osvojila cetn^ mesto in s tem izpolnila cilj - uvrstitev na "A" turnir, ki bov soW in nedeljo v Hočah in na mariborskem Lentu. Ekipi The Flys* uspelo uvrstiti med osem najboljših ekip. * B. Maček V SOBOTO TURNIR NA JESENICAH Jesenke, 18. junija • Minuli konec tedna so hokejisti v ^ line hokeju nastopili na petem turnirju za dr2avl>y prvenstvo, ki so ga organizirali v Velenju. V finalu nioš^. nad 15 let sta se pomerili ekipi Bauer Acroni Jesenke *; Pirana, malce nepričakovano pa so zmagali Primorci. rezultatom 2:1. V mlajši konkurenci do 15 let so »^ ponovno nepremagljivi hokejiti Ase iz Nakla, ki so v fin01 ugnali Ljubfjančane. ( Sicer pa si borno spretnosti hokejistov na rolerjih ta kofle,. tedna spet lahko ogedali na Gorenjskem. Šesti turnir v &vj, Rolling sprite bo namreč v soboto, 22. junija, potekal v dvorajr Podmežakla na Jesenicah. Kot sporočajo organizatori Sportna zveza Jesenke - ZTKO Jesenice in Bauer AC^( Jesenke, bo na turnirju nastopilo 16 ekip v kategoriji do 1*': in 16 ekip v kategoriji nad 15 let (v četrtek bo v LjubljaP žrebanje parov). Turnir se bo v soboto začel ob 8. uri. y Ekipa Bauer Acroni Jesenice, v kateri polee inaflf> jeseniških hokejistov Mlinarca, Pajiča, Andreja Razi»^ ja, Kunčiča, Beščagiča, veteranov Tičarja in RazPeL nastopajo tuđi nekateri mladi (doslej nepoznani) ^L, bo v domači dvorani skušala doseći tretjo turnirsko z"18" Ker so bile gorenjske ekipe v obeh starostnih kategorija" ,Q sedai vedno med najboljšimi, saj v mlajši kategoriji s0§U Naklanci, v starejši pa ekipa Nes - Luna Bar iz RadoviJ | (tesno za petami so ji Bauer Acroni Jesenice, Piran in Se^Lji Stars), bo turnir na Jesenicah že eden odločilnih (nasleo vj teden bo še turnir v Kranju, nato pa še v Mariboru, £% Gorici, Portorožu in finale 27. julija v Ljubljani). Na njem ^ y (v različnih ekipah) nastopili praktično vsi najboljši hokeji* Sloveniji. . ju Sponzorji turnirja na Jesenicah so Robiš, d.o.o., trgoviO% stontve, Primus Jesenice, Finish, d.o.o., Jesenice, Zavrova'n Triglav, Kres Jesenice in Gorenjski glas. • V.S. J i !^M8;junija1996 S^TOTTIMiK Jt1|L 2L STRAN * GORENJSKI GLAS adej Križnar iz Zgornjega Bitnja, kolesar Uspelo mi je združiti šport in studij , naidvajsetletni kolesar kranjske Save Tadej Križnar je že takoj na začetku svoje športne i^tere z dobrimi rezultati in uvrstitvanii začel dokazovati, da se mu obeta lepe kolesarska j/^ra. Vendar pa naporni dnevni treningi, težke in dolge dirke, mnogim vzamejo preveč . ^i in na koncu se ravno, ko se začenjajo uspehi, raje odločijo za studij ali službo, kolo pa ^stavijo v kot. Tadej zaenkrat o tem še ne razmišlja. 1 fotJ) k°lesarska kartera se je začela I $Pozno. Ali morda ćelo po nakliučju? I Se|. s sem med "cestnimi" kolesarji 1 "avdT 'et' Prc) Pa sem ^ *e tr* ^ela ton ■ n 8orski kolesar. Ideja o pre-;S Dio, 1Z ene8a na drugo kolo je prišla ob ja jJntain bike dirki na Jošta. Takrat li peij'f^ovil, da bi se morda dosti hitro \i |j M tuđi z dirkalnim kolesom. Bil pa je b l|i«emV2rok- Takrat> Pri Šestnajstih, kar " ^fel Vec^c'' ^am bi z vso energijo in 8 itoip Sem premišljati, da bi se včlanil v 1 stra?xrski klub Sava- Res sem šcl v 1 W. e m tako se Je začela moja d 7/na klesarska pot." " W/.Pa *' J° nltr° kronal z dobrimi C Slov Prvo leto sem na dirkah po " *Wni^ m na Hrvaškem dosegel dve 8 iiitr ln ve^ uvrstitev na P™* tri mesta. v^r? sem ugotovll, da mi manjka bi| Jn°s^> bil pa sem dober sprinter in k^. hiter v klanec. Že naslednje leto IitpPn starejših mladincih postal stalni tost ••^n-tant< V"zil sem "do"re" dirke v '«ka 'n ^ta'iji- K)er sem dosegel tuđi bil ^ odličnih rezultatov. V Italiji sem Neptrl' 'n zmaga' gorski kronometer, >t\e te6<* pa sem se udeležil svetovnega u liji,ijistVa starejših mladincev v Avstra-ko sem vrsto zmag v Sloveniji, tisto 3 ^av^ sem se dobro uvrstil tuđi na :i "spe}.116111 prvenstvu na dirkališču. Vsi ti ) tiijjj j1 v mladinski konkurenci pa so bili b i. "ra spodbuda za naprej.' ! ^11*1?*' no prehodu iz mladinske v l)oj° konkurenco ob teikih treningih ktf.obveznostih v soli "omagajo". Kako °dlSeda sem razmišljal kako, in M\ u s.em se, da ob srednji strojni 'etjiik° ^e bil° treba °Prav'li se četrt' ^rigf1 Vs^eno nadaljujem s Člansko ^ne°' 'n ^a se ^om dokončno odločil % &' Vendar pa mi je uspelo uskla-r^Uh m šport. Dosegel sem dobre Pfye .afe> kar pomeni uvrstitve med Jn s t^n v tujini (Madžarska, Avstrija...) ^Hnl? Pr'dobitcv razreda vrhunskega ''. sa ^krat' Pa m' Je ^° dobro v ^ho Sem maturiral s Prav dobrim ?aj Se ^; Res sem treniral malo manj, 4» nad rmeI ?bil° šolskin obveznosti. Sfi doL-3 VanJe §P°tne kariere pa sem K°nčno odločil, ko sem videl Tadej Križnar rešitev Studija ob delu na Ekonomski fakulteti v Kranju. Obenem sem lahko normalno treniral in v teh dveh letih mi je uspelo uskladiti šport in studij, čeprav sem imel lani pri članih zaradi bolezni nekaj slabše uvrstitve od načrtovanih. Kljub temu sem vedel, da sem dovolj močan in da do dobrih rezultatov tuđi v članski konkurenci ni daleč." To pa se je izkazalo ie na začetku letošnje sezone? "Res so se dobri rezultati začeli že spomladi na pripravah v Afriki, ko sem bii na dirki dvakrat drugi, enkrat tretji in skupaj dvanajsti. To je bil lep obet na začetku sezone, prava "slika" pa se je pokazala na močni dirki v Italiji, kjer sem ob pomoči svojih klubskih kolegov uspel zmagati v zelo hudi konkurenci. Na kriteriju v Novi Gorici sem bil nato tretji, malo zatona je bilo na dirki Po Sloveniji, ki sem jo vozil z astmo. Sedaj bolezen uspešno zdravimo, kar sem dokazal na dirki po Štajerski v Avstriji, ko sem dosegel sedmo mesto v generalni razvrstritvi in uvrstitve med deset v posamičnih etapah, kar mi je prineslo tuđi točke svetovnega pokala." Nekateri misli jo, da je kolesarstvo precej individualen šport, kjer je največ odvisno od posameznika. Vendar pa je velikokrat odločilno delo vse ekipe? "Kolesarstvo je res "čudna mešanica" individualnega m ekipnega športa. Ražen na težkih klancih, kjer si ponavadi pač sam toliko dober, kot pač si, sam ne moreš prida narediti. Odločilno je pač dejstvo, da kdor bolj spočit priđe pod klanec, bo tuđi bolje šel v klanec ali kdor bolj spočit priđe v sprint, bo hitreje šprintal..... To pa pomeni, da mora naprimer ekipa pod klancem "poloviti" vse ostale, da ti lahko greš na klanec. Če je veliko begov, ne moreš biti vedno ti zraven in mora biti zato zraven nekdo drug iz tvoje ekipe.... in tako naprej. Zelo veliko si lahko "pomagaš" z ekipo, brez ekipe pa je moč uspeti na zelo redkih dirkan. Vendar človek ni vedno dober in v glavnem se vse povrne.... danes nekdo drug "dela" zate, drugič pa mu ti to povrneš. Dejstvo pa je pač, da se ob koncu dirke ve le za rezultate najboljših." Na kakšne dirke se letos ie pripravljaš? "Trenutno se pripravljam na nastop na Evropskem prvenstvu do 23 let v Angliji, v kratkem pa me čakajo še Krkina dirka, državno prvenstvo in seveda kranjska dirka v začetku juliia." Ker je profesionalna kolesarska ekipa sedaj taku blizu v Kranju gotovo želiš kaaj tuđi med profesionalce? "Želje so seveda velike, vendar pa človek mora biti realen. Najprej se je treba uveljaviti v konkurenci do 23 let in dobro nastopati na dirkah elite, ki so še ostale za nas in na njih sodelujejo tuđi nekateri profesionalni kolesarji. Ce bom dovolj dober, pa se mi nato lahko ponudi lepa možnost za profesionalno kariero, ki pa bi jo nadaljeval po končani fakulteti, čez leto ali dve." Te doma kdo spodbuja? "Mama mi doma sprva ni dajala kakšne velike podpore, sedaj ko je videla, da gre zares, pa imam vso podporo, ki jo kot športnik potrebu-jem." Imaš kakšen poseben reiim prehrane? "Nimam posebne prehrane, jem pač "športno" prehrano, ki vsebuje veliko ogljikovih hidratov. Tako so na jedilniku velikokrat makaroni, rad pa imam tuđi kakšen lep puranii zrezek... Ne jem mastnega, pomembno pa je tuđi, da veliko popijem." • Vilma Stanovnik TRI PRVA MESTA V DORTMUNDU Slovenska mladinska reprezentanca v športnem plezanju se je iz Dortmunda vrnila več kot zadovoljna. Enaindvajset reprezentantov iz treh kategorij je 8. in 9. junija sodclovalo na prvi tekmi letos na novo zasnovanega cvropskvga mladins-kega pokala. V močni konkurenci ple/alcev iz enajstih držav so manjkali le Francozi. Tomo Česen, mladinski selektor ob vrnitvi ni skrival zadovoljstva, saj nacrtno delo v slovenskih klubih in reprezentanci ter urejen tekmovalni sistem že daj ej o rezultate. Nastopih so lahko tekmovalci stari štirinajst let in več, saj je mednarodna komisija lani sprejela sklep, da mlajši tekmovalci še ne sodijo na uradna mednarodna tekmovanja. Tekmovalci, razdeljeni v tri kategorije; starejši dečki, kadeti in mladinci, so v soboto za vstop v nedeljski finale plezali po dve smeri. Plezali so po sistemu "fleš", kar pomeni, da pred prvim nastopom vsi tekmovalci gledajo nastop predtekrnovalca, potem pa vsak tekmovalcev lahko gleda tuđi vse nastopc pred svojim. Zato se vrstni red na štartnilisti za drugi nastop tuđi obrne. V domačem državnem prvenstvu se ta način plezanja ne uporablja, zato našim tekmovalcem očitno ne ustreza, saj so večinoma najslabše plezali v kvalifikacijah. Kljub temu se le trem ni useplo uvrstiti v nedeljski finale. V nedeljo Čufarjeva v odsotnosti Francozinj ni imela prave konkurence in je gladko zmagala. Katarina Štremfelj ie po nekoliko slabšem drugem kvalifikacijskem nastopu plezala odlično in premagala vso, sicer močno konkurenco. Prvo mesto je dosegel tuđi Matej Sova med kadeti, takoj za njim pa se je uvrstil Aleš Strojan. Dobro je šio tuđi Nastji Guzzi, katero je Rusinja Belemestnova premagala sele v superfinalu. Prv tako je sele v superfinalu klonil Klemen Bečan, ki je tako zaostal za Nizozemcem Sijthoffom. Naslednja tekma za evropski mladinski pokal bo konec junija v Ravenni (Italija), potem pa je že na vrsti Kranj oziroma Slovenija od 14. do 15. septembra. Rezultati: mladinci: 1. Jongcneclen (NED), 2. Feuerstein (AUT), 3. Lautenschlager (GER), 4. Čehovin, 14. Stepanjen (oba SLO); mladinkc: 1. Cufar (SLO). 2. Schulz (SCH), 3. Rouyga (RUS), 7. Gradišar, 10. Sturm (oba SLO); kadeti: 1. Sova, 2. Strojan (oba SLO), 3. Kadlec (TCH), 10. Jevšnik, 12. Jeran (oba SLO); kadetinje: 1. Stremfelj (SLO), 2. Haager A. (GER), 3. Klemenčič, 4. Šuštar, 7. Tušar (vse SLO); st. dečki: 1. Sijthoff (NED), 2. Bečan (SLO), 3. Sevčenko (UKR), 3. Potočnik in Valjavec, 12. Česen (vsi SLO); st. deklice: 1. Belomestnova (RUS), 2. Guzzi (SLO), 3. Permiakova (RUS), 5. Truden, 8. Šeliga Š., 10. Seliga U. (vse SLO). • A. Š. DOLGE SMERI V ANIČA KUKU IN NOVA SMER V MIŠJI PEČI Igor Kalan je z Miho Kazeljem (AK Vertikala) ponovil RAJNO 7a ali VIII 29« m in WELCOME 7 b+ ali -IX 320 m, vendar seje moral v najtežjem raztezaju enkrat prijeti za klin. Za resnejši poskus v tem raztezaju bi moral skalo očistiti lišajev in mahu. Z Andrejem Kecmanom ie ponovil Klim 6c+ ali VIII - 250 m in z Jano Berčič (AO Železničar) Brid za mali Čekić 6c ali VI1+ 150 m. V Mišji peči je najprej opravil 5. vzpon v smeri CHQITA 8b+ ali X+32 m. Zatem se je lotil projekta, ki ga je opremil Tržačan Erik Švab. Smer poteka po močno previsnem ražu. Prvi del smeri poteka po že preplezani smeri Hugo, ki je ocenjena z oceno 7c ali IX. Sledi dober počitek in nadaljevanje po ražu, ki ga je Kalan ocenil z oceno 8a ali +/X/-X. Ime smeri je Hugo in Popaj skupna ocena, ki jo predlaga Kalan je 8a+ ali -X 30 m. Igor je na flash ponovil tuđi Hugalino 7b+ ah -IX. David Stepanjan je bil uspešen v smeri Marioneta 8b/b+ ali XJ+X. To je Davidova druga čista desetka v tem plezališču. Luka Zazvonil je kljub kratkemu plezalnemu stažu ponovil Rock and roll 7c+ ali +IX. • I.K. GORENJCI NA OLIMPIJSKIH IGRAH PIŠE: VILMA STANOVNIK hortnl'V't' na olimpijskih igrah je za vsakega 'et _ *° veliko dohvetje. Star komaj dvajset kola/0 S' '* Barcelone prinesel olimpijsko ..