PRIMORSKI DNEVNIK
^°&nina
“jSKVJEST - Cena 30 lir
Leto XVI. - Št. 103 (4566)
TRST, petek 29. aprila 1960
Danes bo senat glasoval o zaupnici Tambronijevi vladi
Vodstvo KD je z večino glasov sklenilo podpreti vlado, četudi se drži s fašisti
tV senatu so se vsi govorniki, razen KD in MSI, izrekli proti vladi - Na zasedanju vodstva KD je prevladala čudna teza političnega tajnika Mora, da je sklep vodstva z dne 11. t. m. sicer veljaven in nespremenljiv, da pa se je med tem spremenil
značaj Tambronijeve vlade in da zato zanjo ne velja
Socialisti bodo ponovno načeli politično diskusijo v zbornici
Ubiti vsi člani družine
korejskega podpredsednika
Mlajši sin Lee Ki Ponga je ustrelil očeta, mater in svojega brata ter napravil samomor - Odrejena aretacija bivšega notranjega ministra - Nova vlada napoveduje spremembo ustave
R	(Od našega dopisnika)
v : 28. — Kljub sklepu vodstva KD, da je treba jo °ar>jem položaju podpreti Tambronijevo vlado, ker eniu demokristjanskega vodstva ni drugega is-sv0j ’so senatorji KD govorili v senatu še vedno le v narnp Mnenu. v pričakovanju, da bodo jutri na plemen sestanku vseh senatorjev KD sprejeli dokončni Na tem’ kako na,j se zadržiJ° do te vlade.
!•» " jtitiral
1,a%
in deial,'da' more vlade, spričo po-
v senatu je kot prvi nastopil social-Lami Starnuti, ki je potrdil, da bodo sena-^itizir i - Slasovali proti zaupnici. V svojem govoru je cevani 'n ovrgel utemeljenost Tambronijevega skli-)H drtV1. na Poziv poglavar-
značaja svoje stavi,! 1 vedno podati o-
I. .»0, np rtl„ V.: *f_________;
»je
kakrš'
?e da bi to pomeni-
JlikaSP?Žtovanja do predsed-Vahju i Ublike- v nadal jeki, tj. Lami Starnuti de-110 od 111 m°o ločiti politika f,jPrave in da enobarv-
tacala
-no koli pomanjka-
Lami Starnuti de-i m uPrave
-^n^dia ne pristoji u-ziv k *adi. Kar zadeva po-R d» miriu- je Pripom-'jteti ,„gre za pretvezo, h *#57, „ . 2atekajo že od leta
* So-.	7. 7.f\liiom nntn
ltoy!nijeV
So sklicajoč
fn sedaj s Tam-
hte'
‘Uto
°4kl;
 se na «nuj-
»„xla anJe». Socialdemokratk i3-10 Premirje in za-' da so izr.
iči T”" se KD politično a le med vlado le-
?aka odločitev je da-
j 9fil I o eanef?a centra, je po-l* m*11-1 ®tarnuti in dodal *f Psrir10 °živiti mrtvecev ,’ttal ni ne t*0 nikoli več t&ttlft eentristično vladno
k15'	‘
Uti
1* ‘*Hdki*t’?ni senator Spano S!d# Tambronijevo tr-Wiih— se stališče vlade ni
We?«o
S
jji v primeri z izja-jv31*1 je podal v po-‘<Sela ,°r,nici 4. t. m. Vlada Vof at samo tri gla-> *u“e>. medtem pa so d jri podali ostavko, S' 'a n«*36 ,Sr02il° z ostav-S?kioni* , 3e celotna vlada kS » £ aL Ali je s poli-(j,.e,n m;n- lsca smatrati teh k s vlade? °V Za člane se'
<0 ^»no io ~~;,se )e vpra-
«ea JPričo ? *aključil, da bo-ih?torii eSa komunistični seni!Sovali Proti vladi. ti»i-°v*dal Barbareschi je v jstičnih nasproten glas so-tlni'atkih S®nat°rjev. Nato je Ul i Politi?0. ezah orisal se-je i0?1 Položaj in de-Uli 'eVeoa 0(3 iz krize le v
S,etriokrBfCe.ntra> ker so s0" Pojtfklicno . In republikanci 'Osr181! o» Proti vsakršnemu V*lr ■	•
jkije ,c?atristične vladne C>schi ?raI.ci- .Hkrati je
'■»drl leveBn Poudaril, da se iojj?ati u“a centra ne more 1|, tne neposredne ali Cbtazn®001 pSI taki v late ,„Istov Posredne po
pomoči
NlbeP«,*kiVSh- U-ue napre<?:
taU j 1 d* Jih uteemli ! ^ars^°
usmer-se
»h riam^JT v’ai5K0 usme
^ ntS?®i KD- k<j «
j. *h °v	kih socialistič-
ah/evesa Fa^ia» Matteotti-
fepiVd1 kmalu nriolr*
misovci in ko-
PS keV
If davno preteklost.
pl°v°rmkn50 misovci vpa-
Za ? v besedo, češ
S^o^hare^bi^zaključil ‘.J?*lVcU učitelji so-levlc0e mu., Poleg 1),, 'lem,''. Ploskali tudi
S1; levi?« mu’, poleg "sena-
1	.	*	Ploskali	tudi
C‘o iV^0kristjani.
j v ku	za	besedo	se-
Lodovici, ki
-!menu p°dprl
i* v 1,1 tnn v .ad°i ki je po w bi Sedani»!Ln3u edina mož-1*' d,?0* Položaju, ker akler , P'rati na sociali-j!, se»&ve2p„°do ostali neloč-
S^bielt jO* s KP1.
enih : 'ienie.
Hkrati
"‘KOvai-tVi’"'* cel° od‘ %i, «ertJ.atlal neposreden
lierarhij v
’°r vjlen’e.
\ >»“ ?dr'o»ihCarisiia 3e g0'
li dk-Parlam med stranka-,,Vi8tvo j°tom in obso-
i >riVme4vafn Se ,vodstva
At' v Ca ajo V vedno več-Pozabillainentarno žlv-,°u pa Je omeniti
Pri
njilm v bistvu pred-K •» jeeg°V0 stranko Do-Mio fe :	Ranega	govora
• de)al, da predzgodovini
SStolk
|S dejali, senator Paler-
iL>lidVliaaln,d.?. se Tambroni
<j i i>, ’
kiP*riamentu na če-
iiSok'0 vo? P°dP'rajo tali,j' t. °ditv« .V na obletni-lijtlo ,.Udi Vnri ter pripomnil, Nh 'tbo iVo KD samo SS? « tak0dre«i.svojo so-
»r KdKo, vlad°.
i*«?1 potAn0nuzrtzi je u-
Ni bijeVa° °žaiu
Vk ^topo® vlada,
•ii,!1* v? dopUj°.nalni volilni
V.ik ldati , \ da bi KD Oke ^ora , absolutno ve-f. a zato i.i,„*i
podpre ker se-
' ‘jiv sVi;,. 2 u v „z a t o iskati za-1‘ti. to ?nifte\
? KD noče niti
tev pa ni
^•5^>egaeŠ0t’ "e °St“'
n«t Povedni, da
'* Polius Vzdr,uje " eontično in social-
no ne premakne s položaja, ki v bistvu koristi le gospodarski in politični desnici.
Zadnji govornik je bil senator Battaglia, ki je pojasnil razloge, zaradi katerih bodo senatorji PLI glasovali proti zaupnici.
Nato je bilo zasedanje senata preloženo na jutrišnji dan ob 16.30, ko bo Tambroni odgovoril senatorjem, nakar
bodo sledile glasovalne izjave i poglavar države je pozval in končno glasovanje o zaup- I Tambronija, da se predstavi
nici.
Nekoliko pred 11. uro se je sestalo vodstvo KD, katerega so se udeležili Salvi, Delle Fave, Morlino, Gui, Salizzoni, Berloffa, Truzzi, Moro, Piccio-ni, Mattarella, Ceschi, Conci, Scaglia, De Stefanis, Sullo, E-vangelisti, Malfatti, Forlani, Barbi, Gorghi, Donat - Cattin, Lucifredi, Dal Falco, Villa in Ronzolani. Sarti je bil zadržan. Tambroni se sestanka ni udeležil.
Najprej je Moro obrazložil, zakaj je potrebno podpreti Tambronijevo vlado, kljub temu, da se njegovo mnenje in mnenje večine vodstva KD ni spremenilo in se ne bo spremenilo. Toda po mnenju Mora so nastopila nekatera nova dejstva: Fanfani ni mogel sestaviti vlade levega centra;
senatu; Tambronijeve izjave pred senatom, na podlagi katerih je moč vlado smatrati za novo in časovno omejeno, za katero naj ne bi več veljal prejšnji sklep vodstva.
Preden se je začela diskusija, je poslanec Barbi, tudi v imenu fanfanijevcev Forla-nija in Malfattija, izjavil, da je zaradi značaja in motivacije sklepa z dne 11. t. m. sedanji sestanek vodstva nerazumljiv, in bi ga ne smeli sklicati. Ce so se tega sestanka udeležili — je dejal Barbi — se je to zgodilo le iz obzira do političnega tajnika in vseh prisotnih. Dosledno s tem stališčem, se bodo vsi trije vzdržali kakršnega koli glasovanja v zvezi s sklepom 11. aprila.
Nato je govoril Sullo in de-
jal, da zavrača tezo Mora, ker se bodo 31. oktobra znašli na istem mestu. Hato je treba po njegovem mnenju vztrajati, da se krizi da politična rešitev in dodal, da ne bo nobene katastrofe, če bi se kriza zavlekla še za mesec dni.
Piccionl, Gui, Mattarella, De Meo, Delle Fave, Morlino, Dal Falco in Ceschi so podprli Mora, medtem ko so Sullo, Do-r.at-Cattin in prof. Gorghi zagovarjali nasprotno tezo. Sullo je dejal, da 31. oktobra ne bodo večje možnosti za vlado levega centra, ampaa. da bo dozorel položaj za vlado desnega centra. Donat Cattin je dejal, da je pri prejšnjih sklepih vodstvo izjavilo, da se ne more odpovedati načelom KD in da je zato nujno zavrniti misovske glasove. »Sedaj pa smo priča vesoljskemu tekmovanju — je nadaljeval Donat-
    in  
Demonstracije	in	sp
in nekaterih	drugih
v
Študentje so demonstrirali zaradi ukrepov proti predsedniku republikanske stranke Ineonu - Zahtevali so odstop vlade - Obsedno stanje v Istanbulu in Ankari - Baje je bilo sedem mrtvih
ISTANBUL, 28. — V Istanbulu in v Ankari so bile danes večje demonstracije in spopadi med študenti in policijo. V Istanbulu je baje izgubilo življenje sedem ljudi, več pa jih je bilo ranjenih. Vlada je razglasila v Ankari in Istanbulu obsedno stanje.
Do spopadov je prišlo, ko so študentje demonstrirali
proti sklepu poslanske zbornice, da izključi predsednika ljudske republikanske stranke, ki je glavna opozicijska stranka, Ismeta Ineona za dvanajst sej iz parlamenta. Poročilo skupščine pravi, da je Ismet Ineonu »pozival prebivalstvo na upor in na odpor proti zakonu. Zalil je turški narod, vojsko in moralno osebnost velike narodne skupščine*.
Skupščina je namreč raz-pravljala o osnutku zakona, ki je bil pozneje sprejet, n ki daje parlamentarnim preiskovalnim odborom pravico, da prepovedo objavljanje vseh novic v zvezi s preiskavo in da prepovedo nadaljnje izh1-janje tistih listov, ki ne LI spoštovali prepovedi. Tisti, ki se bodo uprli takim ukrepem in sklepom odbora, pa bodn
podvrženi kazni od enega do treh let zapora. Preiskava je tajna in vsakdo, ki bo dajal informacije v zvezi z njo, bo napravil zločin.
Incidenti so se začeli zjutraj z demonstracijo študentov, ki so v notranjosti prav ne fakultete začeli vzklikati besedo «svoboda». Policija, ki so jo takoj poklicali, je zap,-la vse dohode do fakultete, predsednika fakultete pa so odpeljali na policijsko poveii-stvo. Malo pozneje Se je vrni. z majhno rano na čelu in je pozval študente, raj se razidejo. Toda študentje so skušali množično zapustiti univerzo. Tedaj je nastopila policija in začela metati rolzil-ne bombe. Študentje so se umaknili in so kmalu zaten. zapustili poslopje skozi stranska vrata ter so prišli na Trg Bayazit, kjer jih je ustavila policija Prišlo je do spopadov in policisti so začeli stre- * veljala policijska
ljati. Demonstranti so se obrnili proti sedežu pokrajinske vlade, ki so ga bili obkolili oddelki vojske in orožništva. Tu so se spopadli z vojaki :n orožniki. Popoldne so s1; demonstracije nadaljevale. Okoii 20 tankov ,’e blokiralo vs? dohode do sedeža pokrajinske vlade. Študentje si. iz prote sta proti okrepitvi oblasti parlamentarnih preiskovalna' od borov med demonstracijami vzklikali «svoboda, svoboda«. S tem so hoteli izraziti solidarnost z voditeljem repub*’-kanske stranke Ineonom. Ismet Ineonu, ki ima 76 let, je bivši genera, in je bil eden glavnih sodelavcev Mustafa Kemala, katerega je leta 1938 nasledil kot predsednik republike. Ponovno je bil izvoljen leta 1939 in 1943, a pozneje je moral prepustiti oblast ds mokratski stranki Ineonu je užival med profesorji univerze in študenti velike simpatije.
Z razglasitvijo obsednega stanja so odredili tudi, naj se univerza v Istanbulu zapre za tri dni. Vojaško poveljstvo je sporočilo, da bo danes ponoči ura od 21
liiiiitiimliiiiiiiliiiiiiifMiiiiiliimmmtiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiliiiiitiiiMtliuililiHmilllltiiiiMiiiiiiiumiiiimiliilfiiflHiii
niiiiniiiiiiiiiH
Tunizija opozorila Varnostni svet na stalna francoska izzivanja
Novi Molski napadi na tunizijsko ozemlje * izjava tunizijskega ministra za informacije ■ De Ganile še dalje vara mednarodno javnost s svojimi izjavami o samoodločbi, ki je noče izvajati
TUNIS, 28. — Minister za Informacije v alžirski vladi Mohamed Jazid )e objavil danes v Tunisu izjavo, v kateri ugotavlja, da je položaj, ki je nastal ob meji zaradi stalnih izzivanj francoske vojske, zelo nevaren, in da na tunizijskem ozemlju ni nobenih postojank za streljanje na alžirsko ozemlje, ker alžirska osvobodilna vojska spoštuje tunizijsko suverenost.
»Negotovost, ki vlada v Severni Afriki in ki bi se utegnila razširiti na ves sredozemski bazen, pravi izjava dalje, je posledica francoske politike v Alžiriji, ki bi utegnila potegniti atlantsko zavezništvo po poti, ki bo mobilizirala proti sebi vse narode Afrike in Azije. Ne razumemo molka držav članic NATO spričo francoskih napadov na tunizijsko ozemlje. Začasna vlada alžirske republike je sedaj mnenja, da je francoska vlada izbrala pot dolge in neizprosne vojne. Mi bomo znali prevzeti našo odgovornots in najti potrebna sredstva za okrepitev borbe alžirskega ljudstva. Ravnanje Zahoda nam ne pušča druge izbire nego nadaljevati vojno za naso svobodo.«
Tunizijski tisk tudi poudarja. da je položaj resen in da se vlada pripravlja na vsako eventualnost. Moštki, ki so sposobni za vojaško službo, so dobili ukaz, naj bodo stalno pripravljeni. Na meji se j« nad-
zorstvo povečalo, vlada pa je v stalnem stiku s svojimi poslaništvi v tujini, zlasti pa s poslaništvom v Washingtonu. Vedno bolj narašča število tudi severnoafriških legionarjev, ki so vključeni v francosko vojsko, ki dezertirajo na tunizijsko ozemlje Takih jesedaj v Tuniziji 161. Oblasti so jih postavile pod strogo nadzorstvo, ker se bojijo, da skušajo Francozi s tem poslati v Tunizijo izzivače, za kar imajo baje že dokaze.
Tunizijska vlada je nocoj sporočila, da je danes neko francosko letalo letelo nad tunizijskim ozemljem in bombardiralo področje Uled Bulaba v okraju Kaserin. Francosko topništvo je streljalo tudi na tunizijsko vojaško postojanko v El Ubi/ra.
Včeraj in danes je tunizijski zunanji minister Mokadem sprejel poslanike zahd držav, med katerimi tudi italijanskega, da jih opozori na nevaren položaj.
Predsednik de Gaulle pa še vedno vara mednarodno javnost s ponavljanjem svoje fraze o samoodločbi, ki je noče uresničiti. Na neikem banketu v San Franciscu je sinoči izjavil: «Mislimo, da morajo vsi narodi imeti možnost izbrati svojo usodo. Ta izbira je dandanes edina podlaga, ki lahko omogoči graditev trajnega miru na svetu. V preteklosti so nekatere države izvajale svojo oblast nad drugimi... Tisti časi
pa so se končali.«
V Nevv Yorku pa je tunizijski predstavnik Mongi Slim poslal predsedniku Varnostnega sveta pismo, s katerim opo. zarja Varnostni svet na položaj, ki ga je Francija ustvarila na meji med Tunizijo in Alžirijo. Pismo omenja kršitev tunizijske meje po francoskih četah, toda ne zahteva sklicanja Varnostnega sveta.
Pred prekinitvijo dela v Ženevi
2ENEVA, 28. — Današnja seja odbora desetorice za razorožitev ni prinesla nobenega napredovanja. Vzhodne in zahodne delegacije so ponovile vsaka svoje stališče, vendar pa so ugotovile, da je na obeh straneh želja, da pride do sporazuma. Danes so ustanovili poseben odbor, ki bo pripravil poročilo, katero bodo objavili jutri, dan pred odložitvijo konference na čas po sestanku najvišjih v Parizu.
Današnji seji je v začetku prisostvoval tudi tajnik OZN Hammarskjoeld, ki je omenil važnost, ki jo Združeni narodi pripisujejo sporazumu o razorožitvi. Izrekel je upanje, da se bodo razgovori po daljši prekinitvi nadaljevali v u-godnejšem ozračju in z novimi možnostmi sporazuma.
do 5 zjutraj. -Prepovedali so objavo poročil in slik o spo-padih. Prav tako so prepovedana zborovanja na prestem ali v dvorar.i-h. Vsa javna zabavišča so zaprta do novega ukaza. Nekateri očividci trdijo, da je med današnjim, spopadi bilo ucitih 5 študentov Po istanbuls-kih ulicah so študentje demonstriral: še pozno popoldne. Nosili ;o turške zastave in velike slike Ataturka.
Najhujši incidenti so bili na Trgu Bayazit pred univerzo. Ko se je policija na konjih pognala proti demonstrantom, so se ti približali konjem s prižganimi cigaretami Konji so začeli skakati in številni policisti so popadali na tla. Študentje so vzklikali proti policiji, da so morilci ter so zahtevali ostavko predsednika vlade Menderesa in celotne vlade.