£"0- To je bilo gotovo veliko doiivetje? °'"Hd' h-° Je> ^a Je ^ nastop na prvi je bit ' Zatne nepozabno doiivetje, ki pa Qfce°l toHko lepše, ker smo veslači iz °hrnn L- PrinesH medalji, prvi slovenski v dvoj* tnedal)i Res je, da je bila kolajna Pa Si j Pritakovana, v četvercu pa ne, smo ostani na tinefn teleli in upali, da ne borno " orez." V L . v Sr*iat,i x spominu ti je ostalo največje ..gV« športnikov sveta? Or8Qn\TPiada v Barceloni F bila zelo dobro ie b0 rlr°na in sedaj se kar malo bojim, da nisetn f..mkoli tako. Sam sicer do Španije še Pri)Qte? na t(*kŠni prireditvi, vendar pa so p0vedar m trenerJi> k* imajo več izkušenj lciksni l so bil' P°S°H Zfl nas veslače \ "s*oj0«0t,še m'koli. Tako smo imeli veslači \ *€s lahL° piisf kjer je bil mir in smo #Qvni °- trenirali in tekmovali. Saj, če si v 5e rQdoJtlnipiiski vasi> ie to nemogoče... eni sk-ratka t°jdrU8i so Z.alostni> en< žurirajo... n ker smo, potem ko smo °limpiilen končali z nastopi, odšli v *' sm,], - Vas in mto smo bili tudi mi tisti> setam veselili in lurirali....'1 i0fovo °JiFpijski Majni za Slovenija pa ste "Se*^0 Proslaviti? F eAn0 I umo- Sedai cel° mislim, da bi bilo 1 odtehVi J še lahko doseSli vcč in kar oli^DiiliLU dve bronasti kolajni, zlata na So Kline lgrah- Veselje in d°Sodki ob tem Jani Klemenčič z Bleda, veslač (Barcelona 1992) Vsi sanjamo tistih šest minut finalnega nastopa Simpatični svetlolasi Blejec Jani Klemenčič v Barceloni leta 1992 ni bil star še niti enaindvajset let, a seje domov, skupaj s kolegi v četvercu Milanom Jamo, Sadi kom Mujkičem in Sašom Mirjaničem, ie vrnil z olimpijsko kolajno. To je bila za mlađega športnika velika spodbuda in kljub temu, daje bilo po Barceloni v blejskem četvercu veliko smole, letos fantje na olimpijske igre spet odhajajo z velikmi nacrti. Jani, kije sedaj zaposlen na Ministrstvu za notranje zadeve, vse svoje letošnje nacrte in upe stavi na šest minut finalnega nastopa v Atlanti. Po letu 1992 pa je četverec spremljalo kar nekaj teiav in smole? "Ja, res nam naslednje leto čoln ni "šel"o načrtih, leta 1994 smo v lndianapolisu na svetovnem prvenstvu zasedli nehvalelno Četrto mesto. Kmalu po tem smo v tragični nesreči izgubili Šaša Mirjaniča in nekako smo se uspeli "pobrati" sele lani, ko smo v olimpijski četverec namesto SaŠa vključili Denisa Žveglja. Ta je tik pred najpomemb-nejširn nastopom na svetovnem prvenstvu zbolcl in tako smo namesto medalje domov prinesli le osmo mesto. Tako z nastopi od Barcelone naprej res ne moremo biti zadovoljni, saj nam ni šio tako, kot smo si leleli. Letos pa se stvari popravljajo, rezultati so boljši. v Luzernu smo bili pred krotkim spet peti, tako kot pred Barcelono pred štirimi leti......Morda pa je to dober obet." V Atlanto torej odhajate dobro pripravljeni? "Dejstvo je, da nobeno mesto vnaprej ni oddano. Staviti grem, da vsaj sedem ali osem ekip, teh šest, ki je bilo v Luzernu v finalu, pa tudi Romuni in morda nova ekipa Američanov, računa na kolajno. Vsi sanjajo o olimpijski tekmi in o zlati medalji. Saj so pomembne tudi druge tekme prek leta, vendar olimpiada je pač nekaj posebnega, višek. Takrat se bo treba izkazati, dati vse od sebe. Vse leto, od lanskega svetovnega prvenstva naprej, v bist\>u Čakamo na 26. julij, na finale v Ailanti. Treniramo in živimo zgolj za tistih šest minut." In upale, da boste v Atlanti dokazali, da ste najboljii? "Dejstvo je, da bo najboljši tišti, ki bo v pravem trenutku sposoben dati "vse od sebe". Na dosedanjih letošnjih nastopih se je pač videlo, da je konkurenca precej izenačena, da lahko pač zmaga, kdor je v tistem trenutku najboljši.... v Italiji so naprimer zmagali enkrat Italijani, enktai Angleii, v Duisburgu smo enkrat zmagali mi, enkrat Romuni,... Precej pa je vedno odvisno tudi od sreče, ki je pač seslavni del večine športov, tudi našega. Brez sreče pač ni nič." GORENJSKI GLAS • 22. STRAN KOMENTARJI, PODLISTEK Torek, 18. junija 19* htekajoči se čas avanturistov v politiki Afcirfco Jenšterle, zi4.nan.ji sodelavec Dve slovenski stranki, ki sta še do ne-davnega sode-lovali v DrnovŠkovi vladi, sta na svojih letnih konferencah s skorajda diametralno nasprot-nimi pogledi presojali sedanjo slovensko politiko. Gre seveda za Zdruieno listo socialnih demokratov in stranko Slovenskih kršćanskih demokratov, ki v vladi formalno sicer res ništa delovali na osnovi nekega medsebojno podpisa-nega sporazuma, vendar je šio pri tem bolj za "lepotno napako", kot nekakšno naćel-nost na obeh siraneh. Pre-dvsem v SKD so na neprestane obtoibe, da sode-lujejo z bivšimi komunisti redno odgovarjali, da so DrnovŠkovi liberalni demokrati podpisali sporazum z vsako stranko posebej, med-tem ko dogovora med SKD in ZL ni. Toda tuđi takšna vlada je dovolj dolgo delovala. Kršćanski demokrati so v njej neprestano grozili Z izstopom, na koncu pa je iz nje čez noć odšla Zdruiena lista. Ta je v opoziciji takoj začela s spod-kopavanjem dvojne koalicije (LDS - SKD) in v tem smislu so njeni člani na tretji redni konjerenci v Postojni tuđi kritizirali sedanjo oblast. Očit-kov je bilo veliko Od takih, da je dr. Drnovšek prelahkot-no zapolnil kadrovske vrzeli, do konkretnih napadov na sporne vladne odločitve, kot je bila na primer prodaja tovarne Videm - Krško, pri čemer so menili, da je takšen način saniranja gospodarstva napaćen. Kršćanski demokrati pa so se posvetili predvsem notranji utrditvi stranke, ki jim ni najbolje uspela, saj je v zvezi Z generalno sekretarko kmalu po konferenci prišlo do javnih polemik. Te jim v predvolil-nem času nikakor ne bodo v korist. Edina skupna točka obeh konferenc so bile kritike na račun zunanjega ministra Zor-ana Thalerja, saj je Zdruiena lista o njem govorila v okviru njenih opozicijskih aktivnosti (tu so med drugim menili tuđi, da bi morali bolj podpreti sindikate in delavce poslati na demonstracije), kršćanski demokrati pa so se z zunanjim ministrom ukvarjali zaradi njegovih izjav na račun veleposlanika Slovenije v Argentini. Zoran Thaler je namreč pred tem dejal, a je šio za slabo kadrovsko rešitev, ker je veleposlanik na to mesto odšel samo zaradi strankarske pripadnosti, ne pa zaradi njegovih diplomatskih sposobnosti. Thalerjeva javna ocena je bila seveda dovolj nediplo-matska izjava, saj je imel zunanji minister vsekakor pred tem dovolj moinosti, da bi preprečil takšno imenovanje za veleposlanika. Kar pa mu seveda nikakor ni prišlo na pamet, kajti tuđi on je politiko postavil pred stro-ko. In ravno v tem je skrit eden glavnih slovenskih problemov, saj danes bolj od kakršnekoli strokovnosti postaja pomemb-na strankarska pripadnost, kar ćelo v zadnjih časih vlade komunistićnega režima ni bil već nujni pogoj. Komunisti so od trenutka, ko so ugotovili, da se njihov čas izteka vse večjo pozornost posvečali stroki, kajti ta jim je bila še zadnja rešilna bilka. Na koncu jim sicer ni pomagala pretive-ti, vendar so z njo vsaj malo popravili svojo podobo dote-danjega vladanja. Ko jim je bilo popolnoma jasno, da njihov sistem ni večen, so v javnost lansirali podobo o sestopu z oblasti. Z njo so med tedanjo opozicijo poieli prečej cinične ga smeha, vendar je tu treba dodati, da so s tem mislili zelo resno. Sestop je zgledal tako, da so te tedaj začeli ustvarjati svoje kanale za koncentracijo kapitala, ker jim je bilo jasno, da bo le-ta v prihodnje krojil slovensko politiko. To se je zgodilo ie kmalu po demokratičnih volitvah. Nooe-no naključje ni, da so se slovenske politične stranke privč najmočneje udarile ob procesu privatizacije. Pri njej je še danes v igri največ denarja. In zaradi njega nobe-na stranka, ki ji uspe priti na oblast, ne namerava takoj z nje. Zdruiena lista je iz vlade izstopila, poiem ko je bil letošnji proračun ie sprejet. Njihovi nasledniki nimajo motnosti kakšnlh večjih pre-razporeditev proračunskega denarja. V volilnem letu je za stranke na vladi še posebej pomemb-no, kako so znale razdeliti proračunski denar, saj danes v Sloveniji Še nimamo sloja kapitalistov, ki bi sam finan-ciral politiko. Proces njihove-ga oblikovanja Še poteka, in ko bo enkrat končan tuđi v parlamentu ne bodo več sedeli ljući je, ki so se avanturistično spustili v politične vode, pač pa tišti, ki so si ta mesta kupili. Kučanov klan V Sloveniji te dolgo časa velja pravilo, da moraš brati komentarje urednika revije Mag Danila Slivnika, če hoćeš vedeti, kaj se dogaja v zakulisju slovenske politike. O Slivnikovih komentarjih se govori v političnih krogih, na sodiščih in med poznavalci. Jeseni leta 1991 je Slivnik izdal svojo prvo knjigo z naslovom Sto osamosvojitve-nih dni. V petek pa drugo knjigo z izzivalmm naslovom Kučanov klan. V Sto osamosvojitvenih dni je Danilo Slivnik popisal proces osamosvajanja Slovenije. Tokrat pa se je lotil veliko zahtevnejše naloge, namreč analize tranzicije, oz. prehoda iz komunističnega sistema v demokratično in trino druibo. V Kučanovem klanu Slivnik natančno opisuje tri najpomembnejše pre-lomnice, skozi katere smo šli v zadnjih letih. Najprej opisuje prehod v večstrankarski sistem in nastajanje Demosa pred prvimi volitvami leta 1990. Naslednjo veliko pre-lomnico je predstavljala osa-mosvojitev Slovenijo. Tretjo prelomnico pa predstavlja lastninjenje druibene tast-nine, ki se sedaj končuje. Danilo Slivnik opisuje, kako sta se sredi osemdesetih let borili dve frakciji za pre-vlado v partiji V beograjski so bili poleg Staneta Dolanca še Mitja Ribičič in Milan Kučan. V drugi pa poleg Franceta Popita še Vinko Hafner in Miran PotrČ. Spo-pad se je končal s kompromisom, saj je Kučan leta 1986 postal šef partije, Potrč pa predsednik skupščine Toda Kučan je Popitovo skupino porazil sele dve leti kasneje, ko je izšel Dnevnik Staneta KavčiČa. Niko Kavčič je namreč aprila 1987 prinesel Janši in Bavčarju Kavčičev Dnevnik, ki je razkril omeje-nost vojakov revolucije in kasneje omogočil zmago Ku-čanovi struji. Kavčič je potem deloval v Demosu kot Kučanov tajni agent. Slivnik opisuje nastajanje Demosa in vlogo Loj zeta Peterleta, Spo-menke Hribar in Dimitrija Rupla. Sedaj se jasno vidi, da Peterle ni bil dorasel funkciji predsednika vlade, in da sta Dimitrij Rupel in Spomenka Hribar kmalu pre-stopila na nasprotno stran. V procesu osamosvajanja Slivnik opisuje, kako so liberalni demokrati pod vodstvom Jo-iefa Školča nasprotovali sa-mostojni slovenski drtavi. To je novinarju Vinku Vasletu natančno opisal dr. Slavoj Žiiek. V četrtem poglavju Slivnik opisuje proces lastnin-jenja in prepričljivo dokazuje, da si je nekdanja partijska nomenklatura pod vodstvom Kučanovega klana prigrabila većino druibene lastnine. Že v socializmu so obstajala podjetja "posebnega druibe-nega pomena" (Elan, Smelt, Safti itd.), prek katerih je partijska elita prelivala denar v tujino. Elanov finančnik Pavel Koder pravi, da so iz Elana odnesli toliko srnu** da bi pokrili cesto od Begu11) do Beograda. Samo MM Kučan naj bi od Elana dob» v treh letih za 400.000 DEM daril. Elan je nadzora^1 "hišni kriminalist" RornO* Jeglič, ki je zato dobil golfc Nadzoru nomenklature se }e izmaknila SDK, ki je v zadnjih letih pod vodstvom R°' mane Logar in Bogomirfi Špiletiča opozarjala na krt>Je druibene lastnine. Slivnik je še posebej krit1' čen do slovenskih intelektu"!' cev, ki so si v zadnjih leM zatiskali oči pred veliki Pr°' blemi. Podrobno opisuje v'°'. go dr. Franceta Bučarja ta*0' po vojni in meni, da je ' obdobje vzrok za BuĆarj^0 nenavadno spravljivost <*° komunistične nomenklaturi Edini, ki je ie leta 1990 totff napovedal, kaj se bo zgodna političnem prizorišču, i bil dr. Peter Jambrek. Sliv*}* je kritičen tuđi do voditelj novih demokratičnih strofi* še najbolj do Lojzeta Peten*' ta, pa tuđi do Marjana i°' dobnika in Janeza Jat»e' Knjigo Kučanov klan bos" brali najmanj trikrat: pr^\ kot napeto kriminalko, dflf' gič kot analizo nekega časairi tretjič kot odlično literarno delo. Nekateri politiki, ki s° Kučanov klan ie prebra»< škrtajo z zobmi, drugi P° verjelno razmišljajo o tov bah. Mi navodni smrtniki P" smo končno dobili nape}0 branje za vroče poletne dnl-(Jote Novak je simpatizer SDS) UŠ 6 D E PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ 77 Moje življenje Človek obraća, bog obrne, bi lahko rekli, temu, kar se je potem dogajalo Antoniji. Joietova sestra Micka, je nehote podrla netne Ijubezenske vezi, ki so se spletle med mladima dvema. "Moj brat govori naokoli, da ti rada pogledujeŠ za fanti," je navrgla nekega dne, sredi povsem običajnega pogovora Antoniji.To jo je zelo prizadelo in ranilo. Še kako se je zavedala svojega pohabljenega telesa brez nog m ene roke. In potem še take neosnovane govorite! Joteta se je začela izogibati. Če se je Ie dalo. Toda kljub temu je moralo biti v njeni drutbi prijetno in veselo, saj so se fantje in dekleta radi drutili z njo Ni jim bilo kaj dosti mar, da je drugačna od njih. Nasprotno. Največkrat je bila Ie sama tista, ki si je to pootitala. In tako se je zgodilo, da je postajal njen vsakodnevni obiskovalec prav Jaka. Tišti malce neurejeni fant, ki je delal na teleznici in skrbel za vsak dan pijanega očeta. "Začelo se je, ko me je draiil, ker sem bila kar naprej sama. Potem sem se mu nenadoma zjokala na rami in mu izjecljala, kaj se mi je zgodilo. Videlo se mu je, da je bil po eni strani vesel, ker se je to zgodilo, po drugi strani pa sem se mu smilila," je v svojih spominih zapisala Antonija. "Po tistem me je Jaka pogosto obiskoval. Bila sem ga vesela, ker me je kratkočasil. Toda še zmeraj nisem niti pomislila, da bi se v njegovem srcu lahko vnela Ijubezen. Dokler......ja, dokler ni prišel tišti prelomni boiični večer....... Sedeli smo za mizo in med nami je bil tuđi Joie. Še pomislila nisem, zakaj ga Jaka pogleduje izpod čela in ga grdo gleda. Potem je zmanjkalo pijace, Jote se je dvignil in jo nosil od enega do drugega. Ko priđe do Jake, ga ta iznenada udari po roki, da se steklenica raztrešči na tleh, kozarec pa odleti proti zidu. Vsi so v trenutku presenećeni umolknili in se zazrli v fanta. Nemo sta strmela drug v drugega in nihče ni hotel spregovoriti niti besedice. Navzoči so mislili, da je bil Jaka pijan in tuđi jaz nisem nič posumila.... Pri nas je bita navada, da potem na Sveti večer nismo hodili na obiske. Zvečer se je škropilo in okadilo okrog hiše, nato pa smo molili veseli del rolnega venca. Jaz sem ostala doma, ko so se domaći odpravljali k polnočnici. Stari oče mi je delal druibo, ko je potrkalo na okno. Zunaj je bil Jaka in mi zapel Adijo, pa zdrava ostani. Stari oče se je gromko zasmejal in me začel dratiti. Bila sem jezna na oba, zato sem jo pobrala spat. Nisem dolgo letala, koje vnovič potrkalo. Jaka seje vrnil in mi toliko časa pihal na dušo, da sem mu odprla. Vprašala sem ga, zakaj ni z drugimi. Pa mi je odgovorit, da med njimi ni tište, h kateri ga vleče srce.... Sele tedaj se mije posvetilo. Jaka me vendar ljubi, sem si rekla. Mene, ki sem pohabljenka! Bila sem zelo srečna. Jaka me je prijel za roko in mi čisto resno zašepetal, da mu ni za mojo invalidnost prav nič mar, ker ve, da imam zlato srce." Tako so se začela Tončkina zelo srečna leta. Jaka je na okno potrkal skoraj vsak večer. In ni bilo valno, ali je bila zunaj zima, tri metre snega, del, toča ali pa je v topli poletni noči sijala luna. Tončka se je izmuznila na plano, da sta lahko odšla na sprehod in pri tem vneto klepetala vse do jutra. S sestro sta se te veliko bolje razumeli, in v Ijubezenskih zadevah sta postali pravi zaveznici. Noć sta si pravično "razdelili" med seboj in druga drugo stratili pred radovednimi materinimi očmi. "Saj se ni dogajalo nič posebnega," zatrjuje Antonija. "Z Jakom sva se drlala za roke, se sem in tja poljubila, kaj drugega pa ne. Bila sem še vse premlada, da bi lahko vedela, kaj se lahko splete med fantom in dekletom... S sestro sva bili še malo otročji, zato sva včasih tuđi kakšno ušpičili. Pazi, mama gre, sva zašepetali skozi priprto okno, in potem med smehom opazovali, kako so se fantovske sence izgubljale v mraku." Poleti sta se z veliko vnemo lotili pasenja livine. Odgnali sta jo v blilino reke, v kateri sta se s fanti kopali. Domov grede sta se posuti s prahom, da ne bi bili vide ti "prečisti" za mamo, ki je imela za vse budno oko. Kljub tjubezni do Jake, je v Tončk-inem srcu ostal na prvem mestu še zmeraj njen ljubljeni brat. Kolikor je mogla, je skrbela za njegove obleke in zato poslušala vaške Ćenče, ki so jo zaradi tega opravljale. Češ, saj ona lahko, ko pa nima drugega dela. Brat je bil ie v letih, ko se je bilo treba oleniti. Nevesto si je dobil v Stični in nekega dne je skupaj s hčerko prišel domov na obisk. "Bila sem ga zelo vesela, saj ga te nekaj časa nisem videla. Bila je zadnja sobota v mesecu januar ju leta 1941. Bratova hčerka je nenadoma zbolela in vse nas je skrbelo, kaj ji je, saj je bila stara komaj šest mesecev. Vzela sem jo v naročje, da bi jo malo pocrkljala. Nenadoma se mi je zazdelo, da se je punč ka nenavadno umirila. Prestrašeno sem zavpila in skoraj bi jo izpustila iz rok. Pritekli so domaći, vse nas je zajela panika, bratova lena je planila v jok, brat pa je svojo štručko Ie talostno stisnil k sebi. Deklica mi je umrla v naročju in tega nisem mogla še dolgo pozabiti. Bilo mi je zelo hudo in ta aogodek naju je z bratom še bolj povezat in zblilal. "Vojna vihr" pa je potrkala tuđi na Tončkin dom. Do tistegt usodnega februarja 1942 se ni kaj dosti menila la dogodke, ki so pretresali svet. Bila je sama dorr&<, ko se na vratih prikale brat. V roki je imel ntko) tetkega, zavito v platno. Tončka stopi za njim r& podstrešje, kjer z grozo v očeh ugotovi, da se dotika dveh pušk in samokresa. Potem jo brat odpelje še do nekega votle8a hrasta v blitnjem gozdu. V tej duplini ti bod° partizani puščah sporočila, jije rekel. Razlagalj1/ še nekaj o komunistični partiji, o pravičnem Mj*" toda ni ga prav dobro razumela. Ker pa ga je ltne rada, ni niti malo razmišljala, da se ne bi boril "fl pravi sirani. "Le moja prva Ijubezen se je zaradi teg končala," pravi Tončka. Jaka ni mogel razuMen> da sem tako neumna in se spušćam v nevarno$-On je vztrajal v "zlati sredini" in ni hotel irnttt i nikomer nič Veliko solz sem pretočila zaradi tc&r toda Jaka je bil trmast. Začela sem ga pregovarjc11.' da bi šel vsaj v partizane, pa me ni hotel niti sliŠ'1'1:. Zaradi mojega dela so me nekoć ujeli in me zaPr0 v ljubljanske zapore. Tuđi sestra in mama s}al0 skupili in preliveli tetka leta v internaciji- ' kapitulaciji Italije sta se vrnili domov, očeta pa s.^ odgnali v taborišče v Nemčijo, od koder se je v^n sele po osvoboditvi. Ves čas sem Uvela na tank* robu med livljenjem in smrtjo. V mojem srcu1 bilo veliko talosti zaradi izgubljene ljubeZn' Pozabiti ga nisem mogla, ljubiti pa tuđi ne." . Končno je prišla tako ljubljena in zaU'en* svoboda. Tončka jo je pričakala s strtitn jri^ kajti njen najdralji brat je pade! te jeseni leta 1 ** \ Toda Tončko, kot da bi gnali in ohranja'1 P livljenju njegovi mladostni ideali. ,•. "V našem kraju je zalivela mladinska ?r8an;g zacija in nenadoma sem spoznala, kje je M°) mesto. Bila sem prepričana, da so se tuai Zat1?o odprla vrata v svet, po katerem sem ta hrepenela. Bilo mi je malce telkko, kajti oĆetai mamo je vojna strla telesno in duševno. K° s ^ povedala mami, da odhajam v Ljubljano, sva se smrt sprli. Kaj boš ti, pohabljenka, v tujem 5vetHl'ii kričala name in mi še bolj odpirala ni* ^ zaceljeno rano. Kdor ne spoštuje pregovora, vf ■ doma, kdo ga ima, se mu bo mašcevalo, rnii metala krute besede v obraz. Toda bila sem m0^ Obrnila sem se, odšla v gozd, kjer sem se c ^ večnost postavljala od ljubljenih dreves in Pjjf.'ia so mi tolikokrat lajšali bolečino. Nato sem odnu ^ do sosede in si sposodila denar za vo^°i,ega Ljubljane - mesta mojih sanj. In tako sem n ,Jg. lepega dne potrkala na vrata pri Vidi Torn* vi............... (se nadaljuje) Prva leta po vojni Tončka In Koreljprijatelj Iz otroških let, iz domaćega kraja !!!5U8.junijal996 PISMA, KRONIKA 23. STRAN • GORENJSKI GLAS l£ggJEU SMO ^»fre tatu! ilpreteklih dnen )* kranjski r^an 8- Groš ponovno klatil obk?sti- V več medijih je "led 1 °&ase- v katerih je pttd overne: kupce svaril %} nakuP' občinskega pre- Pra'^a> s katerim ' tako L ' " trenutno upravlja CRa ZVe™ Kranj. Oglasi ^ 0|« seveda plaćani, denar ptSe fe naSel v občinskem nli nu- Mimogrede: za 10 wanje športnih objek- Kn ^dtem ko je s trošenjem "'ad\ krcanjem državnih ^"'fcov in novinarjev, sme-Ijtl*? samega sebe, g. Groš fohn!T" iziBvami' da proda-du.° drutbeno lastnino, ško-i^ ugledu in dobremu "Pri Ce^otne Športne zveze. i^te tatu!" kriči g. Groš %r°x z&edu rokohitrecev H, . pozornost javnosti l Sa nrani ottj/ er gospodar) za bod-j„ uP°vanje glasov volivcev ^ifa mortof'itZnanie in intelektualne Sihe ' *hen: Pamet') ' lirif^ strokovnih sodelavcev. ^ \ kraniskega župana ^!p Pci slednjega doslej \LniSnxo zasledih. vj ^veza Kranj ^lek ^8 stroltovlie službe ini ander Stojanovič, Pl< Psih. c^^T!!L ------\ %(., Ana Mali *** sestra - kozmetičari« (j. Letence4a I ^ 064/46 369 V^ggdlkura J Radio - y y io7-5 ijuMjanikaSS, Domiale O6l/711'M9 ztA. • 1.7. (con§ 329 DEM) IBBBUk SBJ I!£Wi!!l8BSIfift HOCKENHEOI SR£DNJEDA1MAHNSK1 ^^7.(CBna209DEM)m¥llBmltWwrlnYl$) BUDIMPEŠTA "j"11? i™0 9.7. ■ nj. (cen§ 139 DEM) Odhodl Iz Ljobljoit li Maribora ITC'DTMs N0RISIUN6 ESEUUISSJll^@ll^ol! 22.6. - 23.6. (cena 169 DEM) holding oškodovan za skoraj 1,3 milijone mark %ina garancija Pernetove julijane ni odrešila ^j^^^sti urada kriminalistične službe UJV Kranj so kaznivega ja nevestnega gospodarjenja ovadili Ljubljančanko T. K. tj^ietju ? T- K- naj bi kot odgovorna oseba v & C ^ase Xfa Telekom holding, d.d.. ki ga je 4 V «Vte V°dil BlaŽ KaVČič' kršila SPloŠne So^^jern <; Z razP°laganjem z družbenim J?'asja nn\ ecembra 1991 naj *\ brez. ni8a direkto-ntve ali Pooblastila general- -H^godbi ^r[a P°dPisala dodatek k depozit- Vnar ^skre Ta!ero Je dovolila' da se depozit PoJ°Plačiln v t m ' uP°rabi kot garancija ciiiJetJe p„P eh obve/nosii, ki jih je imelo ke bank. ' do-°' do Slovenske investi- ^6' Pn kateri ie naielo kredit. Podjetje Perne posojila ni vračalo, zato se je Slovenska investicijska banka 4. januarja 1992 poplaćala iz sredstev Iskrinega depozita. Tako je bila Iskra Telekom holding, d.d., oSkodovana, preračunano na takratnih 39,139.000 milijonov dinarjev, za 1.291.000 mark. Kriminalisti osumljem T. K., ki je še zaposlena v Iskri, tuđi očitajo. da s podjetjem Perne ni sklenila nikakrSnega zavarovanja za izdano garancijo, kar bi. kot je dejal načelnik BoŠtian Sladič, mogla in morala storiti. H. J. |(^^gO64tt2-11-331 ■BRDO PRI KRANJU■»LJM*»;l*;M:ll!J!l ^|^ TRGOVSKO PODJETJE 3^C ROŽCA Jesenke TRG9VSKO PODJETJE ROŽCA, P.O. Jesenice, Titova 16 V skladu s 16 členorr kolektivne pogodbe podjetja se razpisuje prosto delovno mesto PRIPRAVNIKA za določen čas šestih mesecev Pogoj za sprejem je končana Srednja trgovska Šola, smer prodajalec živilskih in prehrambenih artiklov. Ponudbe z dokazilom 0 strokovni izobrazbi naj kandidati pošljejo v 15 dneh po razpisu na naslov: TP Rožca, Titova 16, 4270 Jesenice. O iziđu razpisa bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po opravljenem izboru. Padalec obvisel na žicah Pođliubelj • V petek, nekaj minut Ćez deveto zvečer, je s športnim padalom obvisel na žicah električnega daljnovođa 37-letni F. J. Poletel je slabo uro prej iznad krnetije Završuik nad Podljubeljem. Takrat je bil se dan in brezvetrje. Nad stanovanjsko hišo Podlju-belj 16 je verjetno zaradi vetra in mraka izgubil visino, pristati je nameraval na travniku, pri spustu pa je /adel ob električni daljno-vod. Padalo se je ovilo okrog žic. Poklicni gasilci iz Kranja