Po že nepotrjenih vesteh je bilo med današnjimi neredi sedem mrtvih, 0b katerih pet študentov, in 15 ranjenih. De. monstracije so razen v Istanbulu bile tudi v Ankari, Smirni in v Erzurumu v Vzhodni Turčiji, kjer je sedež univerze Ataturk. Nocoj pa je povsod mirno.
Govori se, da je bil predsednik parlamentarne skupine demokratske stranke razrešen funkcij. En poslanec je bil izključen iz stra-nke, eden pa je že včeraj odstopil. Vojaški poveljnik, ki je prevzel funkcije na podlagi zakona o obsednem stanju, je nocoj izjavil, da se Je današnjih demonstracij udeležilo okoli deset tisoč ljudi in da »ni bilo mrtvih«
 «#-------
Reka Secchia še vedno ogroža bližnja področja
MODENA, 28. — Reka Secchia, ki je močno narastla v zadnjih dneh zaradi deževja, je danes spet porušila nasip v kraju San Martino, kjer je že pred enim tednom nastala v nasipu razpoka in povzročila poplave. Nova razpoka j« široka osem metrov. Položaj se je nenadoma poslabšal in voda je začela ogrožati kraj Cavez-zo, ki šteje 10.000 prebivalcev. Proti večeru pa je začela voda vpadati. Ce ne bo vso noč deževalo, računajo, da bodo že jutri lahko zamašili razpoko v na®ipu, ki je nastala danes. Prefekt iz Modene je sporočil, da je porušenje nasipov reke v zadnjih dneh povzročilo poplavo skupno 11.000 hektarov zemlje. Poškodovanih ali uničenih je bilo 300 kmečkih hiš, škoda pa znaša na podlagi prve ocenitve okoli 12 milijard lir.
Ob vznožju hriba Cerredolo v zgornjih Apeninih v Emiliji, kjer je velik zemeljski plaz zamašil tok reke Secchia in je nastalo večje jezero, je danes posebna komisija tehnikov pregledala položaj. Sklenila je, da bodo nadaljevali delo za zgraditev posebnega kanala, ki naj omogoči počasen odtok vode iz novega jezera. Ugotovili so tudi, da za sedaj ni nevarnosti za bližnja naselja. piaz je napravil 30 metrov visok nasip in nastalo je umetno jezero, dolgo nad dva kilometra, široko pa 500 metrov.
Cattin — ko poslušamo trditve, ki so dobre za Mars, Venero in Sonce, ne pa za našo Zemljo in za Italijo«. K tej vesoljski politiki so se danes pridružili tudi «ianfani-jevci«, ki pozabljajo, da gre za vlado z MSI, in se ne udeležujejo diskusije in ne glasujejo. Da bi mogli glasovati za Tambronijevo vlado, je treba umakniti sklep U. aprila in drugo točko sklepa z dne 27. februarja. Ob zaključku je Donat-Cattin dejal, da se poslanci KD ne smejo čutiti vezani in glasovati za zaupnico samo zato, ker je državni poglavar pozval Tambronija pred senat, niti nas more zaskrb-ljati okoliščina, da bi zaradi tega prišlo do upravne vlade, ki bi .ii predsedovala nedemo-knstjanska osebnost. Zahteval je tudi sklicanje glavnega odbora KD pred zaključkom krize, ki edini more spremeniti prejšnje sklepe vodstva.
Moro je nato povzel diskusijo in predložil resolucijo, s katero se sicer priznava veljavnost sklepa z dne 11. aprila, vendar pa se dodaja, da so nastopili novi elementi, zaradi katerih naj bi podpora Tambronijevi vladi ne bila v nasprotju s tem sklepom, ker da gre za vlado s poudarjenim unravnim značajem in časovno omejeno na odobritev državnega proračuna, t. j. do konca prihodnjega oktobra.
Hkrati je v resoluciji rečeno, da bodo glavni odbor KD sklicali po zaključku krize, namreč po 31. oktobru.
Danes se je sestalo vodstvo PSI in izdalo sporočilo, v katerem je rečeno, da bodo — v primeru, da Tambronijeva vlada dobi zaupnico v senatu — socialistični poslanci ponovno začeli politično diskusijo v poslanski zbornici. Centralni odbor PSI se bo sestal 5. in 6. maja.
Ob priliki pete obletnice izvolitve za predsednika republike so Gronchiju izrazili svoje čestitke predsednik posian-ske zbornice Leone, predsednik Senata Merzagora, predsednik ustavnega sodišča Az-zariti, rimski župan Cioccetti, politični tajnik KD Moro in Tambroni.	A.	P.
Zagrebški
spomladanski
velesejem
ZAGREB, 28. — V Zagrebu bo 30. aprila odprt mednarodni spomladanski velesejem in razstava sDruiina in gospodinjstvo 1960». Poleg domačih sodelujejo tudi inozemska podjetja iz Italije, Avstrije, Zahodne Nemčije, ZDA, Vzhodne Nemčije, Madžarske in iz drugih držav.
SEUL, 28. — Vršitelj dolžnosti predsednika republike Huh Čung je sporočil, d aje spopol-nil sestavo nove poslovne vlade. Danes bi morala biti seja skupščine, da prouči ostavko Singmama Rija, toda odložena je bila na jutri, ker ni bilo navzoče zadostno število poslancev.
Mnogo poslancev je namreč odšlo pred predsedniško palačo, takoj ko se je zvedelo, da je mlajši sin podpredsednika Lee Ki Ponga, ki ga je Sing-man Ri posinovil, v neki sobi v predsedniški palači od 5 zjutraj ustrelil očeta, mater, svojega brata in nato napravil samomor.
Le Ki Pong je bil zelo osovražen in je bil siva eminenca Singmana Rija. Polagoma je uspel osredotočiti v svojih rokah vso dejansko oblast na Južni Koreji. Veljal je za glavnega krivca volilnih sleparij pri zadnjih volitvah. Bil je svoj čas osebni tajnik Singmana Rija; zatem je postal župan v Seulu, nato predsednik poslanske zbornice, voditelj liberalne stranke in končno podpredsednik republike. Ko je Singman Ri posinovil enega od njegovih sinov, so postale vezi med obema še tesnejše.
Vojaško poveljstvo pa je danes sporočilo, da je med drugim valom domenstracij v Seulu v začetku tega tedina bilo ubitih 24 ljudi. Celotno število žrtev od 19. aprila do danes znaša 162 mrtvih in skoraj 1000 ranjenih. 548 ranjenih je še vedno v bolnišnici.
Državni pravdnik v Seulu je odredil aretacijo bivšega notranjega ministra, ki je obtožen, da je potvoril rezultate zadnjih predsedniških volitev. Minister Coi Inkju se sedaj skriva. Med predsedniškimi vo. litvami je bil poveljnik policije.
Bivši predsednik Singman Ri je danes popoldne zapustil predsedniško palačo in se je preselil v poslopje v predmestju prestolnice.
Po odstopu Singmana Rija je glavna skrD sedaj revizija ustave in sestava vlade, ki naj organizira nove voiilve. -Nekateri so mnenja, da Bo poteklo morda eno leto za pripravo nove ustave. Iz tega sledi, da bo. do morale biti volitve, ki so določene za junij, še v okviru sedanje ustave, razen če skupščina le deloma ne spremeni ustave.
Kdo bo izvoljen za novega predsednika republike, ni mogoče reči. S tem v zvezi so številna napovedovanja. Nekateri pa govorijo celo o možnosti, da bi Singman Ri spet kandidiral in bil spet izvoljen. Začela se je namreč propaganda njegovih pristašev, ki zvrača-jo vso krivdo za napake sedanjega režima na Singmanrije-ve sodelavce in na liberalno stranko.
Pozno zvečer so javili tudi imena novih ministrov. Prazna so še tri ministrska mesta. Prvo politično dejanje nove vlade je bila objava izjave, v kateri se poudarja potreba nagle spremembe ustave, da se omogoči mirna sprememba režima in da se zagotovi stabilnost vlade.
Narodna skupščina bo morala pripraviti to spremembo v treh mesecih. Izjava ne ome-
je govoril danes v nepalskem parlamentu in izjavil, da ja v zadnjem času mednarodna napetost nekoliko popustila.
Dodal pa je, da »imperialistični napadalni krogi se sicer izrekajo za mir, toda pospešujejo oboroževanje in priprave za vojno«.
V nepalskih poučenih krogih pravijo, da je Cuenlaj umaknil kitajske zahteve do Mont Everesta in do okoliških področij. Baje je ponudil priznanje, da teče kitajsko - nepalska mejo ob vrhu Everesta. Baje so se sporazumeli, da bodo vprašanje Everesta pustili za sedaj nerešeno.
nja predsedniških volitev, govori pa o nevarnosti dolge krize, ko «grozi nevarnost komunistične invazije«.
Na koncu obljublja vlada takojšnje kaznovanje krivcev za potvorbo zadnjih volitev in se obvezuje, da bo vzn jstavila red, ter da bo policija neodvisna od političnih strank.
Danes je bil izpuščen iz zapora in postavljen pod nadzorovano svobodo korejski nacionalist 79-letni Kirn Si Jun, ki je pred petimi leti sikušal umoriti Singmana Rija in je bil obsojen na dosmrtno ječo. Kim Si Jun je tedaj ustrelil proti Singmanu Riju, ko je govoril v Pusanu, a ga ni zadel.
Na včerajšnjem sestanku predstavnikov 14 držav, ki so sodelovale v vojni na Koreji, niso sprejeli nobenega dokončnega sklepa. Sklenili so počakati nadaljnji razvoj, preden se odločijo, ali naj bi zadevo predložili spet OZN. V diplomatskih krogih v Washingtonu nakazujejo možnost, da bi nove volitve na Južni Koreji bile pod nadzorstvom OZN,
 «»--------
Čuenlaj
v nepalskem parlamentu
KATMANDU, 28. — Predsednik kitajske vlade Cuenlaj
iiiiiiiiiiiiilifiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiituiilliiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiutiiiiliiiliiiiiiiiiifiniiiiniiiiiiiiiH
Tiskovna konferenca v Novem Delhiju
K. Popovič o najvažnejših mednarodnih vprašanjih
Odnosi z Indijo, Kitajsko in ZSSR
Urugvaj posreduje za Chessmana
MONTEVIDEO, 28. — Urugvaj je ponovno posredoval, da reši živlienie Chpssnvma. Urugvajska predstavniška zbor nica je poslala orzojavKe predsedniku Eisenhowerju, predsedniku ameriškega kongresa, kalifornijskemu guvernerju in državnemu pravdniku. V brzojavki je rečeno, da predstavniška zbornica tolmači voljo urugvajskega ljudstva in zahteva, naj se Chessman ne u-smrti.
NOVI DELHI, 28. — Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je danes izjavil na tiskovni konferenci V Novem Delhiju, da se lahko upravičeno pričakuje, da bo konferenca na najvišji ravni pripeljala do zboljšanja mednarodnega ozračja in začetnih rešitev nekaterih vprašanj: «To bo pomemben korak naprej, ker bi bili na ta način ustvarjeni pogoji za uspešno reševanje ostalih vprašanj. O teh vprašanjih, t.j. o drugih osnovnih vpraša, njih sodobnega mednarodnega življenja, ima Jugoslavija in veliko število drugih držav sorodna mnenja«, je dejal Koča Popovič. «To je bilo potrjeno tudi v razgovorih, ki sem jih vodil med svojim sedanjim obiskom«.
Koča Popovič je z zadovoljstvom ugotovil, da se prijatelj ski odnosi med Jugoslavijo in Indijo širijo glede številnih vprašanj ter da sta obe državi precej prispevali k ugodnemu razvoju svetovnega položaja.
V nadaljevanju je Popovič dejal, da ne odreka odgovornosti velikih sil za mednarodni položaj, toda poudaril je svoje mnenje, da se najvažnejša mednarodna vprašanja tičejo vseh držav. •Potemtakem je treba pričakovati, da
Resolucija	SFIO
za nezaupnico Debrejevi vladi
Protestna stavka na Korziki proti nameravanim jedrskim poizkusom Protesti proti nemškim vojaškim oporiščem v Franciji
PARIZ, 28. — Razprava o kmetijstvu se je začela danes popoldne v narodni skupščini z govorom ministra za kmetijstvo. Govore je prijavilo že 40 poslancev. Večina misli obtožiti vlado, da ni dovolj storna za francosko kmetijstvo. Razprava se bo končala z glasovanjem resolucije, ki so jo danes predložili skupno socialistični poslanci in 16 radikalnih poslancev.
Resolucija zahteva odstop Debrejeve vlade. To utemeljujejo predložitelji z dejstvom, da predsednik de Gaulle ni dovolil posebnega zasedanja skupščine v marcu, kar pomeni kršitev ustave. Da vlada ostane v manjšini, je potrebno 277 glasov proti njej, kar pomeni, da bo resolucija skoraj gotovo zavrnjena. De-bre je včeraj obrazložil skupini neodvisnih, ki je najmočnejša skupina v skupščini takoj za golistično skupino, vladno politiko s tem v zvezi. Izjavil je, da je vlada sprejela nepriljubljene ukrepe, ki pa se bodo sčasoma pokazali za koristne.
Minister za kmetijstvo fio-chereau je v svojem dolgem govoru izjavil med drugim, da neprijeten položaj v kmetijstvu treba pripisati tudi lanski suši in preveliki razdrobljenosti lastnine, kakor tudi nesorazmerjem med cenami poljskih pridelkov in industrijskimi cenami.
Kmetijsko prebivalstvo v Franciji predstavlja še vedno
dvajset odstotkov celotnega prebivalstva, čeprav je v zadnjih dvajsetih letih dva milijona kmetov zapustilo polja. Vlada je imenovala posebno komisijo, ki bo proučila agrarno vprašanje. Razprava se bo nadaljevala jutri.
Odbor bivših bojevnikov področja Haute-Vienne in združenje mučenikov v Oradour-sur-Glane sta izglasovala resolucijo, s katero protestirata proti nemškim vojaškim oporiščem pa francoskem ozemlju. Kakor je znano, bo eno od teh oporišč v Cognacu blizu kraja Oradour-sur-Glane, kjer so nacistične čete pomorile skupino francoskih patriotov.
PARIZ, 28. — Na vsej Korziki bo 3. maja dveurna stavka v znak protesta proti nameri vlade, da postavi na otoku oporišče za podzemeljske a-tomske eksplozije. »Korzika ne bo postala atomska puščava«, je rečeno v letaku in manifestih, ki so jih raztrosili po otoku.
 «»-------
Poljske obtožbe proti 400 sodnikom
VARŠAVA, 28. — Preiskovalna komisija o vojnih zločinih je objavila rezultate svoje preiskave o delovanju posebnih nemških sodišč med naci-
stično okupacijo. Komisija obtožuje nad 400 sodnikov, ki vršijo sedaj svoje funkcije v Zahodni Nemčiji, da so »odločno izvajali rasistično politiko tretjega rajha ter so obsodili na smrt na tisoče poljskih državljanov za malo važne zločine«.
Novi potresni sunki v Laru
LAR, 28. — V mestu Lar, ki ga je v ponedeljek močno razdejal potres, je bil danes nov močan potresni sunek. Šibkejši sunki so se ponavljali ves dan. Ni pa bilo žrtev.
Do sedaj so pod ruševinami našli 500 trupel in 650 ranjenih. Opustili so sleherno upanje, da najdejo še kaj živih pod ruševinami. Oblasti izjavljajo, da je pod ruševinami verjetno še vedno 200 do 300 trupel.
Podravnatelj iranskega Rdečega križa je izjavil, da bodo mesto obnovili in da so že začeli pripravljati načrte za novo mesto. Medtem pa civilisti in vojaki nadaljujejo pripravljanje letališča v bližini mesta, da bodo lahko pristajala večja prevozna letala z najnujnejšim materialom. Sedaj spuščajo ta material s padali. Pre. živeli so utaborjeni v puščavi okoli mesta. Zdi se. da za sedaj ni nevarnosti kužnih bolezni.
bo rešitev vseh vprašanj v skladu z akcijami, katerim se pridružujemo v okviru OZN kot vrhovnega organa svetovne skupnosti in da bodo v določenem stadiju v razpravi o teh vprašanjih sodelovale tudi druge države pri reševanju, ki jih neposredno zadeva«.
Na vprašanje, kako ocenjuje odnos med Indijo in Kitajsko, je Popovič odgovoril, da Jugoslavija želi, da bi prišlo do sporazumne rešitve, ker misli, da bi bilo to v njunem lastnem interesu in v korist utrditve miru.
Ko jo odgovarjal na vpraša, nja o nemškem vprašanju, je Popovič poudaril, da Jugoslavijo kot evropsko državo nemško vprašanje še prav posebej zanima. «Mi z zaskrbljenostjo opazujemo politiko, ki se vodi sedaj v Zahodni Nemčiji v smislu nemške obo ozitve in militarizacije. Mi bomo skupno z drugimi narodi, ki so zainteresirani za mir, preprečili ponovitev nemške nevarnosti«.
Nato je Koča Popovič ugotovil, da že precej časa obstaja zboljšanje odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, kar je zaželeno z obeh strani. «Ali bo to imelo kako posledico na naše odnose z drugimi vzhodnoevropskimi državami, ne morem nič povedati, tembolj ker sedaj že obstaja zboljšanje odnosov z drugimi e-vropskimi državami«. O odnosih med Kitajsko in Jugoslavijo je Popovič dejal: »Gleda Kitajske naši odnosi niso zadovoljivi. Radi bi, da bi bili boljši kot so bili. Upamo, da bodo v bodočnem času ustvar-jeni pogoji, ki bodo omogočili da se ti odnosi zboljšajo. Mi smo mnenja, da ne nosimo nobene odgovornosti za sedanje nezadovoljivo stanje teh odnosov«.
Na prošnjo, naj komentira konferenco o razorožitvi v Ženevi, je Koča Popovič izrazil upanje, da bi kot rezultat te konference prišlo do zbližan ja stališč, ki bodo omogočila sporazum o skorajšnji razorožitvi. »Lahko še dodam, je končno^ dejal Popovič, da smo odločni pristaši popome lazoro-žitve in načrta, ki ga je obrazložil lani predsednik sovjetske vlade Hruščev«.
Kočo Popoviča je danes sprejel podpredsednik Indije Rada-krišnja, sinoči pa mu je predsednik vlade Nehru priredil svečano večerjo.
——«»------
Mri Ei Knatli pri Tito
BEOGRAD, 28. — Predsednik Tito je danes sprejel biv-sega predsednika Sirije Sukli Kuatuja in njegovo soprogo. Po sprejemu pa ju je povabil na kosilo.
Nemški parlamentarci v Zagrebu
BEOGRAD, 28. — Nemška parlamentarna delegacija ki je na obisku v Jugoslaviji, je da-nes obiskala Zagreb Delegaciji je priredil svečano kosilo predsednik sabora dr. V. Ba-karič. Gosti so si ogledali tovarno »Rade Končar,« kjer jih je najbolj zanimala delavska samouprava in sistem načrto-vanja. V mestnem ljudskem odboru pa so se pogovarjali - komunalnih vprašanjih.