so F. J., ki jo je odnesel živ in brez vsakrS-nih poškodb, z visine desetih metrov varno spravili na trdna Ua H.J. NESREĆE Tovornjak povozil kolo Kranj - Kar osem od desetih hujših prometnih nesreć, kolikor jih je bilo minuli teden na gorenjskih cestah, se je zgodilo med vikendom. Najbolj kritično je bilo v petek, 14. junija, ob pol enih popoldne na C. 1. maja v Kranj u, saj ni dosti manjkalo, pa bi otrok prišel pod kolo tovornjaka. Osemletni Andrej F. iz Čirč je s kolesom vozil po makadamski poti od semaforizirane-ga križišča proti mlekarski Soli. Na nasipu je iz smeri trgovine Elbi proti Savski cesti pripeljal s tovornjakom 25-letni Aleš B. iz Ljubljane. Otrok je zavri, vendar ga je na makadamu zaneslo proti tovornjaku. Na srečo je voznik otroka opazil, se umikal v levo, kljub temu je deček s kolesom trčil v zadnje kolo tovornjaka, z nogo pa v blatnik Po trčenju je Andreja odbilo po cesti, z glavo je udaril ob asfalt, tovornjak pa je zapeljal prek kolesa. Huje ranjenega dečka so odpel-jali v Klinični center. Brez zavor s Smarjetne gore Kranj - Istega dne nckaj pred pol sedmo popoldne se je na cesti s Smarjetne gore huje ranil še en fant, 13-letni David O. iz Kranja. S skupino prijateljev je bil na Šmarjetni gori, potem pa se s kolesom brez zavor spustii z vrha. Približno kilometer spred knžiščem z Delavsxko cesto David zaradi prevelike hitrosti ni zvozil ovinka. Zletel je s ceste, trčil v skalnati breg, od koder ga je odbilo nazaj na cesto. Najstniki za volanom Bled - V soboto ob 3.20 zjutraj so blejski policisti na Bledu ustavili osebni avto Z jugo kranjske registracije, ki ga je vozil mladolet-nik Valentin Z. iz Stare Fužine v Bohinju. V avtu so bili Se trije njegovi prijatelji, vsi očitno "veseli". Valentin Z. je vozil brez vozniškega dovoljenja, avtomobilu pa je že konec lanskega decembra potekla registracija. Poli- cisti so zato vzeli tablice, vozniku prepovedali nadaljevati vožnjo, avto pa izključih iz prometa. Fantje ukrepov policistov nišo upoštevali. Sedeli so nazaj v avto in se prek Pokljuke odpravili proti domu Za volan je sedel 18-letni Boštjan G. iz Srednje vaši, tuđi brez vozniškega dovoljenja. Med Srednjo vasjo in Studorjem je avto v desnem preglednem ovinku zaradi prevelike hitrosti zdrsel na levi pas, od tam na travnik ter se začel prevračati. Iz avta sta padla voznik Boštjan G. in sopotnik Andrej G.. star 19 let, ki sta bila lažje ranjena, medtem ko sta jo druga dva, ki sta ostala v avtu, odnesla brez omembe vrednih prask. Fantje nesreče nišo prijavili, avto so odpeljali k BoStjanu G. domov. Ranjena sta iskala pomoč v zdravst-venem domu v Bohinju, od koder so ju napotili v jeseniško bolnišnico. Prevrnjena stoenka Vogije - V nedeljo okrog enajstih so policisti 7 avtomobilskc ceste na makadamski poti, ki vodi proti Vogljam, opazili prevrnjeno stoenko. Nanjo jih je opozoril tuđi eden od vaščanov, ki je povedal, da ima "ta mularija še R 4 brez blatnikov in dva 126 P, vse neregistrirano, da se z avti vozijo po vaških, poljskih in gozdnih poteh". Stoenko so odpeljali v bazo AMZS. Po številkah karoserije in motorja so policisti ugotovili nekdanjega lastnika. Avto je bil že večkrat preprodan, nazadnje so ga kupili otroci iz Voklega, in to za 150 mark. Z njim sta se prekopicnila dvanajstletnika iz Vogelj in Voklega. Podobnih primerov, ko se otroci z na pol podrtimi avtomobili brez vozniškega dovoljenja vozarijo po odmaknjenih vaških poteh, je Se več. Policisti, ki povsod pač ne morejo biti, zato opozarjajo predvsem starše, naj bodo pametnejši od otrok in ukrepajo, dokler ni prepozno. • H. J. Pijanska "šala" s policisti in reševalci Trkov ni bilo Iz očitnega dolgočasja si je Jože P- iz Tomšičeve v Kranj u v nedeljo popoldne na neizviren način "sposodil" policiste in reševalce. Dobili so ga. Kranj - Ob 15.49 je dežurni v operativno komunikacijskem centru UJV Kranj dvignil telefonsko slušalko. Klical je moški, ki se je predstavil za Pnmoža Tomažiča, in sporočil, da se je pred pivnico Kvropa v Kranj u zgodila prometna nesreča. Trčila naj bi voznik osebnega avta in kolesar, ki naj bi bil hudo ranjen. Prosil je za reševalni avto. Iz centra so brž sprožili reševalno akcijo. Obvestili so dežurno medicinsko ekipo in policijsko patruljo, ki pa sta pred pivnico zaman iskali ranjene ljudi in razbito pločevino. Ob 16.40 je v centru spet zazvonilo Moški, ki je dejal, da je Silvo Silvester iz Čirč, je prijavil prometno nesrečo v Čirčah ter zahteval dva rešilca. Dežurnim se je glas zdal znan, z lovilcem telefona so ugotovili, da kliče iz pivnice Evropa. Tam je intervencijska policijska ekipa z marico tuđi našla Primoža in Silva, v resnici Jožeta P. iz Tomšičeve. ki se je med očitno dolgočasnim popivanjem odločil, da se pozabava na račun policistov in reSeval-cev. Ko seje streznil, mu gotovo ni bilo več do smeha... • H. J. Za slovo od osnovne Sole - množičen pretep Obračun pred Lamom V soboto ponoti so morali posredovati kranjskogorski, jeseniški in blejski poli« cisti, da $0 družno umirili pretepaške jeseniške osmošolce. Trinajst minut Čez polnoč je receptor iz hotela Larix v Kranjski Gori policiste obvestil, da je pred hotelom množični pretep. Učenci osmih razredov iz jese-niških šol Prežihov Vorajic in Tone Cufar so tako klavrno okronali valeto, slovesno slovo od osnovne sole. Že v diskoteki sta se zravsala R. S. iz Kranjske Gore in V. M. z Jesenic, v pretep se je vključilo Se dober ducat vrstmkov, ki so se preselili pred hotel. Tja so prišli ie drugi, vseh skupaj so policisti našteli okroglo šestdeset. V pretepu so uporabljah v glavnem pesti, nekateri pa tuđi kole V M in D. T. so iz jeseniške bolnišnice odpustili, R. T. pa zadržali na opazovan-ju. Drugih "ranjencev" očitno ni bilo. Ko bodo policisti uspeli identificirati vse udeležence množičnega pretepa, jih bodo predlagali v postopek sodniku za prekrške no zakonu o javnom redu in miru, najbolj vročekrvne pa bodo tožiist-vu ovadili kaznivega dejanja ogTožanja. H. J. RENJSKI GLAS • 24. STRAN HALO, GLASOV KAŽIPOT T°«*, ™ J«"'Ja l99* »!»I.H!HI.I.I.UJ.HU!ll.limjJB.IJ.IUillll Jarolllo xa ob|avo *pr«|*mamo po telefonu 0641223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na oisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 11.30. ure dttlt pr«d Isidom Gorenjskega glasat Cena oglasov in onudb v rubriku lzr«dl!O UgOdOO. VOZNIŠKI UPIT MED POČITNICAMI te!.: 22-55-22 AVTOŠOLA B in B * B in B je AVTO ŠOLA, v ka te rt opravi Izplt nafvei veznikov. vseh vrst motorji, novi osebni avtomobili, tovomjaki, avtobus. profesionalni učitelji vožnje,... AVTO ŠOLA BlnBv Kran|w na B«gwn|skl 1 O, t«l.s 22-55-22 Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 24. junija, dopoldne ob 9. in popoldne ob 18. uri. NAKUPO VALNI Palmanova 25. 6., Madžarska Lenti 22.6., 8.7., Trst 2.7., IZLETI - GARDALAND Gardaland ali Aqualand 29.6. Rozman, te!.: 064/715-249 Z AVTOBUSOM Palmanova - Trst 25. 6 , 27.6. kopalni izlet v Čatež. NA IZLET Drinovec, tel.: 731-050 AVTO ŠOLA STOP ŠE BOUŠA AVTO ŠOLA, ZA VSE KATEGORIJE! OVINEK PRED DRUGIM! KRANJ, KOLODVORSKA 6, (ŽEL POSTAJA). Tel.: 221-131 ^ xxx .*.'...-••**»»&» AVTO ŠOLA STOP ŠE BOLJŠA AVTOŠOLA, KATEGORIJE A, B, C, D, E. OVINEK PRED DRUGIMI TRŽIČ, PARADIŽ 3. Tel.: 53-602 Trgovina VIDA v Šenčuriu, PERILO in ŠIVILJSKI MATERIAL po ugodnih cenah - KOPALKE Kranjska 2, vam nudi enodelne 1.250 SIT, ženske sp. majice 800 SIT, PAJKICE. GUMBE! wmmmmmmmm*mB : :■■■■ mmmm- \jtntn*>nw*tii> vnla MAJICE potiskane po vaših željah, po ceni 690 SIT, Maturantje, sole, akcijska ponudba. društva, klubl... Tel.: 323-667 ali osebno v trgovini VIDA, Reševa 14, Kranj flVlUSTVO IN TRGOVINA velika izbira mai|c brez rokava» otroških kompletov, ženskih hlač uri/rTirAu od 1.900 do 3.900, bermuda hlače vseh velikosti, ženske bluze _5r, i/r\ ,„ 3.900. In še mnogo drugih oblačil za otroke in odrasle. TEL.: 225-162 Odprto: 9.-19. ure, sobota 9.-12. ure VABLJENI! ■■■. ■. ... .. ^ :«iissSise; .. : . , v. W;r;f-V; .v ■■■•■■■ ;v~ Al/TfiŠnF A organizira tečaj iz CPP za A in B kat. v prostorih AMD Radovljica in v /\v l isoiSM*tt% Gasilskern domu Bohinjska Bistrica. Prijave sprejemamo vsak dan po "KC" te!: 712-338, Radovljica in 721-419, Bon. Bistrica KOZMETIČNI STUDIO Nudi vse kozmelićne storitve. Predvsem vabi ženske, ki bi rade še pred dopustom Zalog 92, Cerklje preoblikovale svoje telo - POPUST pri shujševalni kuri. Telefon: 064/421-038 NOVA AVTO ŠOLA Informacije po tel.: 714-731 s teorijo in praktično V MOŠNJAH vožnjo lahko začnete takoj. DOM NA vabi vsako soboto ob 20. uh na pleše; "po domaće" z živo glasbo dueta NIKO JOŠTU KRAIGER. Ob jedeh z žara in drugimi specialitetami -zaplešite z nami! DOM vabi vse tište, ki pogrešajo "ŽIV-ŽAV, na veliko otroško njanje, ki bo 22. junija od 9. ure NA JOŠTU dalje. Zabavali vas bodo Čuki, Kaličopko, Ferdo... in še, in še se bo dogajalo. Pridite vsi! 21. junija ob 21. uri na Bledu v Športni dvorani celovečemi PARNI VALJAK koncert skupine "Parni valjak" Arrr^r rr, r/1/^ #¥7%7Y*rrD Nudimo vam akcijsko prodajo zlatega Al tjLJh, JUL bhlSL UK nakita in stenskih ur s 15 % popustom. Kranjska c. 3, nad ŽIVILA CENTROM vf^n '"", '.. Ženske viskozne bluze, tuđi za najmočnejše postave po 1.999 SIT, T- v rt DDMicrni/n shirt majice, bele in barvne izjemno poceni. Za skupine dodatni 25 % /..U. t KIMSAU VU popust žgance (espadnle) samo 199 SIT. ' .-Si* ,,*, -''; ,t£" *•/#, FFRFR tLno DVODNEVNI IZLET NA BOROMEJSKE OTOKE aJi 771 a»2 «2 27' -28'6- *■cena m Dm~. ENODNEVNI IZLET NA "ORLOVO GNEZDO" 13.7.1996; 17-dnevno ozi'/zj, mmoik poštovanje p0 ANGLIJI, ŠKOTSKI in IRSKI od 26. 7.-11. 8. 96. VABLJENI! STANOVANJSKI Servis in montaža stavbnega pohištva, senčila, predelave SERVIS GAVRAN, do.o. stanovanj, talne, stropne in stenske obloge, elektroinstala- Tel/fax: 064/266-595 čije, montaža kuhinj in pohištva. AVTOMURKA Pri nakupu novega avtomobila Renault - brezplačen polet nad LESCE Bledom za 3 osebe. Vsi modeli Renault DOBAVA TAKOJ DO 20. AVGUSTA Zelo ugodni kreditni pogoji. V račun vzamemo staro vozilo. "POLETITE INFORMACIJE: AVTOMURKA LESCE Z NAMIU Telefon št.: 064/718-100, 718-102 A VTnŠOF A nOF F KRA NI Kategorije A, B, C in D - vse po uaodnih cenah! /* v i \/^kjm^/\ KiVL.1 nM\/\iij vozi|a Q0LF p0L0| puNT0| TW,^GOi CUOi R5 rtd TEL 064/324-767 Motorno kolo Yamaha 125, in tovornjak MB 814 A VT(}fnF A fini F ^Jf / CIKA lzPjt 2a tovornjak, prikolico, avtomobil ali motor? . lw,.» ma/aa Vsavozj|aimajoklimafsk0napravo! TtL 064162-44-52 Avto šola GOLF Ne samo boljše, ampak NAJBOLJŠE! GF KMEČKI STROJ • kmećkisthojiSkofjaloka • kmetovalci pozor • akcija • najnižjemcznecene ♦ pbodaja rrnDr/lri/i -2, MENGELE. SILOREZNICE, NAVACNI in OBRAČALNI PLUGI 8ATUJE - ENORtONI. VOGEl NOOT - DVORFONI, O'J-TRIREDNI, : FREZE BARONI, G0U50NI. MEŠALCI, CIR'KULAR, MOTORNE 2AGE, ELEKTROMGTORJI NAKIJVOALKE SIP 25 m3 in : STEYR -19m3, ŠTlRISrRANSKI LISNIOBDELOVALNI STROJ. OPREJEMAMO RABLJENO KMETIJSKO MEHANiZACUO •■■. V KOMISIJSKO PRODAJO. H GLASOV KAŽIPOT V Posočje irovntco Otiitvo upokojencev kovnica vabi svuie ćiaite /».enoonevnl izlet v Posoćje. Pot bo vodiia jrpHc Wtft do Kočna pri izviru Sofo ter napf^i v Trsofr Ofiledali si boste muzeja v Trenti in Koba'trio, stef,- Bona, ijtrdbo Kluže in Erjavfevo koćo na Vr&čie izlel oo 27. junija, odhod avtobusa bo sb £ ur! t B^oga in bo ustavili na vseh avtobus.'* pf)5.ta.;a.1'. do Rodin. Prijave z vpućili sprsjema gospa Arnoldova v trafiki v 2irovnici in Pavel Oimitrov, Breg 60, tel.: 802-742 do zasedbe avtobusa. Na Veliki Snežnik Krart] - Planinska sekcija Iskra iz Kranja organizira v nedeljo, 23. junija, planinski izlet na Veliki Snežnik. Zbor prijavljenih jdeleiencev izleta bo v nedeljo ob 6, uri pred Hotelom Creina. Hoje bo /a priou/iu o ur. rrijave i vpiacm spreiemata g. Matija Grandovec v podjetju ISKfiATEL po tel. štev.: 27-30-93 in ga. V6lqa Pajk v tajništvu ISKRAERO po tel.: štev.: 221-321 int. 2644 najkasneje do jutri, srede, 19. junija, do 14. ure oz. do zasedbe avtobusa. V primeru cjemnih okoliičin si Planinska sekcija Iskra pridrfuje pravico spremeniti program izleta. V Semič Kranj - Klub brigadirjev mladinskih delovnih brigad Kranj vabi na izlet v Belo Krajino ■ v Semić, ki bo v torek, 25. junija. Odhod bo ob 7. uri izpred Oš Simon J«inko, Ul. XXXI. divizije, Kranj in ob 7.15 izpred Hotela Creina. Iz pestrega programa naj omeromo kopanje v topli reki Kolpi (kopalke in brisače so obvezon del garderobe). Potrditev prijave in vplaiila sprejemajo v prostorih Krajevne skupnosti Vodovodni stolp, Begunjska 10, Kranj, in sicer v torek in četrtek od 10. do 12., v sredo pa od 14. do 17. ure, kjer se v klub lahko tuđi včtanite Zaključek tečaja o zdravi prehrani Mavčiće - V petek, 21 junija, bo ob 19. uri v dvorani KS Mavćiie zaključek tečaja o zdravi prehrani (Mavćiće, Skofja Lokaj s predstavrtvijo te hrane v pravilno sestavljenih obrokih, ki jo bodo obiskovalci lahko tuđi pokusili. Vabljeni vsi, ki bi radi zdravo živell. Srečanje invalidov in zdravljenje Kranj - Društvo invalidov Krani obvešča. da že sprejema vplaćila za srečanje invalidov Kranja in Manbora, kl bo v soboto, 29. junija. v Mariboru. Hkrati obveščajo člane, da že sprejemajo prijave (brez vplačil) za 7-dnevno zdravljenje v CateŠkih in Moravskih Toplicah v jesenskom terminu. Prijave sprejemajo vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure ali po tel.: 223-433. Srečanje Društva za pomoč duševno prizadetim Kranj • Sožitje, Društvo za pomoč duševno prizadetim Kranj vabi člane društva na tradicionalno srečanje, ki bo jutri, v sredo, 19. junija, ob 15. uri pri OŠ Helene Puhar v Kranju. Srečanje bo ob vsakem vremenu. Krvodajalska akcija škofja Loka • Rdeči križ Slovenije pnreja za prebivalce Škofje Loke krvodajalsko akcijo, ki bo prihodnjo sredo, četrtek in petek, 26., 27. in 28. junija. Roka roko ubije škofja Loka ■ Klub škofjeloških studentov bo v Rdeći ostrigi na Partizanski 1 (kasarna) v petek, 21. junija, ob 2130 organizira! r,astop skupine Naša kabinet i tjledališko predstavo Roka roko ubije. Prihaja čas čudežev Radovljica • V dvoranici radovljiške knjižnice bodo danes, v torek, ob 19.30 predstavili knjigo Prihaja čas čudežev, s katero avtorica Barbara škoberne na nevsilpv način spodbuja k razmišljanju o nevsakdanjih stvareh. Na predstavitvi bo tuđi pogovor z avtorico. Otroški žur Trtić • V okviru Tržiških poletnih prireditev bo v četrtek, 20. junija, ob 16. uri v poletnom gledališču ob zaključku šolskega leta nastop učencev tržiških OŠ in anssmbla Alirakadabra. Otroški žur Tržić • Ob zaključku šolskega leta bo v četrtek, 20. junija, OTROŠKI 2UR, ki se bo v okviru Tržiških poletnih prireditev ob 16. un zače) na prostoru poletnega gledališta na griču pri sv. Jožefu. Nastopiii bodo učenci tržiških osnovnih šol in arisambe! Abracadabra. Srečanje kranjskih Janezov Sovodenj - Turistično drušWo Sovodenj bo tuđi ietos organiziralo prireditev Srečanje kranjskih Janezov, ki bo v nedeljo, 23. junija. z začetkom ob 15. uri v Novi Oselici pri Sovodnju. Poleg najmlajše-ga, najstarejšega, najboij pridnega, največjega, najmanjega, najboij lenega, najboij zaspanega... in vseh drugih Janezov, bo igral ansambel Amenca i znanim pevcem Albertom Gregoričem. Par Gvvolešnk Suša pri Gorenji vati - V okvim Sobotnih večerov na Dcmačiji Par Gwolešnk bo v soboto, 22. junija, ob 21. uri Franci Zagoričmk predstavit gorenjsko revijo 'Nova Atlantida" iz založbe "Gozd". Dan državnosti v občini Cerkije Adergas • Osrednja občinska predstava ob dnevu državnosti v občini Cerklje na Gorenjskem bo v soboto. 22. junija, v Adergasu. 0b 20. uri se bo slovesnost začela s sveto maso v cerkvi Manjinega vnebovzetja v Adergasu, ki jo bo daroval cerkljanski župnik Stanislav Gradišek. Nato bodo člani Kultur-no-umetmškega društva iz Adergasa pripravili bogat kulturni program. Slavnostni govornik bo Anton Krkovič, program bo povezoval J^e Jerič. Pripravili so tuđi petminutni ognjemel Po končanih slovesnostih bosta cerkljanski župan Franc Cebulj in predsednik Občinskega sveta občine Cerklje Miha Zevnik pozdravila udeležence prireditve v Velesovem ob praznovanju 75-ietnice Gasilskega društva Vetesovo. Prenova Kurnikove hiše Triić, 18. junija • Jutri, 19. juniia 1996, ob 9. uri bodo strokovnjaki zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine a Kranja predstavili v triiški delavsKi univerzi program sanaci|e Kurnikove h'še v Tržiču. Na vogalu stavbe, v Katen je čevijarski muze) in razstavišče, je namreč lani nastala razpoka zaradi trka tovornjaka, strokovnjaki pa so ob ugledu ugotovili tuđi posedanje balkona S%. Prodam PUHALNIK za seno ^t R motorja. O682-221_________>jW ZAMRZOVALNO ŠKRINJO LTH, ^ jj I, novo, prodam, cena 50.000 ^ (V a 686-0-, 3 ______^J*s J ŠKROPILNICO z 10 šobami, £% d Ček k kosilnici BCS, prodam. &'% \ 2£!_______________>; i! Prodam OBRAĆALNIK SENjJ\f \ kosilnico BCS tip 720 - tipxJ;%|C 622 ter TRAKTORSKI OBRAĆAJ širine 200 cm.lB731-009 J^, ^ S Pivovamo Union, Mesarijo Arvaj in Gorenjskim glasom Vabljeni na Koroško 6. julija ! Za Glasov izlet na Veliki Klek, ki bo na prihodnji praznični torek, 25. junija, je avtobus ie Z^eden prijav - ial - ne sprejemamo več. Lahko pa nam sporočite predprijavo za naslednjič, saj bosta rru^ Šenk in Renata Frakelj tuđi v Juliju pripravila poučen pester izlet na Veliki Klek (GROSSGLV^ Prvo julijsko soboto, 6. julija, vabljeni z Gorenjskim glasom na avstrtjsko KoroSko z °^f.fpo delčka kulturne dediSčine Celovca, "sveta v malem" ob Vrbskem jezeru - Minimundusa, z «*«/° ^0 Vrbskem jezeru in z "zgodovinsko uro" v zibelki slovenskega krščanstva na Otoku. Nekaj c<^a ,^ tuđi za nakupe - lahko ie na Deteljici pri Trticu, aliv Celovcu, ali v prostocarinski proff'JLjn Kompasa MTS na Ljubelju. Glasovi avtobusi bodo zjutraj odpeljali: iz Škofje Loke skozi ^abn.u0^ Kranj; z Jesenic skozi Lesce, Radovljico in Kranj, zatem čez Ljubelj. Prispevek k stros* . celodnevnega izleta: 3.800.- SIT na osebo; za naročnike Gorenjskega glasa in drulinske člane sa 3.100.- tolarjev; naročnikom splačano celoletno naročnino omogočamo še 400.- tolarjev nitjo <; ..fl Za najmlajie do 8 let zgolj 1.500. • SIT; za otroke od 8. do 15. leta 2.100. -SIT. Za vse, ki boste 6. )* fa na avstrijsko Koroško rajiali z Gorenjskim glasom, borno pripravili dober sendvič za^ zajtrk velik bogato oblolen Arvajev sendvič za popotnico; osvelilne pijace ~ Pivovarne Union; vstopnko za Minimundus; ladijsko vozovnico in odlične klimatizirane Integralove avtobuse. Dodatne Informacije in prijave za vse Glasove izlete: po telefonu 064/ 223 - 444 (Gorenjski glas, mali oglasi) alt 064/ 223 -111. Poleg osebnih podatkov je ob prijavi za izbrani izlet dobrodošel tuđi Vaš naslov In telefonska številka, kjer ste doseg Ij i vi, ker pred vsakim izletom vse prijavljene posebej obvestimo o podrobnostih. Zaradi moznosti vmesnih postankov priporoČamo, da pri prijavi navedete tuđi, na kateri postaji bi leleli počakati Glasov avtobus! _ n^/fTiT^T^Ti^Si7 "M^Ti^riTfiT AQ PIVOVARA UNION ' jjjgug. junija 1996________________________MALI OGLASI, OBVESTILA___________ 25. stran • gorenjski glas w*~~.......... "P&PLAČNIH KUPONOV !|hSmaleoglase, kine Ipjovsebovalitočnega » i naslova pošiljatelja ' *!tB BOMO ! J^AVLJALII!! ! r"*oo»la$na služba ! SSL KomBAJN Hagedorn za Udo T krompirja. Strahinj 38, S»^7'019 ___________20362 SjjJU^AMIZNI VRTALNI STROJ >5!2L_SB 2.«622-140 20305 «l*lL2amrzovalno ŠKRINJO LTH *cJS5°in 2S LTH 30° i nov°- , S!I^e1«620-859 20426 f N«miLrodam motorno KOSILNI- \ *• Drim 2namke Irus, reza 110 632-6Oqrna je za hribovit teren- Ifj^o-^_____________________20427 %jn° Prodam zamrzovalno SŽŽjgOj- »56-005 20429 'te,230 I ŠKRINJO staro tri S^302 20447 ! h$L S|I-OKOMBAJN 80 B in ; ^^jjzakol ali rejo, «45-801 h '*flta!E PRALN! STROJ, obnovl-5.9^rancijo, prodam. «332-350, ^^...... 20513 f1!^"...... 4\ diat°nično HARMONIKO ^gOomače izdelave. »061/ s^MATERIAL W!J! kombinirane rostfrei iz %^ 5loč8vine, 80, 100 in 300 I, i ^% 3 "»■ "Z, if Do \/\'2d©'amo v vašem pros-L^Oftne merari. «0609/635- !b&Ov'LCE naročite «725-i p^>««i^?5' 1928B IKtlVab|ier|a vhodna vrata z J"°&o 130x230. «324-286 ^ijr—..... V______ Jty T?lkon3ka vrata leva, širina Kn.V|^ia 220 cm, cena po t %CJ- «»64-069, Bernik, Ševlje }•*_. 2031? ^H ^__KlHif_^K___________ l Arrm^T—--------------------- ' <>ru aS^E in PLOHE, cena po ; %>^^.-799______»3is ' 8S^J£!j!Jenih salonitnih plošč, I f^^T***1*™- »225-151 : b!i^ioEun05robe strehe • skoral < s^S-1Si 9clno Pr°darn cea 20 m. ' \^**"*-»~_____________20434 ' fe°28 9caor5na vrata 200x200 + i '^s^^ena 2Oo DEM. »51-514 | C^O^HLODE. »731- jg?»UŽEVflNJE S'fcffite iSfcfc'no za osnovne in Xv^^225-467, 56-095 ^OT^fTziko uspešno ^li^-^Ll31 '9813 ^266° Dmat9matiko instruiram. 5^---------- ^iJN^*------________ Vnr'STVA"86 Vrste STARINSKE-H» ' ra2al«riUr®' umetnine,nakit, UQŠtn« RKtai1?6- Nudimo tuđi :^,aNti^ta^atorske us- *«?& •Si' nK^RKAl Tavčarjeva Sl^H ^037. ali «211-927, &*kl!S »JEKE večje koli- ^JftisS 5r.a *3500 dem- ^°6i/864.07?.Sta- »061/864-ifOvS^gi SANJ, Hlodovino bora, smreke odkupuie-mo, lahko tuđi na panju. «57-848 19901__________________________________ Kupim HLODE raznovrstnega lesa ali menjam z žago za les. «681-689 20273 _________~_______________________ Kupim lansko SENO - pogoj kvali-teta. «422-646____________20295 Kupim prikolico za os. avto lahko malo rabljeno 150-110 cm. »622- 479 20502 LOKALI Prodamo: na glavni ulici v mestnem jedru Kranja prodamo več kot 1000 m2 poslovnega prostora. K3 KERN, 221-353, 221-785___________um ODDAMO V NAJEM Sp. Bitnje 300 m2 poslovnega prostora z lastnim parkirnim prostorom, možnost partnerstva, odlična lokacija. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785___________i59oe PRODAMO poslovno stanovanjski objekt na Bledu, objekt je grajen 1991, ima 300 m2 površine, parcela 560 m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785________________________15907 PRODAMO večnamensko hlšo v Podnartu (pizzerija, fltnes, savna), cena 195.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 1590a ODDAMO v najem v blizini Kranja trgovino v obratovanju 100 m2 in bistro 50 m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 18499 Oddamo opremljeno TRGOVINO za prodajo živil. PUGR,d.0.0., »242-646, Kranj 20053 Kranj- conter, Cankarjeva ul., oddamo v najem trgovski lokal v izmeri 27 m2 v 1. nadstropju poslovne zgrabe, najemnina 30 DEM/rn2, oddamo tuđi večje prostore za pisarniško ali podobno dejavnost v isti zgradbi v II. nad. MAKLER Bled, d.0.0., «76-461, 77-026 20181 Na Jesenicah - 70 m2 trgovina z živiii z vso opremo, ođkup zaloge, naje-menina po dogovoru. «861-481 20278_____________________________________ IZOLA center prodamo gostinski lokal v dveh etažah, V. gradbena faza, 150000 DEM, možnost plačila na obroke z oalogom. POS-ING.d.o.o., 224-210, 222-076 20401 ODDAMO V NAJEM v centru Kranja 4 pisarne, vel. od 25-35 m2, skupaj 115 m2, v 2. nadstropju, CK, telefon, cena ugodna. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785__________________20411 ODDAMO: PREDDVOR 50 m2 gost. lokal, 1600 DEM/mes in odkup inv. 46000 DEM; KRANJ Planina III: lokal 38 m2 primeren za trg. ali storitveno dejavnost - tuđi prodamo; Center trgovski lokal 90 m2 in 40 m2 v I. nads. Planina I, 20 m2, več skladišč-nih in pisarniških prostorov. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 20457 PRODAMO ŠKOFJA LOKA nov gostinsko poslovni objekt, 300 m2 uporabne površine. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 20458______________________________ Večnamensko trgovino v centru Kranja oddamo v najem, primarno za pripravo in izdajo hitre hrane ali podobno. AGENT Kranj, 223-465 20459 MEDVODE - oddaiamo proizvodne prostore manjšln In večjih površin 2 možnostjo kasnejšega odkupa v industrijski ćoni Medvode. Pokli-čite: SIGMA IMMOBILIEN, d.0.0., Dunajska 101, Ljubljana, p.p. 28, tel.: 061/341-278, 345-361,16-83-599. Železniki prodamo lokal za neživils-ko dejavnost, 64 m2, komplet urejen ob glavni cesti 35000 DEM. AGENT Kran), 223-485________________2O_o V centru Tržiča prodamo delavnico cea 300 m2 primerno za različne dejavnosti in oddamo več pisarniških prostorov. BAV.d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, 52-233 20487 Kranj - ODDAMO lokal 50 m2, za neživilsko dejavnost, za več let. Za najemnino 1500 DEM mesečno. Brez oredplačila. AGENT Kranj, 223-485 KOLESA VESPO PX 200 E, letnik 1988, dobro ohranjeno. dodatna oprema, prodam. «47-435 20274 Prodam BT- 50,1.88, metalik barve, lepo ohranjen, z veliko dodatne opreme, za 700 DEM.«061-621-722 Prodam novo moško in žensko GORSKO KOLO.«632-110 20265 Prodam CITY BIKE Gana, star 4 leta. «312-003 20266 Nujno ugodno prodam BT 50. «47-413, Strahinj 4 20259 Poceni prodam žensko GORSKO KOLO - novo. «311-872 20300 OBVESTILA USTANOVITELJ Kompan Ivan nosl-lec s firmo IVAN KOMPAN s.p. FINOMEHANIKA, razrez papirja in fotokopiranje Stantetova 18, Velenje - OBJAVLJAM PRENEHANJE DEJAVNOSTI z dnem 18.9.1996. Kompan Ivani 20366 OBLAČILA NEVESTE - obiščite butiq VERITAS in si izborite sanjsko poročno obleko. «224-158 18928 VERITAS - najcenejša izposoja POROĆNIH OBLEK v centru Kranja. Maistrov trg 11, «224-158 18929 MLADOPOROČENCI - velika izbira poročnih oblek vseh velikosti. VERITAS, Maistrov trg 1 i, »224-158 18830 PARIŠ - Prešernova 5, Kranj usnjene jakne za motoriste "Torzo" - New York. O222-014 19925 PARIŠ - Prešernova 5, Kranj MUSTANG jeana diesel, Pepe jeans, Bleifrei. «222-014 19928 OTR. OPREMA Prodam avtosedež Chicco do 10 kg, cena 6000 SIT. «222-609 20229 Poceni prodam otroško POSTliLJI-CO z jogijem in novo krstno oblekico za punčko. Mihelič Jože, Podbrezje 168 20263 Prodam otroški avtosedež malo rabljen. «721-740 20303 Prodam otroški posteljico z jogijem rjave barve dim. 130x70. «241-311 Ugodno prodam otroško posteljico, voziček Hauck in previjalno mizo. «328-726 20494 OSTALO Prodam OKOVANE GAJBICE za krompir ali jabolka. «731-208 19355 Zelo ugodno prodam skoraj nov "klmpež". «49-430 20230 KONTEJNER SKLADIŠČNI EMO Celje, 36 m3, poceni prodam. «622-165_______________20233 Prodam bukovo OGLJE za žar. «64-226 2024S PRIDELKI Prodamo ZGODNJI KROMPIR -adora. Matljovc - Jeglič, Podbrezje 192 20248 POSESTI Prodamo v Cerkljah novo nišo, cena 250.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, f ax221-785 14766 Prodamo pri Medvodah (Senica) nov enonadstropen prizidek 7,00x9,50 m, cena 130.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_______________U767 Prodamo v Vodicah enonadstropno hišo, parcela je 500 m2, možno je dokupiti še 500 m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_______________14768 Prodamo (Žiganja vas) starejšo kmečko hišo in 1600 m2 parcela, cena 120.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 14770 16650________________________________^^ Podbrezje prodamo 13.372 m2 gozda in travnik 335 m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 18502 Prodamo v Strahinju pritličje hiše (90m2) s kletjo, ločen objekt za garažo, samostojen vhod, parcela 636 m2, svojo kotlovnic, cena 98000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_________________htti Prodamo na Drulovki končano atrijsko hišo, 400 m2 sveta In nedo-končano atrijsko hišo. K 3 KERN, 221-353, fax 221-353 14773 Prodamo v Tržiču meščansko hišo, 4 etaže, v pritličju trgovine, cena 290.000 DEM, v Tržiču manjšo hišo v mestu, tudl primerno za poslovno dejavnost, cena 90.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 14775 V Belci pri Mojstrani prodamo zazidljivo parcelo 1700 m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 i478i V Dupljah prodamo zazidljivo parcelo 1130 m2, lokacijska dokumentacija je zaprošena, cena 70 DEM/m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 14783 Mlaka prodamo zazidljivo parcelo 1060 m2. K3 KERN, 221-353, fax 221-785 14784 Nad Tržičem (pod Dobrčo): prodamo čebeljnak z dokumentacijo in 1400 m2 parcelo. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 14787 Duplje prodamo brunarico 4x5 m, ni dokumentacije, parcela 530 m2, cena 27.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_____________utm Tržič prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2 za 70.000 DEM K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 15909 KMETIJSKE POVRŠINE: Gozd Mar-tuljek prodamo GOZD 1,5 ha in 41 a travnika. K 3 KERN, 221-353, fax 221785____________________15910 Trstenik (Orlova glava), prodamo VIKEND v gradnji (I plošča), parcela 500 m2, cena 50 000 DEM. K3 KERN d.0.0., «221-353, fax 221-785 18788 Kupim GRADBENO PARCELO za vikend do 10.000 DEM v Planini pod Goiico ali Javorniškl rovt. «862-627 PRODAMO v Dupljah HIŠO v 3. gradb. fazi, 15 X 15 m, parcela 8?0 rn2. primarna za poslovno dejavnost. K3 KERN D.O.O., «221-353, fax 221-785 18660 PRODAMO Bled stanovanjsko HIŠO na parceli 1200 m2, cena 330 000 DEM. K3 KERN d.0.0., «221-353 in fax221785 18662 Kupimo HIŠO v okolici Tržiča, cena okoli 90 000 DEM ali menjamo STANOVANJE ZA HIŠO, na odlični lokaciji v Bistrici pri Tržiču, 64 m2, SAT TV, tel., CK, sončna lega. Šifra: MENJAVA 18838 Kupim zazidljivo parcelo v Kranju ali okolici. «331-266 dopo. in 326-585 popoldan leaaa V Kranju kupim večjo zazidljivo PARCELO ali nadomestno gradnjo. «324-304 19032 PRODAMO v Kranju polovico hiše dvojček, 3 etaže po 50 m2, manjša parcela, cena 215.000 DEM, v Brotfu polovico hiše dvojček, parcela 300 m2, cena 160.000 DEM. K 3 KERN 221-353, fax 221-785___________192M Žirovnica - prodamo ZAZDILJIVO PARCELO 1011 m2, v deinem naklonu, cena 60 000 DEM. K3 KERN d.0.0., «221-353 in fax 221-765 RESTAVRACIJA - NAMA - ŠKOFJA LOKA ohceti, razne obletnice, zaključene družbe, poslovna koslia! Nudi vam malice, kosila in jedi po naročilu. NaročJIa po tei.: 064/620-566 SE PRIPOROČA - . Gostinsko podjetje SKRBIŠ KRANJšuceva 27,2421 21 l3j{M^inBljyftt^M I 6REZŽIČNI TEl^^l^m!mM^ CENTRALE, ZAŠČITE, MONTAŽE, ISDN TRGOVINA • INŽENIRING ?__.___ %_M«fc*dl • STORITVE 1 CiVlUlI-U. Tel.: 061/152-10-67, ^M-l ■■■■■■■■•• tel./fax: 51-476, Ljubljana, ^^ Celcvška 492 • STRESNE KRITINE (tegola, strešniki...) • GRADBENI LES • BAKRENA, ALUMINIJASTA... pločevina in kleparski izdelki • KNAUF PLOŠČE, PARKET, KERAMIKA, IZOLACIJE, STAVBNO POHIS1VO, TERACO PLOŠČICE, ZIDNA OPEKA • IZVAJANJE KROVSKO KLEPARSKIH DEL Senično - prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO 1575 m2 po 50 DEM/m2. K3 KERN d.o.o., »221-353 in fax 221-785 19567 Podljubelj - prodamo BRUNARICO 5 X 7 m z ločenim garažnim objektom, parcela 1400 m2, cena 150 000 DEM. K3 KERN d.0.0., »221-353 in fax 221-785 19568 Oddamo v najem v Kranju, 130 m2 v pritličju, za pisarne, cena 1300 DEM/ m2. K3 KERN d.o.o., »221-353 in fax 221-785 19570 Oddamo HIŠO v Kranju, opremljena, CK, tel., primerna za mirno dejavnost, cena 1000 DEM, 3 mes. predplačilo. K3 KERN d.0.0., »221 -353 in fax 221-785 19574 Oddamo ZAPUŽE gornji del HIŠE, opremljeno, cena 500 DEM/mes., 3 mes. predpl. K3 KERN d.o.o, »221 -353 infax 221-785 19575 Škofjeloćanka - kupim staro hišo z vrtom, pol hiše ali zazidljivo parcelo v Škofji Loki. «621-225, po 20. uri 20051 ODDAM v najem v Kranju - klet 1. nadstr. In mansarda, v nedokončani hiši, primerno Z8 mirno dejavnost ali pisarne na prometni lokaciji s parklr-iščem. K3 KERN d.0.0., »221-353 infax221-785 20128 Bied, starejša obnovljena hiša na Rečici, 140 m2 stan., površine, 450m2 zemljišča, vseljiv objekt, mirna lokacija cena 130.000 DEM, BLED stanovanjska hiša v dvojčku na lepi lokaciji na Dobah, 250 m2 stan. površine, 600 m2 zemljišče, novejši dobro vzdrževan objekt, takoj vseljiv, cena 330.000 DEM. MAKLER Bled, 76-461,77-026 20134 Bled, starejša stanovanjska hiša na izredno lepi lokaciji na polju brez neposrednih sosedov, 180 m2 stan. površine, 900 m2 zemljišča, cena 240.000 DEM, Dvorska vas , starejša stanovanjska hiša, delno obnovljena, 130 m2 stanovanjske površine na zemljišču 400 m2, cena 69000 DEM ali zamenjava za stanovnaje do te vrednosti. MAKLER Bled, 76-461, 77-026 20165 Prodam VIKEND, cena po dogovoru. Tonja Ana, Frank, nas. 115, «631- 664 20275 Prodam zazidljivo parceio v pre-dmestju Kranja, 1200 m2.«332-478 20332 '__________________________________ Oddamo poslovne orostpre 70, 80, » 60. 40 in 20 m2. KOŠNIK s.p., ©332-061 20359 Prodamo GOSTI LNO v obratovanju 120 m2 z letnim vrtom in stanovanjem. Košnik s.p., «332-061 20366 Prodamo HIŠE Bled, Krize, Bitnje, Novo Mesto, Kranj - center. Košnik s.p., «332-061 2036T Iščerno HIŠO v najem z možnostjo poznejšega odkupa. «214-747 20383 KRANJ - NAKLO prodamo polovico hiše 100 m2, parcela 570 m2, garaža, tel., ločen vhod, takoj vseljivo, 122000 DEM. POSING.d.o.o., 224-210, 222-076________________20394 LESCE - prodamo polovico hiše, 73rr>2, parcela 400 m2, garaža, 110.000 DEM. POSING.d.o.o., 224-210, 222-076 ________20395 BRITOF prodamo parcelo 550 m2 in 650 m2, zazidljivo. POSING.d.o.o., 224-210, 222-076______________20396 Prodamo v Britofu na parceli 00 m2 prodamo hišo 9x9 m in poleg nje samostojno delavnico v IV.gradbeni fazi, ob glavni prometni cesti, cena 330 000 DEM. K3 KERN, 221-353, fax 221-785 20409 Prodamo v Lescah montažno hišo 8 x 8 m, parcela je 700 m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785___________20410 KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJE-MAMO-ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16, Kranj, «22-33-00 20443 PRODAMO: BLED, visoko pritl.hišo na parceli 900 m2, 330 m2 uporabne površine, cena 490.000 DEM, NAKLO dvostanovanjska hiša v IV. gr. fazi na parceli 700 m2, 295.000 DEM, BRITOF poslovno stanovanjsko hišo, 3 etaže x 150 m2, na aprceli 1300 S2, 235.000 DEM. DOM NEPREMI-INE, Koroška c. 16, Kranj, «22-33- 00 20450 PRODAMO KRANJ visl.pritl. hišo na parceli 900 m2 in samostojno nedo-končano delvnico s stanovanje, BAŠELJ nedokončano hišo na par-clei 700 m2, 150.000 DEM, DRU-LOVKA IV. gr. f. vrstno hišo 160.000 DEM. STISKA VAS hiša v IV. gr. f. in 1 ha travnika, 100.000 DEM, GORENJA VAS okolica obnovljena hiša na parceli 900 m2, primerna za vikend, 105.000 DEM. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16, Kranj. «22-33-00 20451 KUPIMO v okolici Kranja kupimo manjšo hišo ali bivalni vikend; za Slovenko živečo v Franciji kupimo manjšo hlšo na večji parceli. 5000, 10.000 m2. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, «22-33 00 204S2_____________________________________ PARCELE PRODAMO GRADBENE: SR. DOBRAVA nad Podnartom 500 m2; KRIZE več sončnih parcel v hribu, 40 DEM/m2; ZVIRCE 842 m2 ob zelenm pasu, lokac. dokumentacija urejena, 75 DEM/m2; SENICNO 1575 m2, elek. na pare, PREBAĆE-VO 1000 m2, 80 DEM/m, Čatež okolica 4650 m2, 27000 DEM, pod BLEGOŠEM večjo parcelo in vikend; pod DOBRČO zazidljivo parcelo 1000 m2. DOM NEPREMiCINE, Koroška c. 16, Kranj, «22-33-00 20455 KUPIMO Kranj gradbeno parcelo od 500 do 1000 m2 in večje parceie za montažno gradnjo na Gorenjskem. KUPIMO KRANJ okolica (6 km): 2000 - 3000 m2, sojčno parcelo na robu naselja, lahko tuđi nezazidljivo. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 20453 Starejšo hišo v okolici Kranja kupimo ai! najamemo v najem z nekaj zemljišča. AGENT Kranj, 223-485 20463 Potok pod Blegošem prodamo starejšo kmečko nišo, popolnoma adaptirano z CK na trda goriva, z kopalnico, krušno pečjo za 100.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 20470 SVARJE PRI GORIČAH prodamo HIŠO staro 10 let, cea 120 m2, v treh etažah. z garažo, na 1000 m2 zemljišča, cena 190.