Vreme včeraj: Najvišja dnevna
temperatura 13.4 stopinje, najnižja 9.1 stopinje, ob 19. uri 10.8. Zračni ilak 1013,4 stanoviten, veter 22 km na uro severovzhodnik,
vlaga 50-odst., nebo 8/10 poobla-čeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,3 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 29. aprila MARINA
Sonce vzide ob 4.56 in zatone ob 19.09. Dolžina dneva 14.13. vzide ob 7.24 in zatone ob Jutri. SOBOTA, 30. aprila
Včeraj popoldne na motorni ladji «Saturnia»
Razstavljavci so prejeli več
na cvetlični razstavi desetin zlatih medalj
Med nagrajenci, ki so dobili častne diplome ter zlate in srebrne medalje, so tudi Regent s Proseka, Tence iz Križa in Švara od Sv. Ivana
Včeraj popoldne, dobro uro potem ko je motorna ladja »Saturnia* pristala v tržaškem pristanišču, je bila v njenem glavnem salonu svečanost ob razglasitvi nagrajencev sedme mednarodne cvetlične razstave ter podelitev nagrad. Svečanosti so se udeležili vsi najvišji predstavniki oblasti, med njimi vladni generalni komisar dr. Palamara, predsednik pokrajinske uprave prof. Gre-goretti, tržaški župan dr. Fran-zil in številne druge osebnosti tržaškega javnega življenja.
Vse goste je pozdravil predsednik tržaške cvetlične razstave, ki se je predvsem zahvalil družbi »Italia* in njenemu predsedniku za gostoljubnost na ladji, potem pa je prebral poročilo o sklepih, ki ga je sprejela žirija. Iz tega poročila je razvidno, da je žirija začela ocenjevati razstavljeno cvetje in rastline 23. aprila, medtem ko je bilo delo zaključeno včeraj. Žiriji je predsedoval ravnatelj oddelka za kmetijstvo in gozdarstvo pri vladnem generalnem komisariatu dr. Piccoli, kateremu je stal ob strani organizacijski ravnatelj cvetlične razstave. Bruno Natti. Žirija je bila sestavljena iz 22 članov, med katerimi so bili tudi številni tuji tehniki.
Žirija je podelila več desetin zlatih in srebrnih medalj, poleg tega pa še številne častne diplome. Tako je v kategoriji okrasnih rastlin dobil prvo nagrado za najlepšo skupino Maurice Vacherot (Francija), in sicer zlato medalja in 100.000 lir, medtem ko je drugo nagrado dobil Nicola Pozzo iz Genove (srebrna medalja in 50.000 lir). Za najlepšo skupino hortenzij je prejel zlato kolajno in 30.000 lir Mario Lazzeri iz Merana, drugo nagrado pa Antonio Gerli iz Trsta. Prvo nagrado za najlepšo skupino okrasnih rastlin z zelenimi listi je prejel spet Nicola Pozzo iz Genove, drugo pa Antonio Gerli iz Trsta, za najlepšo skupino okrasnih skupin z barvastimi listi pa je bil spet Pozzo tisti, ki je odnesel prvo nagrado. Drugo in tretjo nagrado sta si v tej kategoriji pridobila "®dda Sini-gaglia in Antonio Gerli iz Trsta. Pozzo je dobil tudi prvo nagrado za najlepšo skupino palm, medtem ko je cvetličarna German dobila drugo nagrado za kaktuse.
Ivan Regent s Proseka je dobil v svoji kategoriji zlato medaljo in 30.000 lir za predstavljene gloksinje, drugo nagrado je dobil Edoardo Longhi iz Turina za ciklame, medtem ko je cvetličarna German iz Trsta prejela srebrno medaljo za lepo skupino tulipanov. Ro-dodendri so prinesli prvo nagrado Dietrichu Hobbieu iz Linswega (Nemčija), medtem ko je Ivan Regent s Proseka
dobil v isti skupini srebrno medaljo in 15.000 lir nagrade. Zlato medaljo za najlepšo skupino pelargonij v cvetju je dobila cvetličarna Valtavareda iz Brescie, drugo pa Hubert Fercher iz Avstrije.
Za najlepšo skupino »vedno-živa» v cvetju je prejel Viktor Tence iz Križa, in sicer zlato medaljo ter 30.000 lir, za najlepšo skupino pritlikavih iglastih rastlin dragocene vrste pa Marco Manetti iz Lu-gana,
V kategoriji »ornideje* je dobil za skupino «cattleya» prvo nagrado Angelo Rmaldi iz San Paola, za skupino «cypri-pedium» Keith Shaffer iz Santa Cruza, za skupino »odonto-glossum» pa spet Angelo Ri-naldi iz San Paola, medtem ko je za skupino «cymbidium» dobil prvo nagrado Rod Mac Lelan iz San Francisca. V kategoriji orhidej je dobila nagrado tudi »Flandria-Bruges*.
Za najlepši šopek vrtnic je dobil zlato medaljo in 20.000 lir nagrade Wilhelm Gruen-wald iz Koelna, za nageljčke Bindi Sirio iz Pescie, za gla-diole Aldo Masetti iz Messine, medtem ko za tulipane ni bila podeljena prva nagrada, drugo pa je dobil Ivan Regent s Proseka. Prvo nagrado za najlepšo skupino pomladnega cvetja je dobila Fride Fazio Lorenzo iz Ventimiglie, srebrno medaljo tržaške pokrajine in 10.000 lir nagrade pa je dobil za šmarnice Ivan Švara od Sv. Ivana.
V kategoriji posebnih natečajev v okviru cvetlične razstave je žirija ocenila tudi številne cvetlične kompozicije za amaterje. V skupini »Adriati-co» je prvo nagrado dobila Jenny Benti iz Rima, v skupini »Belo in zeleno» Cita Van Santen iz Holandske, v skupini »Fantazija 800» Fulvia Costantinides iz Trsta, v skupini »Miniature* Cita Van Santen, v skupini »Velikonočna fantazija* pa spet Cita Van Santen, medtem ko je srebrno medaljo dobila Fulvia Costantinides iz Trsta.
V kategoriji »Katologi cvetličarskih podjetij* je dobil prvo ndtt^Sč ' Sheridan Nurse-ries iz Montreala.
Žirija je poleg tega podelila številne častne diplome, in sicer občini Barcelona, občini Manchester, občini Graz, občini Celovec, občini Beljak, občini Neapelj, občini Rim, romunskemu inštitutu za vrt-narsko-vinogradniške poskuse, prekomorski razstavi neapeljske občine, občini Videm, občini Turin, občini Ludwgshaf-fen, tržaški pokrajini, dr. Ma-labottiju in številnim drugim ustanovam, ki so sodelovale na razstavi. Vsi omenjeni so poleg častne diplome prejeli tudi zlate medalje.
Omenimo naj še, da so bila
Proglas Neodvisne socialistične zveze za letošnji prvi maf
Da bi lahko Trst v svoji pomorsko - trgovinski, pristaniški in industrijski dejavnosti ponovno dobil svoj pomen in da bi mogli delovni ljudje s Tržaškega računati z lepšo bodočnostjo, je potrebno takoj ustanoviti deželo Furlanija - Julijska krajina s posebnim statutom in v njenem okviru s posebno avtonomijo za tržaško ozemlje ter poskrbeti za druge izredne vladne gospodarske ukrepe.
Borimo se za vlado, ki bo pripravljena izvest’ v državni politiki dejanski preobrat, da bi se uresničile določbe republiške ustave, nadzorstvo nad monopoli in konec njihove oblasti, za nacionalizacijo energetskih virov in za gospodarski procvit, ki naj odstrani kronično brezposelnost.
Ko letos proslavljamo 15. obletnico zmage nad nacifašizmom, zatrimo njegove nove, nesramne pojave s tem, da Italijani in Slovenci, složno branimo, povzdigujemo in utrjujemo ideale in pridobitve protifašistične borbe in odporniškega gibanja!
Za trden mir, za zagotovitev gospodarskega in socialnega napredka, zahtevajmo konec hladne vojne, konec neprestane grožnje atomske raketne vojne in uveljavitev politike mirnega sožitja in mednarodnega sodelovanja, ki more temeljiti samo na spoštovanju neodvisnosti in enakopravnosti vseh narodov.
Zahtevajmo dejansko priznanje nacionalnih pravic Slovencev, ki jih jamči ustava in določa Memorandum o soglasju.
Prvi maj, dan, ko se slave borbe in socialne pridobitve delovnih ljudi, naj ponese razredno in demokratično zavest med nove tisoče delovnih ljudi, naj razširi politične in sindikalne vrste ljudskih množic v borbi za vzpostavitev resnično demokratične vlade in naj še bolj utrdi upanje in prepričanje v gotovo napredovanje delovnih ljudi na poti k prevzemu vodstva družbe, na poti k boljši bodočnosti, k socializmu.
Na stadionu 1. maj na Vrdelski cesti bo v nedeljo ob 15. uri tradicionalna
LJUDSKA VESELICA
Na veselici bosta govorila tovariša Eugenio Laurenti in Jože Dekleva
Na ljudski veselici bodo sodelovali: godba s Proseka, folklorna skupina, trio iz Doline, orodni telovadci društva «BOR». Od 18. do 24. ure ples ob veselih zvokih orkestra «RIO».
Dobro založen bar in bife.
Živel 1. maj, praznik delovnega ljudstva!
diplom deležna tudi številna podjetja in posamezni razstavljavci, med katerimi je tudi Viktor Tence iz Križa, ki je prejel častno diplomo tržaške pokrajine za ureditev cvetlične grede. Tence je za to delo prejel tudi srebrno medaljo odbora cvetlične razstave.
Končno naj še omenimo, da so zlate medalje prejeli tudi številni posamezniki, med njimi predvsem znanstveniki in tehniki, ki so sodelovali na letošnji cvetlični razstavi.
Po razdelitvi nagrad je bila na motorni ladij »StCumia* zakuska.
 «»-------
Brzojavka predsedniku senata
Za rešitev gospodarske krize
Odbor za obrambo tržaškega gospodarstva je poslal včeraj predsedniku senata Merzagori naslednjo brzojavko:
«Odbor za obrambo gospodarstva Trsta in tržaškega o-zemlja se zaveda, da bi poslovna vlada še nadalje zavlekla rešitev najbolj perečih tržaških vprašanj in zato nasprotuje mandatu, ki je bil poverjen poslancu Tambroniju. Odbor zahteva, da bi bila imenovana vlada, ki bi se odločno zanimala za rešitev naše gospodarske krize.
prevozi na dan 1. maja
Letos bodo filobusi, avtobusi in tramvaji Acegata po mnogih letih 1. maja zopet redno vozili razen na progah št. 8, 14 in 18. Število vozil pa bo nekoliko omejeno. Redna prevozna služba bo trajala do 23. ure, po tej uri pa bosta začeli delovati nočni progi št. 31 in 32. Za časa nogometne tekme pri Sv. Soboti pa bodo vozili s Ponte della Fabra izredni avtobusi. Vsa vozila bodo vozili le vozači, ki so se prostovoljno prijavili.
 «»--------
2. maja bodo mesnice odprte
Prefektura je odredila, da morajo ostati mesnice v ponedeljek 2. maja od 6. do 13. ure odprte, čeprav se ob ponedeljkih po navadi ne odpirajo. Prvega maja bodo namreč zaprte in če bi se držali običajnega reda, bi ostalo prebivalstvo dva dni zapovrstjo brez mesa. Preden je prefektura sprejela ta sklep, se je posvetovala z občinsšo upravo.
 «»--------
Proslave 1. maja federacije PSDI
Tržaška federacija PSDI priredi 1. maja sledeča zborovanja in manifestacije:
Sestanek predstavnikov fede. racij Belluna, Vidma, Gorice in Trsta; javno zborovanje na trgu v Miljah ob 11. uri zjutraj, kjer bo govoril poslanec Guido Cecherini, ki je tudi eksponent sindikalne organizacije UIL. V primeru slabega vremena bo manifestacija na sekcijskem sedežu.
Od 14,30 do -20. -ure pa se bodo socialdemokrati zbrali pri Sv. Soboti.
Končni izidi volitev v akademski svet univerze
Lep uspeh slovenskih kandidatov na napredni akademski listi UGI
Na tej listi so bili izvoljeni štirje slovenski akademiki: Sancin, Ferletič, Pahor in Kosmina - Največ glasov je dobila demokristjanska lista Intesa
•iiiiiatt>iaiiii*iiiiaiiiiiiiiBa>iitiaeeaiaiaeevai>i>a>eai»a*i'*>iaaaia,ai*llaliaiaa,a,,,ll,,aiaiai<*lt>ia,ia,liaa111*
Predlog inž. Rodinoja
Naročnina za televizijo se bo znižala za 2000 lir
Včeraj zjutraj je bil v Rimu občni zbor delničarjev Itali-jansike radiotelevizije, na katerem je pooblaščeni upravnik inž. Marcelo Rodino podal podrobno poročilo in predlagal, naj se letna naročnina za televizijske sprejemnike zniža za 2.000 lir. Kot je znano, znaša sedaj naročnina 14.000 lir, od katerih odpade 2.000 lir na državno takso. Po novem predlogu bi morala znašati naročnina za televizijo z radijskim sprejemnikom vred 12.000 lir, vštevši 2.000 lir državne takse. Če bodo delničarji ta predlog sprejeli, se bo naročnina, ki je
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI 8-IT. TELEFON 93-808 IN 94-888
Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA (Jlica S. Pellico l-II. —
Tel. 33-82
UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA H. 20 — Tel. h. 87-838
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnapr*):
četrtletna 1300 lir polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 Ur — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 2S0 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poitni tekoči račun:	Založništvo	tržaškega
tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, te koči račun pri Komunalni ban ki v Ljubljani 600-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst
znašala v začetku 18.000 lir, znižala v štirih letih_ za celo tretjino. V drugih državah so naročnine pretežno nižje. V Angliji znašajo 5.235 lir, v Franciji 9.525, v Nemčiji pa 12.515 lir.
Na tiskovni konferenci je kasneje inž. Rodind dejal, da znižanje naročnin ne bo povzročilo podaljšanja časa, določenega za reklamne oddaje. Lani je imela TV od reklame 22 odstotkov vseh svojih dohodkov, to je 10 milijard in 269 milijonov lir. V okviru štiriletnega investicijskega načrta RTV za 30 milijard lir, so lani vložili v naprave 5 milijard. S tem denarjem so postavili 274 radijskih relejnih postaj ter 81 televizijskih relejnih postaj in dva nova oddajnika. V januarju 1961 pa bo začela delovati druga televizijska mreža.
Volilna komisija za volitve v akademski svet tržaške univerze je šele včeraj dopoldne po celonočnemu delu končala s štgtjem.^glayoy,,.in objavila uradne rezultate.
Skupno je volilo 1399 akademikov in je bilo od tega 20 neveljavnih in 11 belih glasovnic. Posamezne liste so prejele: Intesa 489 glasov in 13 članov akademskega sveta, Li-beri goliardi so prejeli 407 glasov in 11 mest, UGI 416 glasov in 11 mest, Adria 56 glasov in 1 mesto. Udeležba je bila izredno visoka, saj je glasovalo 43,64 odstotka vseh na univerzi študirajočih akademikov.
V primerjavi z lanskim letom ni na volitvah prišlo do bistvenejših izprememb. Lani je volilo 1147 akademikov in je bilo od tega 1083 veljavnih glasov. Intesa je dobila 374 glasov in torej 35 odstotkov, medtem ko ima sedaj 489 glasov, ali 36 odstotkov. Ta katoliško usmerjena skupina je torej povečala število glasov v absolutnem in v relativnem smislu. Neizpremenjeno pa je njeno število članov akademskega sveta.
UGI je prejela lani 324 glasov in torej 30 odst., medtem ko jih ima letos 416, odnosno 31 odstotkov. Tudi UGI je torej povečala število glasov relativno in absolutno.
Zlasti pa je občutno povečala število glasov liberalna lista Liberi goliardi, ki je letos prejela 407 glasov, odnosno 29 odst., medtem ko je lani prejela le 190 glasov, odnosno 17 odst. Vendar pa gre v bistvu za spojitev dveh list, saj je lani nastopila tudi goriško-fur-lanska lista, ki je prejela 129 glasov (12 odst.). Skupno sta torej obe listi lani prejeli 29 odst. vseh glasov, kar je letos tudi prejela lista Liberi goliardi.
Lista Adria je lani prejela 74 glasov odnosno 6 odst., medtem ko je letos dobila 56 glasov, odnosno 4 odst, in se je število njenih glasov znižalo tako v absolutnem kot relativnem smislu in bo imela letos
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiMiiii miiiiiiiiHiiaiiiiiiuHiiiiiinimiiiii
Štiri nezgode
Na delu pri gradnji nove
ladje v ladjedelnici Felszegy v Miljah se je včeraj zjutraj ponesrečil 20-letni Claudio Mates od Sv. Andreja 23 Padel je z ogrodja z višine 2 m in se pobil ter si verjetno tudi zlomil levo nogo. Sprejeli sp ga na ortopedsk- oddelek in se bo moral zdraviti od 8 do 40 dni.
Ko je včeraj dopoldne 57-letni Oreste Venturini pripeljal iz Milana železne cev: za gradnjo nove hiše v Uli" D’Alviano, ie nadzoroval raztovarjanje tovora. Pri tem le ena cev padla iz rok delavcev na Venturinijevo levo n igo in mu jo poškodovala. Sprejeli so ga na 1. kirurški odlelek, kjer se bo moral zdraviti 10 dni.
Ko je bila 20-letna Gemma Merlini iz Ulice Farneto 30 včeraj zaposlena pri nekem mešalnem stroju v farmacevtskem laboratoriju Brovedani v Ulici D’Alviano, je nerodno vtaknila levo rok0 v stroj, ki ji je poškodoval dva prsta. Dekle so odpeljali v glavno bolnišnico in se bo moraia zdraviti dobra dva tedna na l. kirurškem oddeiku.
Včeraj okrog poldne je 46-1 ceste 107.
letni Umberto De Coni iz Ulice Docce 33 laztovarjal v starem pristanišču vreče kave. Ko je končal svoje delo in je hotel zapreti vrata železniškega vagona, je predolgo zadržal desno roko in vrata so mu poškodovala palec. Zaradi tega se bo moral zdraviti dva tedna na I kirurškem oddelku.
 «»-—_
Dve nesreči skuteristov
Na nekem ovinku v Ulici Franca je včeraj 19-letm A-lessandro Mancusso iz Ulice Segantini 8 zgubil nadzorstvo nad iambreto, s katero se je vozil. Zletel je na tla in si poškodoval tri prste na levi roki. Na prvem kirurškem oddelku se bo moral zdraviti dober mesec.
Na ortopedskem oddelku se bo moral zdraviti od 5 do 20 dni 24-letni Romano Viporiti iz Ulice Solitro II, ker se ie pobil po bokih in glavi Včeraj popoldne se je peljal z vespo po Trgu Liberta, na križišču z Ulico Ghega pa ie trčil ob avto, s katerim se ie z leve strani privozil 22-let-ni Romano Cesini iz Furlanske
samo enega predstavnika.
Kot smo že omenili, je bilo na listi UGI izvoljenih 11 predstavnikov v akademski svet. Ti so prejeli po vrstnem redu naslednje število preferenčnih glasov (številka v oklepaju naznačuje preferenčne glasove: Sancin (68), Al-zetta (65), Ferletič (59), Pahor (57) Kosmina (55), Rossetti (54)| Nisi (48), Pacor (48), Ve-licogna (47), Gregori (47), Santangelo (46).