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 20474 Trstenik - Ori! prodamo 1000 m2 zazidljive parcele z vikendom, lepo urejena okolica, voda, elektrika na parceli, ugodno prodamo za 93000 DEM. AGENT Kranj. 223-485 20473 v" Srednji vaši pri Tržiču Bistrici prodamo 1000 m2 zemijišča z vikendom za 55000 DEM. AGENT Kranj, 223 485 20477 CERKLJE prodamo zazidljivo parcelo z vsemi dokumenti, v velikosti 780 m2, 40.000 DEM. AGENT Kranj, 223- 485 20478 MLAKA - prodamo 25 let staro hišo, na 1300 m2 parcele, popolnoma opremljeno, 400 m2 bivalne površine, za 600.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 20481 JS^ SILAN GORENJSKE ^ my/^> A Promet z nepremićninami, d.o.o. Kranj _^^"~^t$jiO _________Partizanska ulica 6,4000 Kranj, ™\yUP*i^ oorenjske teUfax: 064/22 33 76 J>^^ KRANJ - PUNINA III, 1,5 SS, 53 M2, CK, T, SAT, TOPL, CENA 82.000 DEM KRANJ - PUNINA III, 2 SS, 73 M2, CK, T, SAT, TOPL, NIZEK BLOK, CENA 105.000 DEM KRANJ - PUNINA 2 SS, 67 M2, SAT, T, KLASIČNO OGREVANJE, CENA 80.000 DEM KRANJ - PUNINA I, 3 SS, 78 M2. CK, T. SAT. TOPL, VI. NADSTROPJE, CENA 110.000 DEM, MOŽNOST DOKUPA GARAŽE. KRANJ - PUNINA III, 2 SS + 2 KABINETA, 96 M2, CK, T, SAT, TOPL, li. NADSTROPJE, CENA 135.000 DEM KRANJ-ZUTO POLJE, 3 SS, ETAŽNA CK, T, SAT, LEPO UREJENO, CENA 106.000 DEM KRANJ-HUJE, 4SS, 100 M2, CK, T, II. NADSTROPJE-MANSARDA, CENA 130.000 DEM V KRANJU IN OKOLICI PRODAMO HIŠE RAZUČNIH CENOVNIH RAZREDOV TER GRADBENE PARCELE. GORENJSKI GLAS • 26. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA___________________________Torek,18.junija^ BESNICA prodamo gozd, 6700 m2, za 10.000 DEM. AGENT Kranj, 223- 485 20482 Prodamo več hiš v Kranju in okolici, bivalni vikend na Javorniškam rovtu in pod Krvavcem, vikend pod Dobr-čo, apartma na Krvavcu ter več parcel na Gorenjskem. Kupimo več hiš in vikendov različnih cenovnih razredov. B.A.V.,d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, »52-233______________20483 Na Jesenicah v garažni hiši na Plavžu prodamo garažo. B.A.V.d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, 52-233 20488 CERKNO - okolica manjša niša, vrt, vseljiva 35000 DEM. «632-00220504 PRIREDITVE Glasbo za ohceti, obletnice in razne • zabave vam nudi DUO. »422-169 19953 POSLOVNI STIKI > KRATOKORČNA POSOJILA. NA PODLAGI ZASTAVITVE PREMICNIN IN NEPREMICNIN. »422-193 13993 PLASIRAJTE DENAR po 3-5 % obrestih - varna garancija. »422- 193 15957 Posredujemo kratkoročne kredite na podlagi zastavitve s pomočjo čekov in kreditnih kartic. »741-385 ali 0609/638-278 od 9. do 19. ure 18797 Poštenomu podjetniku ali obrtniku omogočim kredit v visini 80 000 DEM za dobo dveh do treh let z 2 % obrestrio mero. Garancija HIPOTEKA ali novejši proizvodni stroji, gostinjs-ka oprema itd., kar ostane v vaši uporabi. Ponudbe pod šifra: TAKOJ 19450_________________________________ Vložite CERTIFIKAT nagrade -možnost kredita po 16. uri. »323- 891 19008 BPD East brokers. d.d., ODKUPUJEMO delnice Lek, Mercator in druge. Te!.: 061/133-43-52 GOTOVINSKO POSOJILO - hitra realizacija, garancija: čeki, hiše, zlatnina, umetnine, starine, certifikatske delnice. Mestna zastavljalnica, Cankarjeva 11, Ljubljana, tel.: 061/210-174, 061/126-20-70 (pri Operi) od 10. -16. ure. -\ POZNANSTVA MOŠKI nealkoholik z avtomobilom, star 40 let, bi rad spoznal dekle ali mamico z enim otrokom, staro do 30 let. Možna tuđi trajna zveza. Šifra: ISKRENOST 20224 RAZNO PRODAM Prodam MOTORNO KOLO TOMOS, bas KITARO Ibanez MC 924, ODDAM cea 1 m3 premoga. »874-384 19687 Prodam smrekove LATE in RACU-NALNIK Commodore z opremo. »622-629 20242 Bukova DRVA prodam in dostavim.»061-714-909 20258 Prodam brako PRIK0LIC0.O714- 361 20313 Prodam ročni VOZIČEK s dirco, v dobrem stanju. »218-051 20356 Prodam suha BUKOVA DRVA in bukove BUTARICE.C46-346 20369 Prodam traktorsko PRIKOLICO za prevoz živine in športno kobilo. »57-977 20415 Prodam klopce z lesenimi letvicami, lepo izdelane in kupim Tomos Avtomatik do 200 DEM. »422-369 20492___________________________________ STAN. OPREMA Prodam kuhinjo Brest, hladilnik in štedilnik in ugodno. »622-031, zvečer ___________20246 Prodam BIDE s pipo in kopalno KAD 170 cm, belo novo. »422-434 20279 Prodam kuhinjo, jedilni kot, spalnico, dnevno sobo in predsobo. »212- 356 20389 Izdelava in prodaja TABUREJEV, cena ugodna. Filipčič, Sp. Bistrica 8, Tržič_____________________20505 POGRAD nov s predalom masiven, ugodno prodam, 30.000 SIT. »332- 60 I ____________________20511 ŠPORT PARSI - Prešernova 5, Kranj MO-TORJI SKUTERJI od 246.500,00 SIT.»222-014 1»927 POĆITNIŠKO PRIKOLICO ADRIA 390 Q 3+1, 1983, prodam. »622- 165 20231 VEČJI GUMI ČOLN "Olimpia" in ELAN "2" ter Mladinskl šotor poce-ni.»715-821 20330 V komisijsko prodmao vzamemo rabljene rolerje. RUBIN KOKRICA »225-151__________________20431^ TRENITKE zelo ugodno! RUBIN KOKRICA, »225-151 . 20432^ TV.ViDEO.AUDIO^HI.FIl BI ^»i^« : ZASTOPSTVO IN PRQP|JJp CJ) PIOMGGR 0Shre\U>!..\V:,\'ž}^&M 5%, »PUSTA KAO I0.O00ŠIT ,.w iT'-i-kli««« MOŽNOST • NAKUPA'NAf ČEKE ffl ,,! i*1 .■:•'.■■ POTROŠNIŠKI KREDITII H PRI NAS JE DENARjVtiEC *M ^•^:-y,'VEONaVEČ^im \\ i' IZPOSOJA SOM' VIDEO' KAMERP^ STORITVE SERVIS PEN: PRIDEMO TAKOJ! Popravilo pralnlh, pomivalnlh strojev, štedilnikov, sesalcev...»242-0372243 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh prolzvajalcev na »324-698 In bela tehnika na 331-301, od 9. do 17. ure 2405 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje lesenih oblog. »422-193 11964 ČISTILNI SERVIS METOD.d.o.o., vam nudi čiščenje vseh talnih povr-šin (zaščita, premazi), sedežnih gar-nitur, stekla, pranje zaves....»326- 969 16302 BALONI, REKLAMNO DEKORATIV-Nl, POTISKANI PO VAŠEM NARO-ČILU! OSKRBA.D.O.O., »062/35- 304 16858 PROTON RTV SERVIS vam hitro in kvalitetno popravi vso zabavno elektroniko. MONTAŽA SATELITSKIH IN KLASIČNIH ANTEN Bleiweisova 2, Kranj, »222-004 __________itsio Na zadovoljstvo strank opravljamo vsa zidarska dela. Kvalitetno, ugodno in poceni o čemer se seveda lahko prepričate sami. Vse informa-clje na »218-779 okoll 21 h 17758 ZASTEKLJUJEMO vse vrste - balk-onov, teras, vetrolovov in opravljamo ostala steklarska dela. »061/272-381, od 8-12. ure in od 14-17. ure 17777_________________________________^^ Obdelava mansarde, stenskih in stropnih oblog, predelnih sten z opažem in gipsom (Armstrong spuš-čeni strop). »49-416_________17915 TESNENJE OKEN IN VRAT. uvožena tesnila, 10 let garancije, do 30 % manjše toplotne izgube oz. prihranek pri ogrevanju. Prepiha in prahu ni več, zmanjšan hrup! »061/813-553 Rolete, žaluzije, lamelne plise zav-ese, markize ter harmonika vrata -izdeluimo, montiramo in popravlja-mo. »213-218______________ibmo SERVIS GOSPODINJSKIH APARA-TOV- če zamrzovalna škrinja pušča vodo, pokličite »332-053 18973 PRALNI, POMIVALNI STROJ, ŠTE-DILNIK popravimo hitro in strokovno. »331-450 19079 SAMSUNG, GORENJE RTV SER-VIS- popravila na domu. Popravljamo vse vrste TV, RA in HI-FI aparatov, popravila računalnišklh monitorjev. Jezerska c. 22, del. čas 9-12 in 14-16. ure., »241-493 19165 OBLIKOVANJE IN PODMLAJE-VANJE ŽIVE MEJE, nasaditev in vzdrževanje cvetličnih korit, za privatni in gostinski sektor. »714-282 RADIO | 104.5 A/\ rt l05-9 107.3 U 11II U 107.5 ■ OGNJIŠČE tel. 152-U-26 fex. \S2-\i-bl Izdelujemo kovinske zaščitne mreže za okna po naročllu. »806-02617259 čistimo in pospravljamo STANOVANJA in POSLOVNE PROTORE. Zajamčena kvaliteta z ugodnimi pla-čilniml pogoji. HRIBAR BLESK, «331-431 in 0609-644-735 19758 Nudimo vam usluge ŠTANCANJA. »58-025 19803 DRUŽBA ZA GRADBENIŠTVO - dela notranje omete in fasade z lastnim odrom. Cene so zelo ugodne, o kvaliteti se boste sami prepričali. »736-327, od 19. do 21. ure 1985O Načrtovanje In ureditv vrtov in grabov, solnih in balkonskih kor-lt.»310-744 20221 DELAMO ZIDARSKA DELA hitro, poceni in kvalitetno. 0225-006 20225 Čistim in likam. »213-846, po 16. Uri 20239 Opravljam prevoz blaga manjše selitve s kombijem nosilnost 1500 kg. »331-724 20251 Imam skupino, delamo vsa zidarska dela, hitro in poceni. »224-73020269 Prijetna gospa nudi ostarelim in bolnim OSEBNE PREVOZE po Sloveniji in pomoč v gospodinjstvu. »061/1407-658 ali 0609/624-822 20277_____________________________________ Izvajanje sanacije, vzdrževanje vseh vrst ELEKTROINSTALACIJ. Čeba-šek, Prebačevo, 326-359 20305 TV ANTENE, montaža, servis, do-graditev (POP, A, TV 3) kanala. »225-255 20307 Posredniška prodaja rabljenih vozil. Ugodna provizija. AVTO LESCE »719-118 20335 Možen odkup ter kredit, uredimo prepls vozila. AVTO LESCE »719- 118 20336 AVTO LESCE d.0.0., ob pekarni Žito, odprto od 9-18 h. AVTO LESCE »719-118 20337 Prodajate ali kupujete avto? Pokličite nas! AVTO LESCE »719-118 20338 VODOVODNE INSTALACIJE, hitro in kvalitetno. KOŠNIK s.p., »332-061 20358 Posredujemo pri prodaji, oddaji, nakupu najemu nepremičntn. Košnik S.p., »332-061 20364 RTV SERVIS ŠINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. »331-199 20375 SERVIS hladilne tehnike, električnoga ročnega orodja, previtje rotorjev, elektromotorjev. Naklo, Pivka 20, »47-490 20380 ■•TibSsTsj $33I3^« Izvajamo vsa zidarska in fasaderska dela. »225-362______________20417 ŠIVAM zavese po naročilu, tuđi iz vašega blaga! »421-787, po 15. uri 20428' ŠIVANJE po naročilu in popravila. »326-839, popoldan 20446 Nova metoda proti celulitu, solarij, nega obraza, masaža. RIBNO, »741-321 20508 Ročna masaža, limfna drenaža, nega obraza, solarij, odprava celuli-ta. »741-321 20509 SERVIS IN POPRAVILA pralnih in pomivalnih strojev. »332-350, 325- 917 20512 STANOVANJA Prodamo v Kranju v mestnem jedru 35 m2 v pritličju hiše, primerno za poslovno dejavnost in 96 m2 v II. etaži, cena 93000 DEM. K 3 KERN.d.o.o., 221-353__________18498 Prodamo 3 sobno stanovanje na Zlatem polju etažna CK, cena 105.000 DEM. K 3 KERN, 221-353 fax 221-785__________________18497 Stanovanja: Radovljica, 2 ss, 60 m2, visoko pritličje, balkon, KAB TV, tlefon, cena 89000 DEM. 2,5 sobno stanovanje, 63 m2, visoko pritlično, balkon, in vse ostalo, cena 89.000 DEM, BLED 3 sobno stanovanje v visokem pritličju alpskoga bloka, 80m2 stan. površine, zahodna lega, telefon, balkon, CK, kab. TV, cena 136000 DEM. MAKLER BLED.d.o.o., 76-461,77-026 20182 Bon. Bistrica, garsonjera v izmeri 21 m2 v mansardi, brez balkona, cena 42000 DEM. MAKLER Bled, 76-461, 77-026 20183 Mlada slovenska družina (3 člani) NUJNO najame STANOVANJE od 40-50 m2 do 300 DEM/mesečno. »22-33-00 18918 Prodamo na Bledu 1 s 35 m2, 3 s z atrijem 74 m2, 4 s v I. nad. 93 m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221 -785 19200 Menjamo Kranj 4 ss 97,70 m2 atrijsko stanovanje na Planini ali menjamo za 2 ss, lahko tuđi star-ejše. K 3 KERN, 221-353, fax 221- 785 19263 Prodamo Jesenice 4 ss stanovanje, 102 m2, 1 garsonjera 17 m2 v privatni HIŠI, cena 70 000 DEM. K3 KERN d.0.0., »221-353 in fax 221- 785 19571 Prodamo Kranj 2 ss + 2 k, 93 m2, v 2. nadstr., menjamo za 2 ss ali prodamo. K3 KERN d.0.0., »221-353 in fax 221 -785 19572 4-članska družina išče stanovanje v okolici Kranja. »736-327 19851 ['Ft'd M/if i :j Ml 'liiiilirjBP V Radovljici prodamo STANOVANJE 48m2. Ogled od 19. do 20. ure in v istem času »715-945 20281 ATRISJKO STANOVANJE na Planini III 94 m2, samostojen vhod, nlzek novejši blok, odlična lokacija, prodam. »326-783 20291 Na Planini II Kranj prodam ali oddam lokal 20m2. »41-172________20299 V Kranju prodamo več 4 sobnih in 2 sobnih stanovanj, ravno tako v Škofji Loki več 2 sobnih, trosobnih in KUPIMO v škofji Lokl pod nujno dva 2 ss do 82000 DEM. »061/ 1404-300 20308 Prodamo stanovanja 1ss, 2 ss, 3 ss v Ljubljani in 2 ss na Drulovki.0332- 061 20357 STANOVANJE oddamo v najem, centralno gretje, velikosti 80 m2 za 350 DEM. »41-149 20376 GARSONJERE PRODAMO V KRANJU, LESCAH IN ŠKOFJI LOKI. POS-ING, d.0.0., 224-210, 222-076 20390 KRANJ - Planina III prodamo komfortno dvosobno stanovanje 62m2, nizek blok, 99000 DEM. POS-ING, d.0.0., 224-210, 222-076 20391 Kranj - Planina III prodamo man-sardno dvosobno stanovanje 73 m2, vsi priključki, 110.000 DEM. POS-ING.D.O.O., 224-210,222-076 20392 KRANJ Planina prodmao takoj vseljivo dvosobno stanovanje 63.4 m2, 5 nads. 89200 DEM. POS-ING.d.o.o., 224-210, 222-076 20393 RADOVLJICA prodamo trosobno stanovanje 68 m2, tel., CK, prvo nads. takoj vseljivo 110.000 DEM. POSNIG.d.o.o., 224-210, 222-076 20396 Kranj - Zlato polje prodamo 3 sobno stanovanje 62m2, pritličje, 85000 DEM. POSING.d.o.o., 224-210, 222- 076 20397 Kranj - oddamo dvosobno stanovanje, opremljeno, 550 DEM, pre-dplačilo. POSING.d.o.o. 224-210, 222-076 20399 KRANJ kuimo in najamemo garsonjera, enosobno, dvosobno in trisobno stanovanje. POSING, 224-210, 222- 076 20400 Kranj Planina II 4 sobno stanovanje 98m2, atrijsko, prodamo za 140.000 DEM. POSING.d.o.o., 224-210, 222- 076 20402 ODDAMO v Kranjski gori 2 s 46 m2 v 1. nad., 550 DEM/mes. K3 KERN, 221-353, fax 221-785 20412 PRODAMO KRANJ: Šorlijevo nas. 2 ss/IX., 52 m2, 85 000 DEM; 3 ss 67 m2. etažna CK, 105.000 DEM; Planina I 3 ss, 78 m2, 1450 DEM/m2, garaža 10.000 DEM; Planina II 1 ss, 50 m2, 80000 DEM; 2 ss, 65 m2, preurejeno v 2,5 ss, 114.000 DEM; 1,5/XIII, 59 m2, 1400 DEM/m2; Planina III 1 ss, 44 m2/l., 71500 DEM, Planina ili atrijsko, 92 m2, 1500 DEM/m2, Savska c. 2 ss, 75 m2/l, obnovljeno, brez CK, primerno tudl za poslovno dejavnost, 95000 DEM; Cerklje mansardno, 44 m2, 1400 DEM/m2, ŠENĆUR 1 ss, 42 m2/pr., 63000 DEM. DOM NEPRE-MIČINE, Koroška c. 16, Kranj, »22- 33-00__________________________20444 GARSONJERO v Kranju prodamo 30 m2 za 55.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 20461 KRANJ najamemo enosobno stanovanje, lahko neopremljeno, za zna-nega interesenta. AGENT Kranj, 223- 485 20462 V Kranju najamemo dvosobno stanovanje z možnostjo predplačila. Lahko neopremljeno do 500 DEM mesečno. AGENT Kranj, 223-485 20464 V Radovljici kupimo 2 ss z vsemi priključki do 60 000 DEM za znanega interesenta. AGENT Kranj, 223-485 r - ! Pfraa##žffij1^ 900 MHz brezvrvićni telejg ! TELEFAKSI - CENTRALE - MONTAŽA - SERf Najnovejši model KX-F 700 BX/S JBP faks-tajnica-telefon-nož-glasovna pošta ^^^■1 ^■H^^H^^^H BREZPLAČENKLJO ! ^^^^B^^BHji^^r BREZPLAČNE INF0B^C1' Dostava ^^^^Q^H^^7 *lri ■ # am*m ' na naslov ^^^^ IJtelefOll W . _____ PE Ljubljanska JA (za hotelom Jelen), tel.:222-150^ KUPIMO KRANJ: garsonjero do 40.000 DEM, lahko brez CK. Provizijo plača kupee. DOM NEPREMI-CINE, Koroška c. 16, Kranj, »22- 33-00 20448 2 ss 62,30 m2 na Trg Rivoli v drugem nadstropju, prodamo za 100.000 DEM. Takoj prepis, vselitev po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485 204eo TRGQVINA K3TH3 V ŠK. LOKI NA ŠOLSKI UL.2 VAM NUDI: * KRILA ZMEČKANKE * SVILENI TOP •OBLEKE * SVILENE SRAJCE V Sp. Gorjah oddamo 2 ss delno opremljeno v stanovanjski hiši lahko družina z enim otrokom za 600 DEM mesečno. AGENT Kranj, 223-485 20488 Kranj prodamo 73 m2 stanovanja v IV. nad. od štirih, z vsemi priključki za 110.000 DEM. AGENT Kranj, 223- 485 20467 Kranj prodamo 53 m2 dvosobno ATRIJSKO STANOVANJE za 82000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 20468 Kranj - prodamo 2 ss popolnoma obnovljeno brez CK, 75 m2 z velikim balkonom za 105.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 20469 Krlanj okolica kupimo več enosobnih stanovanj za znanega kupca, po možnosti takoj prepis. AGENT Kranj, 223-485 20471 Kranj - okolica kupimo manjše lahko starejše stanovanje, lahko brez CK, do 35000 DEM.AGENT KRANJ 223- 485 20472 BEGUNJE prodamo 60 m 2 stanovanja, II. nad. z vsemi priključki za 96000 DEM. Popolnoma opremljeno. AGENT Kranj, 223-485 20475 - NEPREMIĆNINE ' posing 2 POSLOVNI^ ČNIRING d,o.o. ,)ffimj,fbStn* 3, td.£24 210 V najem oddamo 2 ss, 44 m2, z vsemi priključki, brez CK, za 350 DEM. AGENT Kranj, 223-485 20479 V Kranju na Župančičevi ul. prodamo 4 sobno mansardno stanovanje, na Planini 2 ss in 2 ss s kabinetom, na Jesnicah in v Bistrici pri Tržiču dvosobno, v Tržiču garsonjero ter več dvosobnih in trosobnih stanovanj. BAV.d.o.o. Koroškac. 5, Tržič, 52-233____________ 20484 V Kranju kupimo več eno.dvo in dvosobnih stanovanj z dvema kabi-netoma, v škofji Loki enosobno in dvo in pol sobno. V Tržiču, Radovljici in na jesenicah kupimo več stanovanj različnih velikosti. B.A.V.,d.0.0., Koroška c. 5, Tržič, »52-233 204«5 ODDAM sobo s souporabo kufjfli I in kopalnice. »48-621 __>| j Prodamo 2 sobno stanovanj* : | Kranju, 75 2m, zaradi visokih ^, pov primerno za pisarne. »061/^j 278, 061/445-726 J> VOZILA DELI ■ CITROEN AVTOODPAD- rabljfljj! novi rez. deli, odkup avtom°DI, »064/692-194_____________> Motor, bencin in diesel za cotfF', nolo AR 55, prodam. »77-09£j> Prodam GOLFA I, letnik 197&JJ delih. »43-292 J? VOZILA Odkup, prodaja in prepis vA avtosejem, v bivši vojasnici *. đ Loki, vsako soboto od 8-12. ui»* 634-148 in mobitel. 0609/632-»^, Adrija Avto Škofja Loka._______y LAĐA SAMARA, RIVA KAR^S MOSKVIČ ALEKO, takol "U I pim.»061-1263-400 in 0609"^ » 484 J> \ -------------------------------------.—"ZA P ODKUP IN PRODAJA RABLJSS P VOZIL, STARO ZA STARO, PPEV„(i LASTNIŠTVA. »325-981 ' >i Ugodno prodam RENAULT CLlO . RN, prvi lastnik, letnik 1993/*« tem. zelen, 45000 km. »242-5»" (i, 19775__________1__________^J Prodam 126 P, starejši letnik-^ ohranjen in poceni. »061/824-5"' | 19630_________________________^S Prodam JUGO 55, I.85.»212"54 ^1-----------------^\ Prodam Z 750, reg. do maj«U cena 500 DEM. Drakslar, KalisKy Kranj ___________S Ugodno prodam DAIHATSU CHLj ADE TS, l.90.»633-933 ___^ Prodam GOLF JXD, I. 86, 4 vfjjj « prestav. Stele, Mlaka 34, Kome" 20227__________________ -~^^j Prodam R 4, letnik 1978, reg- ®J ' 96, cena 400 DEM. »862-43g ' Prodam GOLFA JXD, letnik 1^i ! »323-235 ___S. . —*r f1 t Prodam Z 101, letnik 1980, r&jS > leto. »324-457 _____^^i, R 4 TLJ, letnik 1986 In 5/97.»223-825_______^S\ Ugodno prodam FIAT TIP01 Kd \ 93, 75000 km, prvi lastnik, effitfr » - servisna knjižica, cena 1450" j »862-827, popoldan_______^ * Prodam JUGO 45 A, I^JjL/ * . dobro ohranjen, cena po doy fl »43-375 _________*/$ 1 LAĐO NIVA I. 87, 70.000 km- (° 'd ' 2.11.96, prodam. »741-23x^; „ Prodam LAĐO NIVO iSOfe-3 * 1987, cena po dogovoru. »' J i 20266 ^ " —-^ J Prodam R4, letnik 1986, J^i« ^ ćelo leto, cena 1600 DEM- / , 482 ^J * 5**, 18. junija 1996 ZAHVALE, MALI OGLASI 27. STRAN • GORENJSKI GLAS 9g°LF JXD, letnik 1985, reg. do 12/ cB;,8^tlo rdeče barve, ohranjen, ;**6000 DEM. »326-094 20276 vSg** R4, I.90.B421-276 20280 I86°anm rdečo LAĐO SAMARO, 1.12/ an'aX,000 km- 1- lastnik. garažir-<*£]2-457________________20281 S?^P JUG0 55- '• 89. bele barve, a&celo leto. »49-440, po 15. uri lft»f"PR0DAJA IN PRENOS Sj^'NISTVA. AVTOPRIS 312-255 Ijjfj' 520 1,1.91, PASSAT KARAVAN ■^90. AVTOPRIS 312-255 20292 ClS^S ESCORT KARAVAN, I. 94 <^VTOPRIS 312-255 20293 *!K£2) ŠKODO PICK I. 92 in I. 93. V|OPRIS 312-255 20294 ^> ^ "Ct133 128-900 •%.,.*" 10° 151.200 „^«•120 160.500 .^fcP^KSURACIJA VSEBUJE Tlfc^Bpr-, OB TRDI DISK ORAF KART *OvJji m°NITOR PHILIPS 14" V»B A ZA WINDOWS 95. MIŠKA lUlJSKALNIKI l^U-300 29.900, lCi^STYLUS820 «.500 JlfTTPACKARO 52.900 |Hp,AJ^T600C(BARVNI) ' ^EFUETSL 95.500 ("OPr? E R V I S 'N lln IN DOGRADITVE pC-JEV I ^NITORJEVVSEHZNAMK! **'a računalniška oprema . ^unL,9ovini MEGABIT XwClH0RjEVEM KLANCU, H'vcevai7,telefon22 20 30 9ft delovni čas: °°-13.0C, 15.00-18.30 *obota 9.30-12.00 JSifepUNlS GOLF JXD, \~69, <& UEM. AVTOPRIS 312-255 sT^jr---------- _______________ v!o UqJX> '" 81 • JUG0 55- '• 87' Cena ^<3!^B312-255 20298 ybarH?PEL^ADETT1.3S,l.94, ^>l^jeg. 6/97. »64-394 20302 KiSe JI00 s. reg. 5/97, veliko |8 °EM. AVTO LESCE »719- Ri^^«^- 20318 teosJS'l7. bela, 1700 DEM. ^8 °- '-85, 1400 DEM. »719- lJ%7[------------ _________20319 n^^DE&A^' L83- 1 lastnik. v*, fcM-AVTO LESCE »719- ^%jT— 203Z0 v2 Stnik- 9200 DEM. »719-0CH^y^r--------------.__________203a^ jS>. 15a« £AR0N 25 B. I.92. qS^°°° DEM. »719-118 N^O Lp|Pbcel;°hranjen, 5900 ^s^^va. šibedah.»719-118 i^^^Tss, rdeča, reg. ^Iij800 DEM. AVTO LESCE hsSnrTs-------------22 Mi8llRi8.|^r«9-doi2«61 1700 ■'•«. reg do 4/97. »719- 20326 JUGO 55,1.90, rdeč, reg. do 1/97, 1. lastnik, 4400 DEM. AVTO LESCE »719-118 20327 JUGO 55, 1.89, bel, ohranjen, 3700 DEM. AVTO LESCE »719-118 20328 GOLF JXB, I.87/88, moder, Šibedah, ohranjen, 6900 DEM. »719-118 FIESTA 1.1 C, I.90, 9900 DEM. AVTO LESCE »719-118 20331 OPEL CORSA 1.4 JOY, I.94, crna, zeleni števci, 17 200 DEM. »719- 118 . 20333 FIESTA 1.1 CLX, 1.91, crna, šibedah, 1. lasta, 11 300 DEM. »719-118 20334 GOLF JXB. I.88. bel, alarm, 8200 DEM. AVTO LESCE »719-118 20339 ESCORT XRI, I.89, bel, šibedah, ABS, 10300 DEM.O719-118 203« SUBARU JUSTY 1.0 L, I.90, bel, ohranjen, 7500 DEM. »719-118 20341 HYUNDAI PONY1.5 GLS, 1.90, avtomatic, 8200 DEM. »719-118 ASTRA 1.6i, I.92, vsa oprema, višnjevo rdeča, 3 V, 16 800 DEM. »719-118 20343 TOLEDO 1.9 TD, I.93, moder, oprema, reg. do 2/97, 17 900 DEM. »719-118 20344 TIPO 1.7 diesel, bel, 1.91, klima, 11 400 DEM. »719-118 20345 HROŠČ 1200,1.74, oranžen, reg. do 11/97, 2100 DEM. »719-118 20346 JUGO 45.I.89, bel, reg. 4/97, 2900 DEM. AVTO LESCE »719-118 20347 SUZUKI SVVIFT SEDAN 1.6, 16 V, I.90, oprema, 12 200 DEM. »719- 118 20348 KADETT 1.2, 1.77, oker barve, ohranjen, 1700 DEM. AVTO LESCE »719-118 20349 Z 101, I.84, bela, 850 DEM, Z 101, I.86, 1800 DEM. »719-118 20350 R 21 NEVADA 1.8 i, I.89, ALU, bela, 10 000 DEM. AVTO LESCE »719- 118 20352 KADETT 1.6 S, I.87, šibedah, moder, 8100 DEM. Avto Lesce »719-118 20353________________________^^^^^^ JUGO 55,1.86,1300 DEM, JUGO 55, I.84, 1400 DEM. »719-118 20354 ESCORT 1.8 16 V, GHIA, I.93, temno zelen, 18 800 DEM. »719-118 20355 •■.>& LEA JAKIČ s.p. o teli: 0*4/5* Torej Gorenjci borno imeli vode poleti očitno dovolj. Če seveda ne bo prevroče, če res ne bo presahnil kakšen izvir in pa, če ne borno vse svoje vode zlili na solato in paradižnik. Eden oo vprašanih (ime borno zaradi profesionalnosti zadržali) pa nam je v šali dejal, da skorajda ne pozna Gorenjca, ki bi (v vročini ali kadarkoli že pač) pil vodo. Menda raje posegamo po - no. saj veste... • U. Špehar Naj Škoda piknik v Lescah - Lastniki in ljubitelji avtomobilov Škoda so se skupaj * pooblaščenimi prodajalci in serviserji mnoiicno udeležili že tretjega Naj Škoda piknika, *■* je bil tokrat na letališču v Lescah. Organizator AMD Avtoimpex Škoda je za obiskovalc* pripravil pester zabavni program, ki so ga začinili Alfi Nipič, 12. nasprotje in Tofle Fornezzi-Tof. Prireditev ie že tretje leto zapored namenjena druženju in medsebojneittV spoznavanju lastnikov ten čeških avtomobilov, ki jih je na slovenskih cestah iz leta v W° več. Naibolj pa so bili letos obiskovalci veseli poletov z letali Alpskega letalskega centf^ Lesce, ki so bili tokrat precej cenejši. Tako kot vedno pa so organizatorji pripravili tud* nagradno žrebanje z glavno nagrado, avtomobilom škoda felicia. • M.G. Razveselite svoje bližnje kupon KAMERA PRESENEČENJA Presenetiti želim: Ime in priimek:............................................................................................. Naslov:.................................................................................................................................... Predlagatelj: Ime in priimek:.................................................................................................... Naslov:.......................................................Kontaktni telefon:................................................ Opis presenečenja:.................................................................................................................. Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nikole Tesla 2, Kranj ali na GORENJSKI GLAS, Zoi»ov8 1, 4000 Kranj s pripisom KAMERA PRESENEČENJA. ^^ RADiO te DANES OB 9.20 URI ODDAJA KRITIKA VSEBINSKE PRENOVE OSNOVNE SOLE