Iz tega je razvidno, da so bili na tej listi izvoljeni štirje slovenski kandidati in sicer: Sancin, Ferletič, Pahor in Kosmina, medtem ko ni bil izvoljen Palčič, ki je imel isto število (46) preferenčnih glasov kot Santangelo, vendar pa je Palčič šele prvo leto vpisan na univerzi in zato tudi po pravilniku pripada mesto starejšemu kandidatu.
Iz računa preferenčnih glasov ni mogoče točneje reči, koliko slovenskih akademikov
je volilo za to listo, saj so številni oddali samo po dva ali tri preferenčne glasove, pa tudi glasovi onih, ki so oddali vse štiri, so se razdrobili med petimi kandidati. Na vsak način pa se je število slovenskih akademikov, ki so volili za slovenske kandidate na Usti UGI, občutno povečalo, saj je lani prejel edini slovenski kandidat Sancin le 58 glasov, letos pa 10 več.
-—-«»----
Občni zbor
kmetijskega konzorcija
Člani Kmetijskega konzorcija v Trstu so vabljeni na redni občni zbor dne 8. maja 1960 ob 9. uri v prvem ali ob 10. uri v drugem sklicanju, ki bo v prostorih zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo na Borznem trgu.
Predsednik dr. LEONE BRUNER
Stanje Ivana Blazine se je včeraj izboljšalo
v
Zena Karla, ki ga je hudo ranila z motiko, se bo morala zagovarjati pred sodiščem zaradi povzročitve resnih telesnih poškodb
Kakor kaže, se je zdravstveno stanje Ivana Blažine ’z Gabrovca, ki ga je njegova žena predvčerajšnjim hudo ranila z motiko po glavi, včeraj jeko-liko izboljšalo. Po uspešni operaciji. ki je trajala nekaj ur, so zdravniki - začeli upau; da mu bodo rešili življenje, vendar so si še pridržali prognozo. Morda si bo Blažina rešil življenje, ker ima baje le presekano črepinjo, vendar pa je treba počakati še neka' dni, ker lahko nastopijo komplikacije. Včeraj popoldne se je njegovo zdravstveno stanje še nekoliko zboljšalo in je spregovoril nekaj besed ter spoznaval osebe.
Preiskovalnt organi ga bodo zaslišali, ko bo izven nevarnosti, medtem pa so karabinjerji s Proseka že izročili spise in zapisnike sodnim o-blastem glede Karle Husu por. Blažina, ki se bo morala zagovarjati zaradi povzročitve resnih telesnih poškodb.
liiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiitiiiiitiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiimmiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Iz sodnih dvoran
Potrjena obsodba tatu in njegovemu pajdašu
Amnestija rešila Repenca zapora - Mu niso mogli dokazati, da je ukradel denar sestri prednici
Pred prizivnim sodiščem sta | da sploh nič ne ve o vsej ! prila 1957 je bil Migliani v
se morala včeraj zagovarjati 41-letni Francesco Bertone iz
Ul. Donota 4 in 29-letni Vittb-rio Di Lernia iz Ul. Delle. Docce 5/1. Oba sta bila že kaznovana.
Bortona so dolžili, da je u-kradel 12. oktobra 1959 leta denarnico z 10.000 lirami nekemu Luigiju Nogarinu iz Tor-se di Pocenia ter da je kljub kvestorjevi odredbi prišel v videmsko občino pred iztekom treh let, kot mu iih je odredila policijska oblast. Di Lernio pa so dolžili, da je dal lažne izjave mestnemu stražniku in policijskim agentom v zvezi s prestopkom, ki ga je zagrešil Bortone.
Obravnava na sodišču prve stopnje je bila 11. decembra 1959 leta v Vidmu, kje:	)e
kazensko sodišče obsodilo Bortona na 1 leto zapora, 8.000 lir globe in 15 dn: pripora. Di Lernia pa je bil obsojen na 6 mesecev zapora. Prizivno sodišče je poirdilo razsodbo prve stopnje
12. oktobra lanskega leta, in sicer okoli 17. ure, je neki Luigi Nogarino vstopil v avtobus št. 1 v Vidmu, ki vozi od kolodvora do civilne bolnišnice, Malo pred pos djaii-ščem na Starem trgu je Nogarino začutil, da je nekdo šaril okoli njegovega hlačnega žepa, kjer je imel denarnico. Sunkovito se je obrnil ter opazil, da nepoznani moški drži v svojih rokah njegovo lastnico. Zakričal ie, da bi prijeli tatu; toda v n tem trenutku je prevoznik odprl sprednja avtobusna vrata ker je avtobus ravno prispel do postajališča. Spretni tat ie iz koristil priliko, ki se mu je nudila in je takoi vrge' denarnico skozi vrata. Ukradeni predmet so seveda takoj našii. a ko je šlo zato, dd se lgoto-vi kdo ga je ukradel, s„ nastale težave. Mestnemu stražniku, ki je takoj prihite na kraj mesta, je Bertone izjavil,
zadevi. Njegove trditve je podprl Di Lernia, ki je trdil, da je sicer prisostvoval tat-vinskemu dejanju, da pa je bil tat neka druga oseba, ki je ni mogel točneje označiti.
Policija je seveda temeljito preiskala zadevo ter se predvsem zanimala zakaj sta se Bortone in De Lernia vozila istočasno na istem avtobusu ter kasneje trdila, da ne poznata drug drugega. Kot že rečeno, se ne bi smel Bortone vrniti v Videm za dobo treh let. Izjavil na je, da je imel namen, da se ra?govarja z nekaterimi trgovskimi agenti z manufakturami. Nobena izmed navedenih oseb pa ga ni poznala. Di Lernia pa je izjavil, da je prišel v Videm slučajno in da je imel nameji nadaljevati potovanje proti notranjosti države. Sodišče pa jima ni verjelo te ju je obsodilo.
Pred istim prizivnim sodiščem je bila včeraj razprava proti Giovanniju Migiijniju (Ivanu Miličui, 30 letnemu težaku iz Malega Repna 15 Migliani je bil obtožen, da je 13. aprila 1957 težko poškodoval neko osebo.
3. aprila 1959 ga je kazensko sodišče obsodilo na 10 mesecev zapora ter istočasno preklicalo pogojnost obsodbe, ki je bila u rečena 26 septembra 1954 leta. Ted.'.] so obsodili Miglianija m 6 mesecev zapora m 6.000 iir globe zaradi tatvine.
Proti razsodbi sodišča prve stopnje sta se priložila javili tožilec in Migliani Prizivno sodišče je oelno s; remcnilo prejšnjo razsodbo v obtožen-čevo škodo, kateremu ie ra-ložilo 10 mesecev ri 20 dn: zapora. Zaradi lanskega od' -ka o amnestiji in pomilost'tv' pa so Miglianiju zbrisali obe kazni.
Zakaj je pravzaprav riše! Migliani prei sodišče? 13. a-
gostilni, ki je last Bernard’ Batti (Batič) v Malem Repno Z nekim pomorščakom Hum-bertom Petričičem je začel i-grati na takozvano japonsko moro. Pri igri, v kateri je določen dobitek pol litra vina, sta se sporekla in stepla.
* * *
43-letni Girolamo Campn DelTOrto iz S. Lucie del Piave se je včeraj zagovarjal pred prizivnim sodiščem zaradi tatvine 29.00U lir, ki jih je ukradel prednici usmiljenih sester Tulliani Spessotto ^z Sacila. Kazensko sodišče v Pordenonu gd je oprostilo 2. julija lanskega leta žara ti pomanjkanja dokazov. Proti razsodbi sta se pritožila takn iavni tožilec, kakor obtoženec Prizivno sodišče je potrdilo razsodbo prve stopnje.
Omenjena vsota 29.000 lir >e izginila iz v rejemnice ism. ijenih sester v Sacilski bolnišnici, kjer jo je Tul'iana Spessotto pustila na mizi Ne. katere priče si trdile, da so v tistem času videle. Čampa DelPOrta v bolnišnici, druge pa, da je bil istočasno v neki 20 km oddaljeni vasi.
* « *
21. avgusta 1959 so finančni stražniki našli pri 21-letnem Giulianu Mit cnu iz Torton -8 škatljic cigaret inozem.,keg , izvora. Dogodek se je oLgral na avtobusn. pos‘aji. Veerai je kazensko sodišče pod predsedstvom dr. Rossija obsodilo Mittona oogojno brez vpisa v kazenski list ter mu na ložilo 20.000 lir globe.
Isto sodišče je sodilo lud: 21-letnemu mthan ku Giusep-pu Largnaniju iz t l. Cosu.lu i ga 48 zaradi sličnega prej top ka. 2. avgusta lanskega leta so finančne oblasti prejela Largnanija :ia bloku pri Fet netičih. ko e imel pri sebi 4 škalijice cigaret inozemska ga izvora. Sodišče je tudi nje mu prisodilo 20.400 lir giobe,
Obvestilo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov
Obveščamo vse dvolastnike, ki nameravajo sekati drva v sezoni 1960—61, da poteče rok za vlaganje prošenj 31. maja tega leta.
Pozivamo vse prizadete, da vložijo pravočasno prošnje za sečnjo, ker se prošnje vložene po predpisanem roku ne bodo sprejemale.
Za vsa obvestila naj se vsak posameznik zglasi v uradih Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ulici Geppa 9, pritličje.
Uradne ure so od 8.30 do 13 ter od 15 do 18, razen sobote popoldne.
Poskusna vožnja «British lantcrn»
Včeraj je srečno končala poskusno vožnjo petrolejska ladja «British Lantern«, ki so jo v ladjedelnici Sv. Marka zgradili za londonsko družbo «BP Tanker« Poskusno, vožnjo so pričeli 20. aprila in so na njej ugotovili, da ladja odgovarja vsem pogodbenin. za-ntevam. Na vožnji je ladja polno naložena dosegla brzi-no 17,24 milje na uro.
V ladjedelnici Sv. Marka bodo 8. maja splavili 47.000-tonsko turbocisterno «Ameha Grimaldi«, ki jo grade za družbo «Sicula oceanica« iz Palerma. Ladja je dolga 226 metrov in je najdaljša ladja, ki so jo zgradili v ladjedelnici Sv. Marka od 1931. leta, ko so zgradili potniško ladjo «Con-te di Savoia«.
Slabost ali poskus samomora?
S pridržano prognoso so vče-ijaj dopoldne sprejeli na III. Oddelek glavne bolnišnice 63-letno Giovanno Palusa por. Snaidero iz Ulice Vespucci "i7. Njena sestra Angelica por. De Pauli iz Ulice Castaldi 17, ki jo je spremila v bolnišnico, je povedala, da je našla sestro nezavestno v njenem stanovanju Ker ženska ne more še govoriti, je zdravniška analiza še nepopolna in se ne ve, če gre za slabost ali morebitni poskus samomora  «»-----------------
Zaradi neprevidnosti šoferja bi se lahko pripetila smrtna nesreča
Nevarno je puščati avtomobile, zlasti pa tovornike na strmi cesti, ker lahko odpovedo zavore, zaradi lega je treba podložiti kolesa sicer lahko pride do nesreče. Tako se je zgodilo včeraj dopoldne v Ulici Scalinata, kjer je 57-letni Aldo Bonifacio iz Ulice Porta 121 pustil ra cest' tovornik in odšel po svojih o-pravkih. Nenadoma se je av-to premaknil in zavozil na pločnik. Prav tedaj je šel m -mo 35-letni Bruno Rosmini iz Miramarskega drevoreda 75. Tovornik ga je s sprednjim delom potisnil ob zid. Lahko bi se zgodila smrlna nesreča, vendar ne bo hudega, saj pravijo, da bo Rostmni ok.eval v dveh tednih, ker si le izvini! koleno leve noge in se pobil po desni nogi tei nekoliko po prsnem kožu.
Do 15.maja bo Videmska ulica odprta prometu
Poleg cestišča so opravili vsa podzemeljska dela
Turisti potrošili 4.619 milijonov Ur
Videmsko ulico bodo do 15. maja odprli prometu. Včeraj so si ogledali dela v ulici občinski odbornik javnih del Geppi in funkcionarji ustreznega občinskega oddelka ter ugotovili, da bo do takrat ulica dokončana. Do konca maja bodo tudi opravljena popravljalna dela na cestišču v Ulici Tor San Piero, do polovice junija pa tudi dela v Ulici Ritt-meyer. Za časa popravljanja cestišča in pločnikov so opravili v Videmski ulici tudi vsa podzemeljska dela ter obnovili odtočno kanalizacijo, vodovod, plinsko in električno napeljavo ter telefonske kable. Spričo tega bo tokrat pač preteklo mnogo let, preden bodo zopet začeli riti pod ulico. Dela so tako dolgo trajala, ker so morali delavci izvrtati za odtočno kanalizacijo pravi predor, pri čemer pa niso mogli uporabljati eiksploziva.
Vidalijevo vprašanje o zemljiških knjigah
Poslanec KPI Vittorio Vi-dali je vložil na predsednika vlade, na zunanjega ministra in na zakladnega ministra pismeno vprašanje, ali nameravajo storiti potrebne korake, da dopolnijo tržaški katastrski urad v Trstu z dokumentacijo, ki je ostala v sežanskih uradih in ki se tičejo zemljiške lastnine številnih italijanskih državljanov v obmejnem pasu.
Zaradi pomanjkanja te dokumentacije ne morejo številni zemljiški lastniki iz zgoni-ške, repentaborske in nabre-žinske občine razpolagati s svojimi zemljišči (vknjižbe, prepisi lastnine, delitev premoženja na podlagi dediščin in porok, ureditve hipotek, odškodnine za rekvizicije in razlastitve, plačevanje davkov za zemljišča, ki so jih prodali že starši, itd.) ter trpijo zato znatno škodo. Prizadeti pričakujejo, da se bodo ta vprašanja rešila s pogajanji z jugoslovansko vlado, tako da se lahko obnovijo zemljiške knjige, ki se tičejo tega pasu.
*i= * *
Poslanec KPI Vidali je vpra. šal predsednika vlade, ali ne namerava posredovati, da ne pride do uveljavitve odloka št. 69 z dne 21. februarja 1955 V,,škodo okrog- 30') .uslužboncev bivše ZVU.i ki uživajo navadno pokojnino socialnega zavarovanja',’ Omerij^hi ddlok' "riartte reč določa, da se za upokojence preneha delovni odnos, kar je v nasprotju z znanim zakonom št. 961 z dne 28. avgusta 1954, ki določa, da se zagotovi vsemu	osebju bivše ZVU,
vštevši	upokojencem, stalna
služba. To normo je potrdil tudi državni svet 27. novembra 1957.
Bodisi vladni zakonski pred. log za rešitev vprašanja uslužbencev	poslanske zbornice,
predvidevajo jamstva za trajnost zaposlitve te kategorije. Med upokojenci pa je sedaj nastal preplah zaradi novice, po kateri je baje personalni urad vladnega generalnega ko. misariata zahteval od pokrajinskega zakladnega urada sezname uslužbencev bivše ZVU, ki dobivajo navadne pokojnine, da bi jih odpustili na podlagi omenjenega odloka iz leta 1955. Takšno ravnanje bi bilo nesmi. selno, ker je v nasprotju z zakonom št. 961 kakor tudi z zakonoma št. 149 od 12.4.1949 in št. 212 z dne 8.41952, ki določata ponovno zaposlitev upokojenih državnih uradnikov in plače, ki jim pritičejo Končno je tudi državni svet 28. februarja letos izrekel razsodbo, po kateri lahko dobe upokojeni državni uslužbenci plačo in po. kojnino, če poslednja ne presega 60.000 lir ne glede na to, ali nova leta službe veljajo tudi za nove višje pokojnine ali ne.
tlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA. SMHT1 IN POROKE
Dne 28. aprila se je v Trstu rodilo 19 otrok, umrlo je 8 oseb, poroka je bila 1.
UMRLI SO: 57-letni Siega Car-melo, 65-le.tni Škapin Andrea, 87-letna Dal Lago vd. Tirreni Ida, 89-letna Di Leo vd. Sala Maria Carmela, 72-letna Martinelll vd. Polli Linda, 83-letna Kovačič vd. Merzek Frančiška, 72-1 etn) Cecu-tin Nazario, 2 dni stara Gherbaz Sonja.
POROČILA STA SE:	pomor-
ščak Zecchi Ugo in šivilja Marži Bruna.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Olpolla, Ul. Belpogglo 4; Godina Enea, ul. Ginnastica 6; Al-la Maddalena, Istrska ulica 43; Pizzul Cignola, Korzo Italia 14; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26
(razstav e~~)
Slikar Robert Hlavaty razstavlja v baru Moncenislo v Ul. Carducoi 27 nekaj svojih del.
j IZLETI j
IZLET SPDT V TRENTO
V nedeljo 8. maja v Trento k izviru Soče. Prijave v Rimski ulici 15-11.
( IJIIDHKA PKOUVKTA )
Odbor prosvetnega društva v Skednju javlja, da bo občni zbor danes 29. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih, Ulica di Ser-vola 124-1.
Čitajte in širile
PRIMORSKI DNEVNIK
Včeraj se je seftal;_aine u-svet pokrajinske tur1 ,un stanove, ki je odobrn, ^te-
za leto 1959 in s_ re sklepe. Seji je Pielti :e v odv. Piero Slocovich. 1 w svojem poročilu poud .ospo-liki doprinos turizm,atll Na darstvu v lanskem le ' pie-podlagi ankete o izda jjj hodnih turistov in tur ^ se ustavljajo v mes'tu (u, en dan, so ugotovili, da risti potrošili pri nas./ de in 619 milijonov h*-
( OLE!)
aliSča.
VERD1	url
Jutri, 30. aprila, bo od ceri v gledališču «Verdi« V' orKe-Tržaškega filharmoničnes M3„. stra. Dirigiral bo Francesco^ der, solist pa bo Pia",ls poudaf-Gherbitz. Zaradi vecjes3„n.,lUve8s ka 150-letnice bchumaW i(K<) rojstva, je bil spored ^ spremenjen in je sen?J _ uv5‘ Schumann: Manfredi tuj, tura. (Prva izvedba v . jn Bartok: Koncert za :?vedba v orkester št. 3. (Prva
Schumann: IV. si.mi?ijjki &|a-Naaaljuje se pri gledali gajni prodaja vstopnic.
TEATRO NUOVO
Danes ob 21. uri zaj?r^3in Pu’ vitev predstave ška» Alfreda Balducc^ Dredsjf* V nedeljo ob 21. ur>.# (N* va za CUC: «Nara Live Beti-pragu življenja) Ingmara
mana.
KI«
 ------- . v pl*
Fenice 15.30 ((Kartagina menih« P. Brasseur, *• technicolor.	,k.9 ko1 ^
Excelsior 16.00 “Amerik^, vidi Francoz. ,fflm(lHiša 5tc Fiiodrammatico 16.00 hov« V. Priče.	, v n°.„
Grattacielo 15.00 «Sve a6aViK^ Najbolj znana nočna ^ T Supercinema 16.00 ^c)Ua v to, Fred Buscaglione, =
bel.	vamPiri
Arcobaleno 16.00 unsein-sesso« M. Noel, R- ” ,n Kra|! Aurora 16.30 «Salomon
ca iz Sabe«. , oežiser Alabarda 16.00 <(Most» n VVicki. Zadnji dan. pre, Capitol 15.30 «Nenad*>r, i klo pomlad«.	E' ,.|a'doietn
Clift, K. Hepburn. prepovedano.	priP0!),,
Cristallo 16.00 «P°stel.,3 ,eifl dujea, R. Hudson, D-
Garibaldi 16.00 “Seme (Blackboard Jungie) .
A. Francis. Mladini P^g. V Impero 16.30 «0!ymP'a» ior.
ren, J. Gavin. Tefh»ice v V Italia 16 00 «Tri možem paI,e» mu« C. cardinale, r' J} L. Marin.	reriR.ua.
Massimo 16.00 Prva roredsM’J. boljši kino. Zadnja «nešil se je smrti« berta Bressona. ..„dna sl7ja-Moderno 16.30 (iMednato eS M ka» Gary Grant »	r
Vittorio Veneto 16-30 t*Sfechn;' gent FBI«, I. Stevvan, color.	. ,,,c Or«
Ideale 16.00 «Zavojevarc na«	. i.,ho s
KS'
Marconi 16.00 »Pod pitanom« N. Gray. 1 .k| v Kini San Marco 16.30 «Grc5 jjjp.d
pitanom« N. Gray. ‘tj, y t),..i »n Marco 16.30 «fTre«t jeans« Pascale Peu •	p
prepovedano. . k {ftjfo, Savona 16.00 »Mostiček ^eCnn težav« Jerry Lewis, lor.	,	_	.ikjo«1
Odeon 16.00 »Človek z r	e
nicolor.	.... teč«,,0-
Astra 16.30 «Tam, kj*r ka« James Stevvart, lor.
(_ MA 1*1
PODI IZ FURNIRJA P° v 9ll( kv. m — se prodajaj
Gambini 3.
{TRŽAŠKA KNJI^fi
Tr»t - Ul. *v.
Telefon
NOVO:
Burgess: Na jOgO."' gobavcev	”
Mann: Čarobna 9°’^ ra U. del	h	-
Jutri	.
v «Arcobole1t
KRAVA PROTI CELI
KRAVA
UJETP
Iz resnične zgod1* AH(
AWUV
Ob zadnjem mednarodnem poizkusu v Vinci
Jugoslovanska atomistika na razstavi v Beogradu
bi novo znanost in njen že konkreten napredek čim bolj prikazali ljudstvu pripravljajo razstavo vseh naprav in dosežkov
Ka<or smo včeraj na krat-Bvili, so v jugoslovanskem
zu n!lem centru v Vinči bli-l>h T603331*3 izvedli v pretek-kat b zan’m'v poizkus, pri • erem so sodelovali poleg jugoslovanskih znan-°v tudi francoski, ame-In angleški atomisti Na-, tega večdnevnega poiz-Usa ie bil
d°mafih
,tl'enik.
ponoviti «inci-v"“*’ a° katerega je prišlo <U h6m	Pred časom,
čin ' Se.uS°i°viio točne koli-„ ' -arčenja, s katerimi so toJaftruPili jugoslovanski a-,stl> ki so jih nato v pa-
nski
itkus
kliniki Curie rešili Polisi Ie z znanstvenega sta-ika* 2e'° vazen' kajti jedr-Uv„i;Zn3nost se vedno bolj
ukusitT l’ treba je zat0 pre'
veko aino odpornost člo-jenj^eg3 organizma proti žar-
p
j, °,rnii Primer nam dokazuje' ° kolikšne stopnje se je jedrska znanost in djlin V duS°slaviji. V na-PtikJ,61?) izvajanju pa bomo ji,. , kaj imajo v načrtu v B.?V3nsiti atomski centri to 2 dnjih mesecih, da bi ziralinanost čimbolj popuiari-med ljudstvom.
I, .... dvorana beograjskemu« !m'ada i>° v prihodnjem 'Pisk U .da*a siiko jugoslo-e jedrske zmogljivosti. tnerea Emisija za jedrsko liko Pripravlja namreč ve-b j0t^Zsi3v° o jedrski fiziki. Hu . bodo 5. avgusta ob sej-teikn6	’n	tehničnih do-
‘t0^mnarU-V Be°gradU'-Ta
razstava bo odpr-
kajtiesec (*ni’ mor(Ja ga, j Or^anizatorjem je do te-Začetk . b‘*a odprta tud: ob »i n u šolskega ieta, da bi »ka JI103'3 ogledati tud’ šol-
S Nadina
‘fe9' '
^rik nuklearne fizike in Rrafjk3 Prikazana s pomočjo k onov. maket in modelov
VpJ 1
°a bo ta razstava 'ugo-
to
t»erj,^a r3zumljiv način na-
liki.''kjg čimbolj poljudni ob-
Nro^0 Prikazati najprej surovin za jedrsko b vi^,0’ ^ibr bodo obiskovalci) J. °Sromne makete pod-labo-
'Sčejo uran.
?ie
..ln opremo za dobi-
M prik1SteRa urana itd Da ,fti V-.,az Ibrlj čimbolj nazo-nekaj površine okoli Posuli z zelo šft>-
Clma
bod'ri aareenja, tako da *t ,° °b'skovalci, kolikor !'>rebien'»nU to zab|otelo, mogli !sko . * v «iskalce» urana, “levoj -"j. z Geigerjevimi "'»Irm,' 1 *na lov» na te vire N5 ga žarčenja. s*°fu ,e °liko manjšem pro-Z'blooj; 0 Prikazana tudi teh-8ih )r
w*!e, „r beremo dnevno časo-
tea, ,Urana, grafita in dru-irt- prskih surovin.
Ljubljani in maketi akceleratorja in separatorja izotopov iz inštituta «Boris Kidrič« v Vinči pri Beogradu. Samo ob sebi se razume, da bodo tu tudi strokovnjaki, ki bodo namen teh naprav razlagali občinstvu.
Kljub temu da so že do tu omenjene naprave dovolj mi. kavne za vsakogar, ki se zanima za atomsko znanost bo verjetno zbujal največje zanimanje ve' ki raziskovalni jedrski reaktor inštituta »Boris Kidrič«, katerega maketo bodo postavili sredi velike dvorane in ki bo visoka nekaj metrov. Ta maketa oo še bolj zanimiva, ker jo bodo izdelali v prerezu, tako da bo občinstvo moglo videti vse kanale, odvodne in dovodr.e cevi. Poleg tega bodo po kanalih speljali svetlikajočo se snov, tako da bo nazorno prikazana cirkulacija vod* n kontrolni sistem naprav. Tu bo tudi majhen pult za vodenje te atomske naprave n ker bo v maketi reaktorja vgrajen tudi majhen vir žar-čenja, bodo obiskovalci mogli sami »pridobivati« umetne radioaktivne izotope. Obiskovalec bo mogel vtakniti v vgrajeno napravo kovanec, ključ ali katerikoli kovinski predmet m po določenem obsevanju bo imel umeten ladio-izotop. To naj bi bil najbolj mikaven način rrikazovanja umetnih radioizotopov, ki se tako naglo uveljavljajo na vseh področjih gospodarstva in življenja.
Področje elektronike bo prav tako zastopano. Tu bo prikazana vrsta »lektroaskih strojev in naprav, ki jih izdeluje in že izvaža jugoslovanska industrija. Med drugimi bo tu razstavljenih več gamaspektrometrov, 120-kanal-nih amplitudnih analizatorjev, selektorjev, diferencialnih analizatorjev, elektronskih računskih strojev in vrsta drug.h manjših elekrronskih naprav za razna merjenja Strorovni nazivi, ki smo jih omenili, nestrokovnjaku nič ne povedo. Cc si jih bo pa ogledal, bo dobil kolikor toliko iasno sliko o njih.
Jedrski inštituti «Rudjer Bo-škovič«, »Jožef Stefan« in »Boris Kidrič« bodo prikazan dosežke na področju izkoriščanja reaktorskega in tudi drugega materiala. Vsi trije inštituti bodo prikazali svoje uspehe pri pridobivanju uranovih oksidov, uspehe s področja fluorometrije, izotopskih učinkov, analize težke vode in še marsikaj. Na prostoru, ki je določen za kemijo, bo prikazan originalen radiokemij-ski laboratorij, organizirat po vseh predpisih radiološke za-
sredstev za popolno odstranitev žarčenja. Seveda bodo to obiskovalci videli predvsem na fotografijah in maketah. Posebej pa bo prikazana zaščitna služba v jedrskem inštitutu v Vinči, nadalje meteorološka postaja, kakršno imajo v Vinči in s catero merijo in nadzirajo radioak-t.vno zastrupljenost ozračja.
V galerijah dvorane bo sektor o uporabi jedrske energije. Tu bodo zastopan: industrija, poljedelstvo in zdravstvo, ki izkoriščajo uspehe jedrske znanosti.
Vzporedno z razstavo, bodo v posebni dvorani prikazovali filme o znanstvenih dosežkih jedrske znanosti. Filmi bodo strokovni, hkrati pa skrajno poljudni. Povrh tega bo na razpolago po zelo nizkih cenah mnogo poljudno napihanega strokovnega slovstva.
Hlavatyjevi akvareli na stenah bara «Moncenisia»
Z miniaturno razstavo...
Robert Hlavaty
v baru Moncenisio
Lirična neposredna impresivnost resničnosti kraške pokrajine v akvarelih
Ne veste, kje je bar Moncenisio? Potem ko je v njem razstavljalo že nešteto tržaških slikarjev — in ne neznanih začetnikov! slovenskih in italijanskih, je res postala že skoraj kulturna pofreba Tržačanu, da to ve. In niti ni treba stika ti po kakih zakotnih ulicah. Prav na najprometnejšem mestu Carduc-cijeve ulice je, nekje v sredi med Kovačičevim mostom in izlivom svetoivanskega Potoka v rocolskega (saj je epotoks ali če hočete italijanski «patoc» sinonim za pravo tržaško mestno središče, pa četudi že izven zatohlega Starega mesta), le nekoliko bliže prvemu kot pa Porticem
Hlavaty se je že od nekdaj vrgel na vodne baroe in je pri njih ostal. Tudi tokrat je razstavil same akvarele. Sicer pa nočem s tem reči, da je Hlavaty ostal stari Hlavaty. Tudi on gre počasi in dosledno svojo pot naprej, v duhu sodobnega
lltMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIItllllllllllllllUIHIIIIIIIIIIIIIIHIIIIItlllllllTlIllllllllllllltlllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIItlHIIIIIHIIIHIIIIIIIIimilllllllHIIIIIIIIflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllttlUIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllMIIIIIIIII
«Slavija naša, kako si ljepa...»
Na sprehodu	skozi
lepota	dežele	in
Tersko narečje je najbolj blagoglasno med vsemi slovenskimi narečji
Terska dolina v Beneški Sloveniji je brez dvoma najmanj znana pokrajina slovenske zemlje.
Kdo ve na primer, kje so Ci-žerji, Njivice,
Ter, Brdo, Mu-zec, Viškorša ali Ozkoruša, Krnah-ta, Tipana itd.?
Seveda so ti kraji od nas nekoliko oddaljeni, kar pa ne velja več za današnje čase, ko te avtobus, t preden se zaveš,- izkrca v-najbolj zakotni vašici', v našem primeru v Mu. scu ). od planino Musci, kjer izvira reka Ter. Seveda so ti lepi kraji še boli dostopni za lastnike isebnih avte-mobilov. Za take, ki jih ie vedno več, je posebno priporočljiv izlet iz Vidma skozi Tricesimo, Cento (Tarcento) in dolino Tera do Brda (Lusevera) in od tam
Sedliiie
(Micett
ZfPoaOreo Q «**"•)
Ter
(frtdithtj
cikfotSt° Ila^e^rno na
reaktn"-’i.aeVx,tr°.n , be' ščite' V tem lab°ratoriiu bo ' skozi Sedlišče (Micottis), Vi-ti s> težv	>kov-	obiskovalec mogel videti tudi
" ta*., le*ko zamisli kat vsi 1 j.,_______________________ C_____	-....
!ivrari cnm zamisl'. kaj vsi delovanje »mehanične roke«. 3)&k< p0menijo. Na tei beo- ......	„	..
*	Uspehi	dela	na	področju	ra-
Mi 7, razst; vi
vr
se
. ,	..	bodo	imeli
triatj ,rolcovniaki motnost * *e z naPravami, ki ut(lstoru3 , ,^Ur|na imena Na D r»i fi i. namenjen nu-* Vei:i7Zl'{h bodo razstivlje-•,|ltav f,- n}a!{eto strojev in
t?loVa’nskiKže deluiei° v iu-% ^nskih jedrskih in.Mitu-
k h iJ??.0 makete ciklotro-jN(, ^tituta »Rudjer Bo-in*. :n d 7?*reblb betatrona 6	iz iedrskega
«J°žef Stefan« v
diobiologije bodo prikazani na fotografijah v barvah. Komur pa to ne bo dovoli, se bo mogel orepričati na samih živalih, ki bodo v posebnih kletkah.
Končno bodo še posebe; prikazana sredstva in način' zaščite pred nevarnim *arče-njem. Gre tu za borbo proti biološkim učinkom žarčtnja, in sicer od najrazličnejših sredstev za zmanjševanje do
skoršo (Monteaperta) v dolino Karnahte (Cornappo), pritok Tera, v Taj pano in nazaj po dolini Karnahte skozi Neme (Nimis) v Videm. Ze.o zanimiva je tudi tura skoz: dolino Tera do njegovega .zvira blizu naselbine Muzec in cd tam naravnost proti vzhodu do doline Belega potoka, v dolino Učje do vasi LTč’a, in čez državno mejo do Žage ob Soči ter po Soški dolini proti jugu.
Obe turi je mogoče napraviti tudi z vlakom do Vidma in avtobusom od tu naprej, treba pa je računati vsaj z
faailif* in telpuizlin
*«dio Trst A
glasba in ko-
'V;
ia\o°yE>robli 04 vsep0‘
v Za vsakogar nekaj; r^este,. Sv£tu kulture; 12.55 n, K°stelanetz; 13.30 11,{«k Sijali; 14.45 Za-k» PevJ!I>0l<*anske oddaje; t‘r-NliJrTT' in Ples; 18.00 Raf-^j«v *Marmolada»; 18.10 »n,L lih' .Simfonija št. 6, liha"t»mi' 00 Sestanek s po-iSius ‘v 1920 Glasba ita-
i
‘hita 20.t»k‘^a‘eliev l"9" st°-
L w-l^l«llUPOrt:	20-30 Pn'
'rtdii '	Umetnost
C ibkeJr* v Trstu; 21.20 22.00 Mario Ka-IJj. konr.Je Plastičnih mas«; C' Ro*„P„ mezzosopranistke llu^ter n k-Hoelzlove;	22.40
M^bli jlene Touzet; 23.00 Vi 1 jelami; 23.30 Do r,'mu in melodiji.
u'A'0 Ll. Trst
v»li *Maii erar,ia panorama; M»i, taje ^ias rastlin in ži-Huii	Področja«; 14.15
"it k CeroAio Pekestrom p. v.
Sar,rejen Ja: 14 40 Za ra-V la»; ,.r,Pman «Quasi una 9*.	*Gr», 19 Giorgio Cam-
>■- 33 rapsodija«; 1520
Petek, 2». aprilu 1»«0
22.35 Komorne skladbe P. Si-
vica in V. Ukmarja.
Nacionulni program
11.00 Radijska šola:	«Moj
dom je Evropa«; 11.35 Komorna glasba: Rameau, Ravel, Marini; 12.10 Pojd Del Monaco, Dorelli, Latilla; 13.30 Operno gledališče; 15.55 Napoved vremena za ribiče; 16.00 Mladinska oddaja; 16.30 Oddaja za gospodinje; 16.45 Ultrazvoki v industriji- 17.40 Ameriška glas-ga XVIII. stoletja; 18.30 A. Foschini: »Semensko olje« P.
M. Toesca »Veliki teksti risor-gimenta«; 19.00 Oddaja za delavce; 19.30 Novosti v kinu in gledališču; 21.00 Simfonični koncert p. v. Pavla Kledskega; 23.20 Angelini in njegov orkester.
bri
tz besed.
Koper
'2
za dobro jutro; 00 Glasba
'I' JO ar\	Oldbiia
-	«Va»„,	Kmetijski	r,a-
S	i?,	zat>ranja sad-
SlniViu. 3j45 Oh melod je 1440 v,0 ^mače ak-2»bavf? Slovenski oktet:
CV ,^na glasba. 15 20
S pL; '6 0oanvek”; 1540 Hre-I4 tki *** I m»?a V3S P0-13^!
,^al„em; 16.40 ples-
K, l8-00 P- 9 Glasbena ga--,°rkesiri 03 RL: '900 Jl5 rlu' 1930 Prenos
Oktet
Dave Peli;
II. program
9.00 Jutranje vesli; 10.00 «Miss pepelka«; 11.00 Glasba za vas, ki delate; 13.45 »Severnica« — moda; 14.45 PojO: Maria Abbate, Silvia Guidl itd.;
16.00 Sopranistka Rukmini Suk-mavvati; 16.20 Panorama pesmi;
17.00 Sest glasov In osem Instrumentov; 17.30 Novi umetniki pred mikrofonom; 18.35 Jazzovski koncert; 20.30 D. Scala vodi »Gran gala«; 21.45 Novi talenti; 22.15 Dokumentacij prrravi! G. Marsico,
III. program
17.00 Koncert orkestra na pihala:	Mozart, Schubert; Mil-haud; 18.30 B. Bettlnelli: «So-natina«, G. Salviuccl »Passaca-glia«; 19.00 «Peter Veliki«; 19.30 H. Purcell: «Abdelazer», suita; 20.00 Vsakovečerni koncert: D’Indy in Prokofjev; 21 30 Radijska drama A. Anderscha »Ne umremo sami«; 22.S0 Upodabljajoča umetnost; 23 20 Ba-
c-hov «Kon€ert».
Slovenija
8.05 Zborovske skladbe Emila Adamiča; 8.30 Pri starih italijanskih mojstrih; 9.00 Sa-ljapin: Strani iz mojega življenja; 9.20 Dunajski valčki; 9.40 Kotiček za ljubitelje glasbe: 10.10 Od popevke do popevke; 10.35 Emmanuel Cha-brier:	Poljski praznik;	11.00
Ali vam	ugaja?	11.30 Družina
in dom;	11.45	Po domače...
12.00 Pozdrav z	gora;	12.15
Kmetijski nasveti; 12.25 Pivo dejanje Verdijeve Traviate; 13.50 Partizanske in delovne pesmi; 14.05 Oddaja za šolarje; 14.35 S popevkami po svetu; 1540 Schwartz-Bart:	Zadnji
pravičnik' 16.00	Petkov	kon-
cert ob štirih; 17.20 Veliki OP kestri — znane melodije; 17.40 Moški zbor Enotnost iz Kranja; 18.00 Človek in zdravje; 18 30 Iz naših kolektivov; 20.0': Viktor Herbert:	Suita;	20.15
Zunanjepolitični pregled: 20.30 Skladateljske silhuete iz včerajšnjega	sveta;	22.15 Klavir
v ritmu:	22.30	Nočni operni
koncert; 23 10 Ljubljanski jazz ansambel; 23.28 Vilko Ukmar. Godal"! kvartet št. 3
Ital. televizija
13 30 iV-Sola: «Zgcdovina in državljanska vzgoja«, »Znanstvena opažanja«; 17.00 TV za mladino,	drugo	nadaljevanje
»Malega lorda« po istoimenskem romanu; 18.30 TV dnevnik; 18.45 Program za ženske; 19.30 Vprašanja in odgovori; 19.45 Italijanska poslanstva v Aziji; 2030 TV-dnevnik; 21.00 TV-igra «Au-gust« Ravmond® Castansa.
Jug. televizija
Od 20.50 dalje prenos sporeda tuje TV-postaje.
enim prenočevanjem pri prvi turi skozi Brdo pa tudi s hojo od vasi Ter do soline Karnahte. Zanimiva in prelepa dežela je vredna, da si jo človek ogleda in kdor jo je videl, se ne bo čudil, da izražajo beneški Slovenci svojo ljubezen do rodne grude / besedami «Slavija naša, cakuo si ljepa!« Tudi ljudje in njih narečje niso nič manj zani-mivi. Pokrajina te očara, ko te kakih 7 km severno od Vidma prijazno objame Tei-ska dolina Enolična furlanska ravnina je za tebo' m od vseh strani te začenjajo pozdravljati nizki brežuljki in holmi, ki postajajo proti severu vedno večji in širši. V mestu Tricesimo si že pozabil na dolgočasno furlansko ravnino. Se pred Tricesimom sem postal pozoren na obširna, popolnoma rumena polja, kakršnih nisem še nikjer videl. Kaj raste tu? sem vprašal sopotnika, da bi dobi! potrdilo za mojo domnevo, da so to repična polja. Ni mi znal povedati. «Jaz mislim, da je to repica — sem mu povedal svoje mnenje. -- Iz njenih semen delajo namreč repično olje.« Saj res, mi je pritrdil, to je gotovo repica.
V Tricesimu so me iznena-dili nemški napisi na -rgovi-nah in javnih lokalih. Največ se ponavlja «Weinverkauf». »Kaj pa naj bi to pomenilo?« zem vDrašal prijatelja domačina, ki me je spremlja! na poti. «Vidite, mi pojdemo na desno proti Teru, cesta na levi strani pa ie glavna cesta in vzporedno z njo železnica za Avstrijo.« — Nemški napisi so torej za avstrijske turiste? Zakaj jih pa ni v Vidmu? — Ker niso potrebni. Tudi tukaj jih ne bi bilo, ako bi prihajali nemški turisti samo po železnici, ki gre mimo Tricesima v Italijo. Nemški napisi so namenjeni ustim turistom, ki prihajajo z avtomobili po cesti, ki gre tukaj skozi, da bi pustil neka' šilingov tudi tukaj, pri • ,'gov-cih v Tricesimu. Zakai da niso tudi slovenski napisi, sem hotel vedeti. »Ti bi bržkone pokvarili italijanski zna čaj furlanskega mesta.«
Od Tricesima do Cente (Tarcento) postaja pokrajina vedno lepša in zanimivejša. Sploh je vsa okolica Cenie daleč naokoli nepopisno lepr. dokler se poldrugi kilometer pred Oižerji pod Malo Maže-rijo ne zoži v sotesko, ki je dolga približno 2 km. Soteska je divje romantič-i:	ir:
tako ozka, da spodaj ob reki ni prav nič prostora za cesta ki so jo morali izsekati iz skale kakih 50 in še več metrov nad smaragdnozelenc vo. do Nedaleč pod vasjo Njivice se soteska odpre in preo seboj zagledaš zeio valovito srednjo Tersko dolino, ki spada vsa nod občino Brdo Ko prideš iz soteske, maš občutek, kakor da si prišei iz
ječe na prosto. Tudi ta dolina je lepa, vendar ni tako bogata kakor spodnja dolina okoli Cente. Do zadnje vojne je _ bil_ občinski urad v Brdu, fašistični občinski tajnik pa se ni počutil tam preveč varnega in se je z občinskim uradom preselil v Njivice na glavni cesti,.
V Centi je vstopila v avtobus vsa v črno oblečena kmetica. Mislil sem, da je Rez-janka, ker so tam vse ženske tako oblečene, a povedala nam je, da je iz Učje; samotna vasica v ozki dolini med Rezijo in Tersko dolino, ki pa spada, kljub svoji veliki oddaljenosti, v. rezjansko občino. Čeprav že visoko v letih, je bila žena zelo živahna, vesela in razgovorljiva. A kakšno zobovje! Močni beli zobje in niti en sam zoo pokvarjen. Hotel sem se z njo razgovarjati, a ni šlo. Moral je tolmačiti prijatelj Barjan (to je iz Brda doma). Tudi onadva se nista prav dobro razumela, vendar je rekia, da njega bolje razume kot mene Četudi ni njeno naiečje rezjansko, prav gotovo pa je najbolj podobno rezjanskemu. Zena iz Učje nam je povedala, da so sedaj ljudje tam še precej zadovoljni, dobili da so šolo in duhovnika — seveda oboje italijansko — m ker so zelo blizu jugoslovanske meje — imajo tudi od prehoda *-z meio določene koristi. Sicer pa da zna, zaradi stikov s Slovenci •- Soške doline, v Učji že marsikdo pravilno slovenski.
Narečja beneških Slovencev so posebno in malo znano poglavje v knjigi slovenskih narečij. Medjem ko sem se svoj čas	raztovarjal	s	kmeti
v dolini Nadiže brez vsake ovire, sta mi narečje terskih Slovencev in rezjansko prav tako uganka, kakor mi jo bil bolgarski jezik, ko sem prvič prišel v	Sofijo, ki	mi	je	pa
po nekaj tednih postal popolnoma domač. Morda je kriva nerazumevanja tudi okoliščina, da govorijo terski Slovenci prav tako hitro kakor Bolgari. Pa še na nekaj drugega me spominja Sofija. Neki ogr. ska Židinja mi je namreč prj. povedovala, da ,e poslušala v tramvaju razgovor dveh žensk v	jeziku, ki	ga	ni	ra-
zumela. Ta jezik pa da je bil tako blagoglasen, da ga je poslušala z naslado, kakor kakšno lepo muziko. In ta jezik je	bil, kakor	so	ji	po-
vedali, ruski iezik. Neka' ta-
kega se mi je pripetilo v Terski dolini. Poslušal sem njih narečje, razumel malo ali pa nič. Razumel nisem predvsem zaradi tega, ker me je njih muzikalno narečje očaralo da sem, potopljen v muziko preslišal besede, ki - vendar niso tako zagonetne, kakor je razvidno iz sledečega etata: «Povjedati čemo de naša ko-perativa, ki smo jo ore postavili tu Brde že pre J 4u ljeti anu jo prenesli lani u nove lokalje, na dobro gre naprej. Tu Terski doli ^i ve njemamo itako modernega 'o-kalja, kot je te od naš* ko-perative. Tu nedeljah to pride use pouno ljudi, ne samo
še
Za-
od bližnjih vasi, pridejo iz Cente, Viskorše anu vrha.« (Dopis iz Brda »Mata-jurju«). Seveda je pisana beseda vse nekaj drugega kot izgovarjava, ki večkrat najbolj navadno besedo zamegli. Zato se mora uho šele privaditi na izgovor. Po mojem mnenju je tersko narečje najbolj blagoglasno med -šemi slovenskimi narečji in bi bilo dobro, da bi se začeli nekoliko bolj zanimati ne le <a Tersko dolino, ^mpak tudi za narečje terskih Slovencev.
Kaj več o Terski dolini v prihodnjih člankih.
DRAGO GODINA
razvoja likovne umetvosti. Sicer ne do abstraktnosti — ne, ta ni zanj in sam se le predobro pozna — vendar v smislu vedno večjega odpadanja nepotrebnih podrobnosti, ki tonejo nekje v neki skoro impresionistični zabrisanosti ostrejših oblik oz. skoro v neki na najmodernejši brezliki gmoti mračnega ali zameglelega Krasa. Tako da človek često ne loči v teh sanjavih impresijah, ali gre za kraško grmičje, ali za skalovje, ali pa za zemljine kope. Kot da bi bilo in da bi moralo biti v življenju vse tako sončno m jasno, kot je to n. pr. potrebno mešetarju, ki mora vedno in natančno vedeti ter razločevati, če ima spesla» — dobesedno tako — s pravo mastno zemljo, z razdrapano grižo ali s pusto gmajno... No, pa predmet in vrednost Hlavatyja ie vedno bila in ostaja — in v tem je ravno značilna osebna svojskost realizma Hlavatgjeve umetnosti — ta topla, dejal bi lirična neposredna impresivnost resničnosti. Zato pa ne verjamem, da bi on kdaj mogel v kako abstraktno razumarsko eksperimentiranje v lovu za novostjo za vsako ceno.
Tokrat se je, kot omenjeno, predmetno utesnil na samo k raško pokrajino. Razumljivo, saj je postal openski Kraševec, in tudi če drvi z avtomobilom v svoj mestni ambulatorij dol z Openskega Vrha (Vrh z veliko začetnico, kot je pravilno, ker O-penci ga poznajo le kot Vrh, brez atributa sOpenski)!), se ne sme ozreti na prelepo morsko panoramo, če noče zleteti na trdo kraško gmajno, pod ali nad cesto. Nič čudnega, nič slabega — tudi v tem je njegov zdravi realizem, četudi posodobljen. Bolj nenavadna se mi zdi njegova tonska lestvica ki je tokrat precej mračna, od prevladujoče sivine vseh težkih odtenkov do črnega, z rahlimi lisami raje temnejših njans oranžno-rjavkaste-ga ali modričastega. Ali je to razpoloženjsko-ekspresivni ali spet realistični izraz zimskih mrakov, ko v drugih dobah ni imel časa slikati? Ali oboje? — Saj človek res nima zakaj biti vedro razpoložen.
Naj ne bo našega Tržačana. ki ga je kultura količka) oblizala, da si ne bi ogledal te razstavice.
JELINČIČ
* *
Tehnika
in
znanost
*
*
+
+
*
*
*
+
*
*
X-
iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiitiiiiiiimii miiunin iimiiiiiiiiiti u iiiiiiiini milili n iiHiiitiiiiiiiiitniiiiiimiiiiiiiiiiuHiii
Letos od 11. do 19. junija
Mednarodna razstava motorjev in motornih vozil v Ljubljani
Veliko zanimanje svetovne avtomobilske industrije - Razstavni prostor že oddan - Delež jugoslovanske industrije
Letos od 11. do 19. junija bo Ljubljana prvikrat v svoji zgodovini prizorišče velike mednarodne razstave motorjev in motornih vozil. Pristanek za to razstavo je dal Stalni mednarodni biro avtomobilskih konstruktorjev (Bu-reau permanent des construc-teurs d’automobiles) s sedežem v Parizu ob priliki svojega zasedanja dne 6. novembra 1959 v Turinu. Za Ljubljano je to še posebna počastitev in če bo razstava organizacijsko dobro uspela — kar že danes kaže, da bo — si bo Ljubljana priborila tudi naslov prireditelja mednarodnega ((Salona avtomobilov« ter se tako uvrstila med ona evropska mesta, ki so že dolgo vrsto let organizatorji tovrstnih elitnih prireditev.
Ta razstava bo imela za Jugoslavijo velik pomen, saj je znano, da Jugoslavija zadnja leta nenehno vlaga ogrom-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIUIITIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH
HOROSKOP
___ZA	DANES_
OVEN (od 21. 3. do 24. 4.) Izredno primeren dan za skupno delo Odlično razpoloženje in dobro medsebojno razumevanje. Ne dopustite, da vas vaši bližnji izkoriščajo.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ce ne boste pravočasno pohiteli, vas bodo prehiteli tekmeci, ki so se bolje od vas pripravili in imajo manj tenkočutnosti. Glavobol.
DVOJČKA (Od 21. 5. do 22. 6.) Prilagodite se okolju, predvsem načinu dela, ki ga uvajajo vaši sodelavci, kajti sicer bo prišlo do spora in trenj, ki bodo škodljiva.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ce naletite na človeka, ki hoče imeti na vsak način prav, ga pustite ob strani, kajti speljal bi vas na napačno pot. Zdravje kar dobro.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Dovolj kart imate v rokah, da z njimi pobijete vsako nasprotovanje. Izkoristite jih, ker bo sicer še! vaš načrt po vodi.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9) Držite se točnih navodil. Najmanjša napaka se vam bo pozneje cčitda. Opravka boste imeli z zelo pripravljenimi ljudmi.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Čeprav ne bo šlo za veliko stvar, se boste sprli z ljudmi, s katerimi bi se ne smeli. Precej nervozni boste, zvečer pa bo mir.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ne nasedajte lepim besedam, raje se ravnajte po svojih nagibih in načrtih, ki so dovolj utemeljeni, da morejo prodreti.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Z lastnimi sredstvi ne pridete daleč. Pomagali vam bodo s finančno pomočjo, ki pa jo boste drago plačali. Z zdravjem bodite zadovoljni.
KOZOROG (od 21. 12. do 20.
1.) Z ustreznim dinamizmom boste speljali opravek do kou ca. Toda tudi tedaj ne boste zadovoljni, ker se ne znate pomiriti.
VODNAR (od 21. 1. do 19
2.) Ne izgubljajte časa z drobnarijami in lotite se zahtevnejših del, ki bodo dala večje zadoščenje V čustvenih za. devah ravnotežje.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Prijeten večer v novi družbi, ki vam jo bodo proti vaši volji vsilili. Tu se bo razvna tudi nova 'n uspešna uejav-nost.
na sredstva v to industrijsko panogo in tako že danes razpolaga s pomembnimi kapacitetami za proizvodnjo motorjev in motornih voz.'
Tehnični organizator in izvajalec te razstave je ljubljansko »Gospodarsko razstavišče«, ki si je v zadnim letih nabralo že dokaj izkušenj v prirejanju mednar idnih razstav. Pravkar se z največjo naglico gradi še en nov moderen paviljon, tako da bo omenjena mednarodna prireditev zasedla vse tri hale in še ves zunanji prostor Ki je arhitektonsko zeio lepo urejen. Skupna površina ra »stavnega prostora bo znašala okrog 20.000 kvadratnih metrov, toda interes tujih in domačih razstavljavcev za to mednarodno razstavo je tako velik, da je že doslej ra: prodan poslednji kotiček tega —■ za Ljubljano res velikega — razstavnega prostora.
Med zunanjimi interesenti so za to razstavo prijavili svojo udeležbo najvidnejši predstavniki svetovne avtomobilske industrije iz Anglije, Francije, Italije, Izraela, Združenih držav Amerike, Zvezne republike Nemčije in Sovjetske zveze. Ze sama imena »Daimler-Benz«, »General Motors«, »Krupp«, «Ford», «Re nault«, «Volkswagen», «Alfa-Romeo«, «OM», »Citroen« in še vrsta drugih pričajo, da bo ta razstava res na mednarodni višini. Jugoslovrnsko avtomobilsko industriio bodo na tej razstavi zastopa ’ vsi producenti motorjev in motornih vozil kot so «FAB» iz Priboja, «TAM» iz Maribora, «IMV» iz Novega mesta, «Cr-vena zastava« iz Kragujevca, «Industrija motora« iz Rakovice, «TOMOS» iz Kopra, «Tvornica motora« iz Zagreba in še vrsta drugih podjetij, kooperantov in dobaviteljev.
Na omenjeni razstavi bo za obiskovalce tudi več tehničnih presenečenj, med katerimi omenjajo tudi orjaški avtobus »MONOTRAL«, izdelan v tu-rinski tovarni «Viberti» ki lahko sprejme 150-200 potnikov in je zlasti primeren za prevoz delavcev in uslužbencev.
Ostanki bitke iz 1. 1242
Skupina sovjetskih arheologov je nedavno odkrila ra dnu rečice, ki se odteka iz Pejpuskega jezera v Finski zaliv sledove velika bitke, v kateri je Aleksander Nevski 5. aprila 1242 premagal križarske viteze tevtonskega reda Ta dogodek je poznan v zgodovini kot «b;tka na ledu«, ker se je v glavnem odvijala na površini zaledenelega Pejpuskega jezera Na rečnem dnu 1.80 m pod površino so našli v blatu m pesku ostanke oklepov, polomljenega orožja in iiugih delov vojaške opreme iz tistih časov.
Radioaparat v velikosti
kocke sladkorja
Podjetje za proizvodnjo elektronske opreme «Beel» v Ameriki je izdelalo verjetno najmanjši radioaparat na svetu. Velik je komaj toliko kot koc<a sladkorja in ima 3 valovne dolžine ter miniaturni mikrofon. Izdelan je na osnovi tako imenovane tunelske diode, ki je popolnejša od tranzistorja in ki omogoča boljši sprejem. E-nergijo dobiva aparat iz elek-trične baterije, ki je velika kot tableta aspirina. Mikro-regulator opravlja vlogo menjalnika valovnih dolžin in iskalca oddajnih postaj
Večna žarnica ,
Za omenjeno razstavo, ki bo po številu obiskovalcev prav gotovo rekordna, je najavljen že tudi prihod raznih predstavnikov nacionalnih združenj, ki si bedo poleg razstave ogledali tudi posamezne tovarne jugoslovanske avtomobilske m motorne industrije. V dneh razstave bo prav tako na Bledu zasedal Ptalni mednarodni biro avtomobilskih konstruktorjev, medtem ko bo Jugoslovanski komite za razsvetljavo v težnji za boljšo ureditev in modernizacijo cestne razsvetljave organiziral v Ljubljani enodnevni seminar o reševanju problemov razsvetljave v cestnem prometu.
MILOŠ MACAROL
Na neki železniški piemi-kalnici v mestu Altunu v Ameriki so postavili prvo poskusno «večno» žarnico, ki bi morala brez vsakeg, zunanjega energetskega vira svetiti polnih deset let m še več. V žarnici je radioaktivni plin kripton, ki s svojim delovanjem izziva sloj fosforja in cinsulfida na stekleni oblogi žarnice, da oddaja intenzivno hiadno svetlobo v jakosti 100 sveč. Predvideno je, da bodo t« večne žarnice postavili na težko dostopnih svetilnikih in na drugih signalnih napravah
Kava kot zdravilo
Skupina strokovnjakov na univerzi v Tuli je ugotovila, da je kava lahko zelo uspešno sredstvo za preprečevanje pelagre, t. j. bolezni kože. Po svojem izvoru je t.« bolezen zelo podobna skorbutu in rahitisu in nastaja prav tako zaradi pomanjkania vitaminov. Pelagra, ki se kaže v spremembah na koži, v slabokrvnosti in v mo*njah osrednjega živčnega sistema, se pojavlja takrat, kadar zmanjka v hrani vitamin skupine «B», tako imem vam »antipelagra-faktor« Ta bolezen je zelo razširjena v deželah, katerih prebivalo; se hranijo pre*ežno s koruzo.
Motor na vsa goriva
Tovarna «Rolls Royce» j« izdelala prototip avtomatičnega motorja, katerega bo lahko poganjal petrolej, nafta ali pa običajni in visoko oktanski bencin. Tovarna namerava izdelati poskusno serijo takih motorjev, ki bodo imeli 4 valje (cilindre) odnosno 160 HP. Strokovnjaki so izjavili, da se dela za izpopolnitev tega motorjs nadaljujejo in da so prepričani, da se bo vrsta goriv zanj razširila tudi na krezot in olje pridobljeno iz južnega sadeža kikiriki.
Nova vrsta tračnic
Po nedavnem obvestilu ravnateljstva angleških železnic potnikom kmalu ne bo več treba med vožnjo poslušati dolgočasno utrujajoče udarce koles na mestih, kjer sta spojeni dve tračnici. Na Angleškem bodo namreč kmalu začeli izvajati novo vrsto tračnic, ki bodo dolge več km, medtem ko je dolžina starih tračnih znašala komaj 18 m. Majhen prostor ob spejih je bil puščen zato, da bi se omogočilo eventualno raztezanje tračnic pod vplivom toplote. Strokovnjaki pa so sedaj ugotovili, da je bil dosedanji «koeficient varnosti« nepotreben, ker se to raztezanje vrši na znatno večjih dolžinah, tako da je mogoče izdelovati tudi mnogo daljše tračnice.
— žili ti ni sem pravil, da pretirana* t shujševalno Kuro..
Gorlško-beneški dnevnik
'OR
'O
m
Prvomajske manifestacije na Goriškem
V Gorici bo govoril Bergomas tajnik Delavske zbornice
Slovenski delovni ljudje naj s svojo udeležbo na zborovanju povzdignejo pomen mednarodnega delavskega praznika
Letošnjega Prvega maja bo tudi po goriški pokrajini več manifestacij, ki naj poudarijo pomen tega nadvse pomembnega mednarodnega dneva vsega delovnega ljudstva. Delavska zbornica organizira prvomajske orosla-ve v Gorici, Tržiču, Gradiški in v Gradežu.
V Gorici bo tradicionalno zborovanje ob 10.30 na Trgu Cesare Battisti, na katerem bo govoril iajnik Fulvio Bergomas. Pred pričetkom zborovanja bo igrala godba na pihala iz Turjaka. Delavska zbornica vabi vse delavce >z Gorice in okolice, še prav posebej pa slovenske delavce, da s svojo udeležbo na prvomajski proslavi povzdignejo pomen tega medrarod-nega delavskega praznika. Slovenski človek srečuje pri svojih opravkih vsak dan vrsto vprašanj, k' so tesno povezana z njegovimi Težnjami po zboljšanju svojega življenja. V podjetjih kot delavec, na zemljiških posestvih kot kolon in spolovinar mora naš človek premagovati iste težave kot njegov italijanski tovariš. Skupno nastopata v stavkah, skupno se borita za zboljšanje mezd in delovnih pogojev skupna bo njuna udeležba na prvcmaj sklh proslavah.
V Tržiču bo ob 10. uri nastopila godba na pihala, potem pa bo vsedržavni tajnik FIOM Albeitc Masetti imel govor o pomenu tega dne.
V Gradiški bo ob 10.33 nastop folklorne skupine Pietio Forutti, potem pa se bo trgu razvil prvomajski spievod. Ob 11. uri bosta na trgj govorila Raffaele Franco, poslanec, in Renato Papais, pokrajinski tajnik Federmez-zadri.
V Gradežu bosta ob 10.30 govorila poslanec Vi‘toro Marangone n pokrajinsk tajnik sindikata gradbeniri delavcev Edo Sfiligoj.
 «»--------
Sklepi pokrajinskega upravnega odbora
27. aprila se je sestai pokrajinski	upravni	odbor
(GPA) ki je sprejel naslednje sklepe: pokrajinska uprava:	uredi-
tev in razširitev ceste proti Cervignanu.
Občine Gorica:	nova tari-
fa za taksije.
Občina	Doberdob:	najem
nadaljnjega posojila v znesku 1,2 milijona zaradi zvišanja stroškov za gradnjo pokopališča v Dolu. Plačilo za čiščenie didaktičnega . avna-teljstva:
Občina Sovodnje: pooolasti-lo za izredna dela.
Občina	Steverjan:	najem
posojila 800.000 lir pri hranilnici za nakup opreme o-snovne šole v Vaierišču.
——«»-------
Proslava 1. maja na sedežu UIL
Sindikalna organizacija UIL bo proslavljala 1. maj na sedežu na Travniku št. 17, v nedeljo ob '0. uri. Govorila bosta sindikalni voditelj Vin-cenzo Pontini in Ferrucc.o Fantini. UIL vabi vse svoje člane k udeležbi.
 «» -------
Trčenje na Travniku
Ob 16.50 se je pripetila na Travniku, in sicer na križišču s cesto, ki pripelje iz predo-
ra, lažja prometna nesreča med fiatom 500 babice 34-let-ne Marije Magrin por. Bevi-lacqua iz Ul. Gioberti 6 v Tržiču in motociklistom 37-let-nirn Antoniom Batagellijem iz Kanade.
Avtomobilistka se je pripeljala iz predora. Namesto da bi se na Travniku ustavila in dala prednost motociklistu, ki je prihajal z njene desne, in sicer iz Ul. Carducci ter bil namenjen v Raštel, je nadaljevala pot in povzročila trčenje. Medtem ko se vozili nista mnogo poškodovali, so odpeljali Battagellija v bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto zaradi
poškodb na rokah, kolenih in levi nogi. Ce bo šlo zdravljenje v redu, bo ozdravel v 6 dneh.
Železo na prste na roki
V livarni Safog si je včeraj zjutraj ranil prste leve roke 37-letni Franco Zamar iz Krmina, Ul. Sottomonte št. 25. Delavcu je okrog 7. ure padel kos železa na roko. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu rane na kazalcu, sredincu in prstancu leve roke obvezali in ga poslali domov.
Največ brezposelnih je v občini Doberdob
Zelo občutna je brezposelnost v vseh občinah v okolici Tržiča
V publikaciji o shodu v Tržiču dne 7. februarja 1960, ki je bil sklican za obrambo in razvoj CRDA v okviru gospodarstva goriške, vremske in tržaške pokrajine, je poleg govorov in zaključkov, ki smo jih pred dnevi že objavili v našem listu, tudi razpredelnica o stanju brezposelnosti v gonških občinah dne 31. junija 1959 leta.
Po teh podatkih je v goriški pokrajini bilo tega dne 139.050 prebivalcev, od katerih 6.680 brezposelnih. Število brezposelnih pa s,, da razčleniti v dva podrazdel-ka, to je v delavce z nad 21 let starosti, ki so bili že zaposleni, in v delavce z pod 21 let starosti, ki niso bili še nikoli zaposleni.
Na takšen način razdeljeno število brezposelnih nam da še točnejšo sliko brezposelnega stanja. V prvi kategoriji (nad 21. let) je 4.286 brezposelnih, v drugi (pod 21. let) pa 2.394.
Da je brezposelnost bolj občutna v industrijskem središču v Tržiču n v njegovi okolici kažejo podatki o brezposeln isti v tem okraju, kjer prebivajo ljudje, ki so zaposleni v eni ali drugi fžiiki tovarni. Od 63.219 prebivalcev v tržiškem okolišu, pod katerega spadajo občin" Doberdob, Foljan, (iradež, Tr-Žič, Ronke, S. Pier, Staran-can in Turjak je 3.665 brezposelnih. V tem okoliš' ie torej precej več kot polovica vseh brezposelnih delavcev v pokrajini, da.orav-no ima precej manj kot polovico vsega prebivalstv- goriške pokrajine.
Teh nekaj številk dovolj zgovorno potrjuje upravičeno zaskrbljenost oseb, Ti jim je pri srcu usoda tisočev in tisočev družin v teh občinah, nad bodočim razvojem tržiškega gospodarstva, predvsem pa ladjedelnice in njenih oddelkov, kjer je kriza najhujša.
K temu na' dodamo še nekaj številk. Tržič s 27.000 prebivalci ima 1.250 brezposelnih, Gorica z 42.000 prebivalci pa 1.620. V Dobe dobu je bilo 145 brezposelnih na 1470 prebivalcev, kar predstavlja 10 odstotkov prebivalstva in obenem najvišji odstotek brezposelnosti med vsemi občinami v pokrajini. Občina Sovodnje ima 140 brezposelnih (1.852 prebivalcev), občina Steverjan pa 40
brezposelnih
valcev.
na 974 prebi-
-«»-
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 12,8 stopinje ob 15.30, najnižja 6 stopinje ob 2.20. Vlage 50 odstotkov.
Poslanec Marangone danes v Gorici
Pokrajinska federacija Italijanske socialistične stranke nam je sporočila, da bo poslanec prof. Vittorio Marangone prišel danes v Gorico, kjer bo na sedežu PSI v Ul. XXIV. maja od 11.30 do 13. ure na razpolago vsem, ki bi potrebovali nasvete v zvezi z raznimi postopki, za katere se poslanec zanima.
Ogledali smo si «Dnevnik Ane Frank*
Včerajšnja uprizoritev znanega dela «Dnevnik Ane Frank» v izvedbi Slovenskega gledališča iz Trsta, je bila svojevrsten užitek za nadvse šte-šilno občinstvo, tako iz mesta kakor tudi iz podeželja, ki je do zadnjega kotička napolnilo Prosvetno dvorano v Gorici, čeprav je bila predstava sredi tedna, kar doslej ni dobro vplivalo na obisk gledaliških predstav.
Marsikdo je delo ie videl na platnu ali prebral knjigo, vendar je včeraj z vsemi ostalimi globoko doživljal kalvarijo židovskih družin, ki so se pred nacističnim preganjanjem zatekle v majhno podstrešno sobico.
Posebno razveseljiva je bila številna udeležba mladine, kateri je ta edinstveni dokument časa, s čisto svojevrstne strani osvetlil važno zgodovinsko obdobje, o katerem iz učnih načrtov italijanskih šol ne more izvedeti niti besedice.
-«»---
DEŽURNA LEKARNA
Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna S. Giusto, Kor-zo Italia št. 106, tel. 31-51.
Od danes do 5. maja v sedmih etapah
S startom in ciljem v Koelnu kolesarska dirka po Nemčiji
Sodelovalo ho osem ekip
KOELN, 28. — Jutri se bo začela kolesarska dirka po Nemčiji. Prvič po končani vojni bosta start in cilj v Koelnu. Vsega skupaj bo 7 etap v skupni dolžini 1.537 km. Tekmovalci so razdeljeni v osem ekip s šestimi kolesarji.
Na papirju je najmočnejša
ekipa «Rapha», v kateri sta med drugimi dva svetovna prvaka in sicer Nemca Rudi Al-tig (zasledovalna vožnja diletantov) in Rolf Wolhshohl (kolesarski drn in strn) ter zmagovalec zadnje dirke Pariz — Bruselj Francoz Everaert.
Italija bo zastopana z moštvom Gazzole, ki bo poslalo v napade posebno Gismondija in Padovana. Dobre nade za zmago imajo tudi Holandec Wim An Eest, Belgijci Plan-ckaert, Schepens in Buysse, Švicar Graf in še posebno Nemec Junkermann.
Moštva bodo zastopana kakor sledi:
Gazzola — Italija: Gismondi, Fantini, Padovan, Pettinati, Masocco in Mana;
Rnberg — Belgija:	Plan-
ckaert, Schepens, Huyskens, Buysse, Doom in Denys;
Telefunken — Švica: Grag, Hollenstein, Ruegg, Gallati, Von Buren in Schaeppi;
Goggo — Holandska: Vergos-sen, Van Stenvvoorden, Van-denborgh, Kersten, Vadersten
iiiimmiiiinmiiimiiiimilliiiliiliiiilliillliiMmiiiiliiiiilillimiiiililimillillltmiillilllllimiiiHimiiiiiiiiiiiiiniiiliiiitllllliilllliiilillillllllmiiill
Izpred kazenskega sodišča
«lgini	mi izpred
si ter te vržem
Takšen način govorjenja ga je spravil pred sodnike - Dve obsodbi zaradi prevelike ljubezni do vina
Luigi Stucchi, star 72-let, u-pravnik kopališča v Ul. Cador-na št. 26, je bil obtožen, da je užalil čast in ugled uradnika Pina Adriana med izvrševanjem njegovih službenih dolžnosti.
Dne 26. novembra 1959. je uradnik trpšarinskega oddelka Pino Adriano v spremstvu kolege Luigia Astorija izročil obtoženemu Stucchiju prepis a-bonmajske pogodbe, ki jo je obtoženec naredil s trošarin-skim uradom. Ker pa je Stucchi sodil, da so mu pogodbo prinesli z veliko zamudo, je čisto logično, da se je nekoliko razjezil. Njegova jeza je bila toliko večja, ker je opazil, da je v pogodbi navedena tudi trošarina na neki predmet, ki ni bil nikoli imenovan v prejšnjih pogodbah. Vse to ga je spravilo v slabo voljo in zato je baje zagrozil Adrianu rekoč: »Poberi se mi izpred oči, osel, sicer te vržem na cesto*. Besedo osel naj bi trikrat ponovil. Jasno je, da se je Adriano čutil za to užaljenega in je tudi čisto razumljivo, da je vložil ovadbo proti Stucchiju. Na današnji razpravi pa se je pokazalo, da ni bilo čisto tako; res je, da so bile izrečene precej hude besede, kot n. pr. «mi nismo takšni goljufi kot vi*. Ne ve se pa, kdo naj bi jih izrekel. Stucchi sam je odločno zanikal, da bi komu rekel osel. To njegovo trditev sta podprli tudi dve priči. Kljub temu, da je Adriano vztrajal pri trditvi, ki jo je navedel v ovadbi, sodnik dr. Fabiani ni mogel narediti drugega,, kot da je pri tako nasprotujočih si pričah oprostil Stucchija zaradi po-
manjkanja dokazov. Branil je dr. Cossa.
Okrog 5. ure popoldne 20. aprila letos se je javila na goriški kvesturi 29-letna Dolores Cargnel iz Ul. Morelli št. 18. Na kvesturo se je prišla pritožit, češ da je njen sostanovalec ne pusti v stanovanje. Ker pa je obtoženka že stara znanka policije in je bila že večkrat obsojena pijančevanja, so policaji tudi to pot ugotovili, da je pijana in so jo za to kratko malo pridržali v zaporu. Na današnji razpravi je priznala, da je bila res nekoliko vinjena. Sodnik jo je zato obsodil na 8.000 lir globe in na plačilo sodnih stroškov. Branil je dr. Pascoli.
Popoldne 23. aprila letos sta opazila dva policaja v Ul. Du-ca d’Aosta 46-letno Mario Cla-dini iz Raštela št. 29, ko je prosjačila in nadlegovala mimoidoče. Ker so takoj opazili, da je pijana, so jo odpeljali v zapor. Zaradi obeh prekrškov — priznala je, da je prosjačila zanikala pa je, da bi bila pijana — jo je sodnik obsodil na 20 dni zapora in na plačilo sodnih stroškov. Tudi njo je branil dr. Pascoli.
 «»-------
Zaradi nerodne hoje zlomila gleženj
V civilno bolnišnico so včeraj ob 14. uri prepeljal 14-letno Mariaroso Marchioro iz Ul. Giustiniani št. 38. Dijakinji je včeraj zdrsnilo po pločniku v Ul. Giustiniani. Mimoidoči so ji pomagali do doma, toda ker so bile bolečine neznosne, so starši poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki jo je prepeljal
v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da si je dijakinja zlomila desni gleženj. Zdraviti se bo morala 30 dni.
• * »
V civilni bolnišnici so včeraj nudili prvo pomoč 17-letnemu Erminiu Bassi iz Ul. Pola št. 5. Fant je med brcanjem žoge v zavodu F. Fii-zi nerodno padel. Zaradi bolečin, ki jih je čutil v zapestju leve roke, so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so mu roko pregledali in ga poslali domov
Zaradi grušča zapeljal s ceste
Ko se je popoldne 18-letni Mario Tosani, po poklicu trgovec iz Trbiža, z vespo vračal iz Jazbin v Ločnik, je na posuti cesti izgubil oblast nad vozilom in zapeljal s ceste. Ker se je v grabnu prevrnil, sta se vozač in vozilo poškodovala. Pretresel si je možgane, poškodoval po obrazu in se močno udaril v lobanjo. V bolnišnici v Ul. Vittorio Veneto so ga pridržali na zdravljenju. Ce ne bodo nastopile komplikacije bo ozdravel v 7 dneh.
in Van Watten;
Agricola — Nemčija: Junker-mann, Fischerkeller, Bugdahl, Brinkmann, Donike, Borghardt;
Torpedo — Nemčija: Altvveg, Friedrich, Jarosvevicz, Rein-cke, Pommer in Ommer.
Etape pa so naslednje:
1. etapa — 29. aprila: Koeln— Munster (189 km);
2. etapa — 30. aprila: Munster — Brackvvede (217);
3. etapa — 1. maja: Brack-wede — Giessen (239);
4. etapa — 2. maja: Giessen — Hanau (148);
5. etapa — 3. maja: Hanau— Ludvvigshafen (165). Sledila bo krožna vožnja na 60 km;
6. etapa — 4. maja: Ludwig-shafen — Treves (223);
7. etapa — 5. maja: Treves — Koeln (242).
V PONEDELJEK ZVEČER
Jesenice - Bor v namiznem tenisu
V ponedeljek 2. maja bo ob
20.30 na stadionu «Prvi maj» zanimivo srečanje v namiznem tenisu med domačim moštvom Bora in igralci športnega društva Jesenice. Jeseničani bodo najprej gostovali v Vidmu, kjer bodo nastopili na stadionu.
K zanimivemu srečanju vabimo že sedaj vse ljubitelje te. ga športa.
Tržaško moštvo bodo sestavljali Grbec, Kovačič, Merlak, Sosič in Tomšič, ki so napro-šeni, da se javijo pol ure pred nastopom na tekmovalnem prostoru.
 «»-------
PRIPRAVE TRIESTINE
Titularci na sprehodu rezerve na igrišču
Po vseh igriščih so se nadaljevale tedenske priprave za nedeljske prvenstvene nogometne tekme. Trevisan pa se je raje odločil za počivanje oziroma sprehod po naravi. Se ko-likotoliko lep dan so titularci Triestine izrabili zato, da so odšli v tržaško okolico, kjer so se pri Bazovici prijetno sprehodili in si nabrali moči za zadnje treninge v tem tednu in še posebno za nedeljsko tekmo s Cagliarijem.
Na stadionu pri Sv. Soboti pa so rezervni igralci Triesti-
z enajsterico tržaških ladjedelnic, ker je klonila z 2:0. Gola za moštvo v rdečih majicah sta dosegla Bertoli in Pin.
TENIS
MANILA, 28. — V polfinalnem teniškem tekmovanju za Davisov pokal (azijska cona) so Filipinci premagali Japonce s 3:2, V finalni tekmi se bosta srečali Filipinski otoki in Indija.
Tjt jft
TEL AVIV, 28. — Prvi dan tekmovanja za Davisov pokal med Izraelom in Čile se je zaključil z neodločenim izidom 1:1.
H* H* 4*
BUDIMPEŠTA. 28. — V teniškem srečanju za Davisov pokal med Madžarsko in Irsko vodijo domačini po prvem dne. vu tekmovanja z 2:0.
V Cagliariju 1. maja boksarska priredite*
Visintin - Manca za naslov prvaka
Na sporedu je več zanimivih dvobojev
CAGLIARI, 28. — Samo trije dnevi manjkajo do
boksarske prireditve na prostem, ki bo v sardinskem nem mestu. Določeni so že boksarji, ki se bodo borili
raznih telovadnicah.
seboj in ti se že pripravljajo v
prebivalstvom vlada veliko zanimanje za prvomajsko Prl^0 ditev, ki bo brez dvoma ena najboljših, kar jih je bilo
sedaj v Cagliariju.
Naravno je, da je v ospredju zanimanja srečanje med italijanskim prvakom v welter kategoriji Brunom Visintinom in izzivačem Fortunatom Manco. Srečanje bo veljalo za naslov italijanskega prvaka. Sicer so imeli v Cagliariju že priliko videti Visintina v borbi proti Paolu Melisu, ko je bil ta še v vvelter kategoriji, vendar tedaj je italijanski prvak precej razočaral.
Vseeno pa je Visintin dokazal in to celo pred kratkim v srečanju z Lolem v Milanu, ko je šlo za naslov evropskega prvaka, da je odličen boksar. Zmaga se je sicer nasmejala
Loiu, toda le za razliko točk.
Za Manco bo
malenkost««
prvomajs^
srečanje eno najtežjih v govi karieri, še posebno* so njegovi zadnji nas	je
očarali. Sedaj pa kaze, ponovno prišel do kar	^
voljive forme in da se je
no le odločil za vestno
llltllfltltlllllllllllllltllllinilllltlllllfllllllllllllllllllllllMIIIIIItlllMIIIIIIIIllMllllllllllltltllllllllllll
Statistike ob koncu smučarske sezone
Duvillard in Hecherjeva smučarja letošnje zime
Slaba razvrstitev olimpijskih zmagovalcev
Športni statistiki tudi v smučanju izračunavajo lestvice najboljših tekmovalcev leta. Pri letošnji razvrstitvi najboljših alpskih tekmovalcev so upoštevali šest največjih prireditev. To so bila Lauberhom v Švici, Hanenkamm v Kitz-btihlu, Sestriere v Italiji, olimpijske igre v Squaw Valleyu, Harrimancup v Sun Valleyu in Zlati pokal v Stowi (ZDA).
Po teh tekmovanjih sta Du-
villardu pripadli dve prvi mesti v smuku in alpski kombinaciji. Zanimivo je, da so olimpijski zmagovalci razmeroma slabo razvrščeni. Ali je to znak, da zlate medalje niso prišle v roke najboljših? Ali je to znak, da so najboljšim v odločilnih trenutkih popustili živci? Naj bo že vzrok to ali ono — ugotovimo lahko, da so moči v alpskem smučanju izredno ize. načene in prav to povzroča, da so zmagovalci na velikih tekmovanjih tako menjavajo.
Poleg tega pa lahko ugotovimo še to, da nastednika Tonija Sailerja, ki bi tako premočno zmagoval med alpskimi smučarji ni več. Letošnja razvrstitev je takšna:
MOŠKI — smuk: Duvillard (F) 55, Perillat (Fr.) 51, Forrer (Švica) 48, Alberti (I) 46, La-
ne odigrali prijateljsko tekmo
Kino v Gorici
CORSO. 17.00:	((Salomon in
sabska kraljica«, G. Lollobri-gida, Y. Brynner, cinemasco-pe v barvah.
VERDI. 17.15: «Asfaltna džungla«, M. Monroe, D. Aine.
VITTORIA. 17.30: »Gangsterjeva autopsija«, J. D. Barry-more, L. Milan.
CENTRALE. 17.00:	((Bliski	v
soncu«, S. Hayworth, J. Chandler, v barvah.
MODERNO. 17.00: «Maruzella».
Kot gobe po dežju.
Nov primer športne korupcije?
Prijavo proti Spalu je vložila Alessandria
MILAN, 28. — Pomladi cvetejo ne samo drevesa in cvet-ljice temveč rastejo kot gobe po dežju tudi razni primeri športne korupcije. Marsikateri enajstorici teče voda v grlo in zato nekateri skušajo »kupiti« povoljne rezultate.
Ni dolgo, odkar je prišla na dan vest o poskusu podkupo-
vanja igralca Atalante s strani emisarja Genoe, ki naj bi bil nič manj kot bivši znani nogo. metaš Gino Cappello.
Zadevo ima sedaj v rokah nogometno razsodišče, ki bo precej časa proučevalo akte o preiskavi in bo moralo verjetno še koga zaslišati.
Sedaj pa je tudi Alessandria prijavila nogometnemu odboru nov domnevni primer korupci-
je. Nekdo, ki ga sedaj nihče ne pozna, naj bi 10. aprila letos ponudil igralcem Spala po 200.000 lir nagrade pod pogojem, da zmagajo na tekmi z Alessandrio. Kot je znano se je tekma res zaključila z zmago Spala z 1:0, vendar ni znano, če je treba to pripisati podkupnini.
Tudi v tem primeru je italijanska nogometna zveza u-vedla preiskavo.
nig (Nem.) 44, Bogner (Nem.) 36, 8. Vuarnet (Fr.) 35;
slalom:	H. Leitner (A) 57,
Stiegler (A) 47, L. Leitner (N) 43, Perillat (F) 39, Hinterseer (A) 35, Duvillard 31;
veleslalom: Stiegler (A) 47, Bonlieu (F) 35, Staub (Sv.) 29, Schranz (A) 29, Hinterseer (A) 26, Lanig (N) 19;
kombinacija: Duvillard (F) 60, Stiegler (A) 45, L. Leitner (N) 39, H. Leitner (A) 38, Bog. ner (N) 30, Bonlieu (F) 25, 8. Perillat (F) 22.
ZENSKE — smuk:	Hecher
(A) 60, Biebl (N) 51, Riva (I) 47;
slalom:	Jahn (A) 50, Snite
(ZDA) 44, Hecher (A) 41, 9. Heggtvelt (K) 27;
veleslalom: Leduc (F) 43, Pi-tou (ZDA) 40, Ruegg (Sv.) 39;
kombinacija: 1. Hecher (A) 48, Jahn (A) 43, Frandl (A) 37. Olimpijske zmagovalke Heggt. veitove ni med prvo petnajsto-rico.
MEDNARODNI NOGOMET
FLORENCA, 28. — Predvčerajšnjem zvečer je moštvo MTK iz Budimpešte premagalo Fiorentino z 2:1. Gole so dosegli v 3’ prvega polčasa Sandor (MTK), V 14’ Hamrin (Fiorentina), v 38’ Sandor (MTK).
LIMA, 28. — V predolimpijskem kvalifikacijskem nogometnem turnirju je Brazilija premagala Holandsko Gvajano s 4:1 (2:1).
Argentina je premagala Mehiko s 3:1. Za olimpiado so se tako plasirale Argentina, Peru in Brazilija.
LUDWIGSHAFEN, 28. — Prijateljska nogometna tekma med Nemčijo in Portugalsko se je končala z zmago domačinov z 2:1 (1:0).
vo. Na vprašanje nov ^ je Manca potrdil, da se jB ve priprave bližajo kon da je tudi njegova teza
vol3iva-	,	a	tudi	11
Zanimanje pa vlada ™ ffed
druga srečanja, Pos ^om 1
bivšim evropskim Prva_0jK>rn
petelinji teži Pierom _ xoB1
in škotskim prvakom B>.
Ambrosom, ki je do se
stopil kot profesionist
24-krat. Rollo, ki je J^n0vTit)
Cagliarija in ki hoče P^]0va,
priti do evropskega — proti
se bo moral trdo bori i ^ei mlademu Angležu. ^icer-e yei da je na dobri Poti,.lcerin tudi mesecev redno trenira r(J, še kar redno nas^°^j tvah. nih boksarskih priredi ^ Paolo Melis, ki PF.fcsie«0'
welter v srednjetezko ^c0
rijo, bo nastopil Pr° ' Onolti Pasu, ki je kot vsi te boksarji zelo nevaren padalen.
Char}«8
 «»-
HOUSTON, 28. 7 ^jvečj«
«Sonny» Liston, ki J«. itatef!0' ameriška nada v te««1 preriji, ie predvčerajsnj jej,nič magal Roya Harrisa s . v nim k. o. Harris ki J „!,sar}ev'
narrn u„ksar)c lestvici najboljših D Dre^n je padel trikrat na tl l^lBlj( in
rUna* •!
je sodnik že v prvi -ekim1 sicer po 2'35” borbe dvoboj.
SAHOVSKO SVETOVNO
PRVENSTVO	?
MOSKVA, 2B._ — ]o tu4i 1“'
Botvinilk sta prekinila^etjvn°
partijo za šahovsko s prvenstvo
Se o tekmi R. Madrid
Zakaj ni bilo v televizijskega
r	S**
Predvčerajšnjim
nestrpno p\pa^K televizijskim	de
prenos	pok«.1	Ufl-
med
ljudje nestrpno pred
filman
'nogometne tekme z“, 1peal ropskih prvakov me^ j0d^
dridom in Barcelono-kanje se je zavle do g y,m bila zaključena odd	po1
tijstvu v Italiji, se _	„1
VIJULL/U, V	/>«10
vila prijetna napo* n#
u st'«
ki je z nasmeškom ■	j,0.
javila, da prenosa	t>cn‘”
Komentarjev Uu<V;i; pd« ' ’ objavljali, ker so preslani.	,	,	?
In kaj pravi s.e-’liLnsf‘t„rf Ze v torek je gometna zveza prtvo
nos drugega polčasa Evr0v^t so jo že oddajali
V sredo zvečer, nehV0 le
r*8
pred oddajo, ko je n0gome
novi telegram	j	e	jjjo
ob 22,02), s katen
klicala privoljenje —istoC^., izgovorom, da »v	gr**
H runih lr.rn.HH l*	.•»
za
v drugih krajih --
uradne tekme. . „ dov,°i\l Na podlagi Prek Jh; med je nja, ki je po po0°“ nUj««' vi in nogometno zvezo us(fltt» morala televizijska	^
črtati iz programa	sij ■
Nogometna zveza	ies\ ^
aovaria na pntisn
stične zveze in na V’ bi\° sporazum». Sevedajp ^
ujiMiutiKii,.,  ------ _	-»j	no*
bro za njihovo re^ bj
uit) X. IX	-
di za športnike, a -
Ul ZU svurunnevr X d0
doče ne prišlo več „elj»
UUUK 71K J77 10-« . J0	fH	r
nesporazumov, ki tsph
samo iz . . . diplorn logov.
e#****
M«*
t ant a« mk jk «it »t mk mr Mt
ker je bil ves dan zunaj, verjetno pa je bil tudi v
  t	;____,	 xt44-;_____l	***
CIRIL KOSMAČ_
29.
  " J)!) II
— Kar poberi se mi! Ven! In pri priči! — je rohnel ded. toda rohnel je prijazno, srečno in ponosno. — Prehladil? Jaz? Saj sem se v vodi rodil tako rekoč. In v mojih letih so kosti že brez tega lesene. Pa tudi če se prehladim. Prava reč. Ti pa... a kaj te bom učil, saj sama veš, da ženska ne sme v vodo ob tem času... No, kaj stojiš in zijaš? Kosilnice prinesi, košare, oprtnike, berače. In rjuho. Rjuho! .. .>
— Rjuho?... A, seveda! Rjuho. Da jo pogrnemo po tleh. Rjuho, — je od same sreče zmedeno ponovila mama ter zakrilila z rokami in se sklonila, kakor bi že pogrinjala rjuho.
— Kakopak! Kruha ne bomo prekladali po umazani travi, — ji je prijazno pritrjeval ded in rahlo polagal vreče na tla. — In peč podkuri! Dobro jo podkuri! Z bukovimi kalovnicami, da bo res razbeljena. Komis bomo prepekli in spravili na kaščo. Vse štiri skrinje bomo napolnili. Do pomladi ga bo dovolj. Pa kaj govorim? Do poletja ga bomo imeli. Nemara še do jeseni. Razmetavali ne bomo.
  Ne, ne. Ne bomo! — je resno pritrjevala mama.
Vojaki so postavili voz na kolesa, ded je stisnil kadetu roko ter mu s kretnjami in s tistimi petimi nemškimi in hrvatskimi besedami, ki jih je znal, skušal dopovedati, naj se kaj oglasi, če je v bližini.
— Ano, ano! — je pritrjeval kadet.
— Ano? — se je zresnil ded in vprašujoče pogledal mamo.
— Bog ve? — je zmignila mama. — Nemara pa pozna našo Ano.
Tedaj je kadet bruhnil v smeh, ker je videl, kje tiči nesporazum.
— Ceh — je pokazal nase. — Čeh! ... A češki	ano	—	ja,
ja! — je dvakrat ponovil in trdo pokimal.
— Čeh je, — je rekla mama.
— Saj sem slišal, — se je zravnal ded, potrepljal kadeta po rami in ponovil: — Ano, ano — ja, ja.
— Ja, ja, — se je smejal kadet in kazal drobne bele zobe. — Brati. Slovani...
— Slovani. Kakopak. To pa! — je kimal ded.
— Ja, ja! — je še enkrat resno ponovil kadet	in	se	nato
podvizal za svojim pratežnim vozom.
Mama je stekla v hišo po rjuho, jo pogrnila in počakala, da je ded od strani polegel nanjo prvo vrečo, jo odvezal, s počasno kretnjo vzel iz nje razmočeni komis, ga potežkal, ga poljubil in ga previdno položil v kosilnico. Mama se je nasmehnila, mi pa smo se spravili k lepemu, pobožnemu delu. Počasi smo jemali kose komisa iz vreč in jih rahlo polagali v košare in berače.
— Zdaj bomo imeli stokrat več kruha kakor Tasič, — je škodoželjno rekla mlajša sestrica, ki se je spomnila skopega Bosanca, ki je dajal mami hraniti komis, da ga mu ne bi tovariši pokradli.
— liho! — je strogo rekel ded. — Misli si, da si v cerkvi! — In res je bilo tako slovesno kakor v cerkvi. Zvedrilo se je, zapihal je milejši, skoraj topel veter in stresal z vej deževne kaplje, ki so se svetile v večernem soncu. V naših sroih je bilo praznično in svetlo, in meni se je celo zdelo, da v zraku pojejo orgle.
A niso bile orgle. Bila je harmonika, ki se je oglasila v daljavi. Na Preseki smo zagledali čokatega Madžara Hosuja, ki je vlekel svoj meh, tridesetletno Vojnačko in njeni dve mlajši sestri, Kato in Tino. Ded se je hudo namršil, a tudi meni je bilo zelo neprijetno pri duši.
Pri Vojnacu, ki so bili naši sosedje, oddaljeni dobrih
deset minut, je bila Sodoma in Gomora, kakor je govoril ded. Kaj je to bilo, nisem natančno vedel, čeprav sem prav zaradi tega večkrat prebral v sv. pismu o teh dveh mestih, čutil pa sem, da se tam godi nekaj grdega in pregrešnega in sem zato pričakoval, da bo nekoč tudi Vojnačevo hišo doletela ista strašna kazen z neba. Mama me ni puščala tja. Toda kadar sem šel mimo, v Okroglik ali na Zavogal, sem se skoraj vselej ustavil, čeprav nisem prestopil praga, ker sem se bal. Obstal sem pod velikim orehom na dvorišču, Kjer je sedela in klekljala Vojnačeva najmlajša, petnajstletna Justina. Bila je drobčkana, rahlo pegasta in je imela neverjetno bujne, rdečkaste lase, ki so ji v debeli in dolgi kiti viseli po hrbtu. Spominjala me je in me še danes spominja tistih »čudovito lepih« bitij na potrdilih prvega obhajila, pravim bitij, ker še do danes nisem dognal, ali so šestnajstletni Kristusi ali angeli varuhi ali device ali kaj. Justina je bila zelo redkobesedna in plaha — «nesrečni otrok«, kakor je govorila naša mama — a vendar je bilo mikavno sedeti pri njej in gledati, kako so njeni drobni, skoraj prosojni prsti premetavali klinčke in z bliskovito naglico zabadali bucike v jurčka. Pod orehom je navadno ležala tudi stara Vojnačka. Bila je mrtvoudna, a se mi ni prav nič smilila, ker je bila nemarna, sitna in, kakor se mi je zdelo, tudi zelo zlobna starka. Brez oddiha je godrnjala, sikala in vreščala, Justina pa je z lipovo vejo odganjala muhe z nje, ji popravljala blazino, prekladala njene mrtve noge in roke — ki so se meni tako studile, da se jih ne bi dotaknil za vse zaklade tega sveta — ter ji potrpežljivo vsipala tobak v široke, črne nosnice zavihanega, nabreklega nosu, ki se je svetil kakor z oljem namazana oteklina. Vselej je prikrevsal tudi stari Vojnac, droban in neznaten, a zelo prikupen možiček. Podoben je bil opešanemu, že oskubljenemu vrabcu, ki se z zadnjimi močmi poganja po vrtu in vdano čaka prve slane, ko bo izpihnil svojo trudno, toplo dušico ter nekje otrpnil in tam občepel za vselej. Očividno ga je v hiši motil hrup,
miren, saj ni imel nikjer obstanka. Niti pet minut na istem mestu pa	je že vzdihnil in vstal, se trikr®■	sP1*8,^
in se ozrl po nebu,	kakor bi presojal vreme, nato	r0ti	L,
na tla svoje rahlo,	koščeno telo, od strani pogledal
in znova vzdihnil.	Iz hiše je šumelo kakor iz raZ	-m
sršenjega gnezda. Vojaki so venomer prihajali U)
ter z nogami suvali Venčka in Pepča, Vojnačeva
_	.	ter	£
let, ki sta umazana in razcapana sedela na pragu ^ D .
cmokaje in srkaje obirala vsak svoj kos mesa. Vrao saj; na stežaj odprta, da sem razločno videl v obokan' kuhinjo, ki je bila predeljena z dolgo mizo. olcr(Tej razvaljenega ognjišča se je široko prestopala Pre j£»t» ^ mlada Vojnačka, na tej strani mize pa sta se vrte Tina, prekladali steklenice in krožnike, večkrat ^ nato pa zarezgetali in začeli krcati vojake po r°K jpsš se je oglasila harmonika, včasih tamburica ali balalW ve ujetnikov, ki so delali pri vojaški žičnici. VoJnaChQVal ^ d«
mer kremžil, kakor bi ga trgalo po glavi, vzdih0 p^o prekladal, naposled pa je med nama skoraj vselej
kratkega pomenka, ki je bil zmeraj enak.
— Kaj pa ded?... — je vprašal Vojnac.	. j
— Nič... — sem zmignil z rameni, ne da	.
pogled z gibčnih Justininih prstov.	oreh1 iiji
kratkem v 5voJ‘
— O, on je dedec, on!...
je po
z globokim obžalovanjem vzdihnil starček in Prilcl mislim, ki so se skrivale za tem vzdihom.	zateV\!ot
— Hvala bogu, da ti nisi tak Lavdon! — J® vs° ^ mrtvoudna žena. — Ves dan rentači in prekliuJ jti* f zebra in rožlja z rožnim vencem po končnici
z verigo po jaslih... Ti nisi bil neslanega krc*Pa tr^nf
i že zdavnaj tas» ^
če bi imela Andrejca za moža, bi «	lgr
mene; hudič podivjani bi mi skakal po glavi, do
bi živo zabil v zemljo kakor kol
(Nadalje
v anie
ji«1
J